|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/4351 |
1.8.2025 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2025/4351)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Fronton“
PDO-FR-A0595-AM01 – 8. maj 2025
1. Ime proizvoda
„Fronton“
2. Vrsta geografske označbe
|
☒ |
Zaščitena označba porekla (ZOP) |
|
☐ |
Zaščitena geografska označba (ZGO) |
|
☐ |
Geografska označba (GO) |
3. Sektor
|
☐ |
Kmetijski proizvodi |
|
☒ |
Vina |
|
☐ |
Žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ministère de l’agriculture, de l’alimentation, de la pêche, de la ruralité et de l’aménagement du territoire (Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano, ribištvo, podeželje in prostorsko načrtovanje)
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP „Fronton“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov tako imenovane spremembe Unije, v katerih sprememba:
|
(a) |
vključuje spremembo imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
lahko izniči povezavo z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatne omejitve za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na tako imenovano standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
1. Dodajanje standardnih kmetijsko-okoljskih določb
V poglavju IV [sic] Obdelovanje vinograda je bila točka Druge pridelovalne prakse dopolnjena s kmetijsko-okoljskimi določbami.
Namen teh sprememb je boljše upoštevanje družbenih pričakovanj po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in večji okoljski prijaznosti.
Enotni dokument ni bil spremenjen.
2. Spremembe donosov za vina rosé
Povečani so bili donosi za vina rosé, določeni v specifikaciji proizvoda. S spremembami donosov za vina rosé sta bili usklajeni tudi največja povprečna obremenitev pridelka na parcelo in največja povprečna obremenitev pridelka na namakano parcelo.
Predlagani donosi so skladni z donosi za druge označbe na jugozahodu Francije. V obdobju 2015–2020 (letine 2021–2023 so bile prizadete zaradi podnebnih ujm) je povprečni donos za vina rosé z označbo znašal 53,17 hl/ha, pri čemer je v povprečju 44 % proizvajalcev vina preseglo osnovni donos, določen v specifikaciji.
Spremenjena je bila točka Največji donosi enotnega dokumenta.
3. Črtanje donosa, ki povzroči izgubo upravičenosti do zaščitene označbe porekla
V skladu s prejšnjo spremembo (spremembe donosov za vina rosé) je donos 70 hektolitrov na hektar iz točke 3 Izguba upravičenosti do zaščitene označbe porekla preblizu predlaganemu največjemu donosu (68 hektolitrov na hektar), zato je bil črtan.
Sprememba ne vpliva na enotni dokument.
4. Sprememba barve vin rosé
V zadnjih približno 15 letih se je povprečni kolorimetrični profil vin rosé z ZOP „Fronton“ spremenil. Barva ostaja izrazita, vendar očitno postaja svetlejša. Namen spremembe specifikacije proizvoda je prilagoditev spremembam metod pridelave v vinogradih. V preteklosti so bila vina rosé „Fronton“ večinoma pridelana po metodi saignée, medtem ko je danes zelo razširjena metoda neposrednega stiskanja.
Spremenjena je bila točka Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta.
5. Dodajanje metode saignée za pridelavo vin rosé
V točki Povezava z geografskim območjem specifikacije proizvoda je bila dodana metoda saignée za pridelavo vin rosé. Po eni strani proizvajalci vina uporabljajo metodo saignée za pridelavo vin rosé z intenzivnejšo barvo, ki je posledica daljše maceracije med grozdnimi kožicami in grozdnim sokom, po drugi strani pa lahko metoda saignée v nekaterih primerih nadomesti pomanjkanje fenolnih spojin v kadi z rdečim grozdjem. Cilj je zaščititi metodo saignée kot metodo pridelave vin rosé.
Spremenjena je bila točka Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta.
6. Dodajanje stranskih sort
Dve sorti, značilni za to območje, bosta vključeni kot stranski sorti:
négret pounjut N in bouysselet B. Razlog za to vključitev je, da imata ti sorti vinske trte močno dediščino in dopolnjujeta sorto négrette N. Namen je vključiti ti sorti v pridelavo rdečih in rosé vin.
Organ za zaščito in upravljanje je zato predlagal, da se pri sortah vinske trte négret pounjut in bouysselet določi najvišji delež 10 % tako za sortni sestav kot za zvrsti.
Spremenjeni sta bili točki Sorte vinske trte in Povezava z geografskim območjem enotnega dokumenta.
7. Uvedba sorte marselan N kot prilagoditveno obetavne sorte
Ta zahteva temelji na več ugotovitvah, zaradi katerih so se vinogradniki na območju z ZOP „Fronton“ odločili za uvedbo novih sort v specifikacijo proizvoda. Podnebne spremembe povzročajo daljša obdobja suše, pogostejše pozebe, večjo dovzetnost za bolezni ter slabšanje fiziološkega obnašanja trte.
Na koncu so se vinogradniki odločili izbrati le sorto marselan N zaradi njene bližine s sorto cabernet sauvignon. Medtem ko sorte cabernet vse pogosteje doživljajo upad, predstavlja sorta marselan zanimivo alternativo v zvrsteh. Poleg tega se že več let prideluje v vinogradih (18 hektarjev, razporejenih na 46 parcel pri 19 gospodarskih subjektih) in se po organoleptičnih lastnostih dobro dopolnjuje s sorto négrette N.
Sorta marselan ima dve prednosti: bolje se prilagaja podnebnim spremembam (manj občutljiva na pozebo) in zahteva manj fitosanitarnih tretiranj (zaradi manjše dovzetnosti za bolezni). Sorta marselan N bo uporabljena za pridelavo rdečih in rosé vin.
Spremenjena je bila točka Sorte vinske trte enotnega dokumenta.
8. Sprememba pravil o sortah vinske trte
V specifikaciji proizvoda je bil ohranjen najmanjši delež glavne sorte négrette N, vendar je bil odstotek spremenjen, in sicer: besedilo „najmanj 50 % pridelanega grozdja“ je bilo spremenjeno v „najmanj 51 % pridelanega grozdja“. Največji deleži stranskih sort so bili črtani.
Namen spremembe je poenostaviti spremljanje in skladnost s pravili o sortah vinske trte, hkrati pa ohraniti skladnost s pravili o zvrščanju.
Sprememba ne vpliva na enotni dokument.
9. Sprememba točke 3 Določbe o embalaži poglavja IX
V sedanjem besedilu specifikacije je navedeno, da morajo gospodarski subjekti vsakokrat, ko poteka pakiranje, nadzornemu organu poslati izvleček iz registra rokovanja in analizo, opravljeno pred pakiranjem. Vinogradniki za to označbo menijo, da je ta obveznost prestroga, in predlagajo, naj se uporabi enako besedilo kot v drugih specifikacijah, tj. da morata biti register rokovanja in analiza, opravljena pred pakiranjem ali po njem, na voljo nadzornemu organu.
Sprememba ne vpliva na enotni dokument.
10. Črtanje prehodnih ukrepov
Prehodni ukrepi iz točke 1 Sorte vinske trte poglavja XI specifikacije, ki so se iztekli v letih 2011 in 2018, so bili črtani.
Sprememba ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
„Fronton“
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
3.1 Oznaka kombinirane nomenklature
|
— |
22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tar. št. 2009 |
4. Opis vin
KRATEK OPIS
Vina so mirna rdeča ali rosé vina. Rdeča vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Vina rosé imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. V fazi pakiranja vsaka serija rdečega vina vsebuje največ 0,4 g/l jabolčne kisline. Ob pakiranju: – rdeča vina vsebujejo največ 3 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze), vina rosé pa največ 4 g/l; – vsebnost hlapnih kislin v rdečih vinih ne presega 18 miliekvivalentov na liter. Vsebnost hlapnih kislin v vinih rosé ter vsebnost skupnih kislin in vsebnost skupnega žveplovega dioksida v vinih so določene v zakonodaji EU. Druge lastnosti so privzeto v skladu z vrednostmi, ki jih določa zakonodaja EU. Vina se lahko pridelujejo izključno iz sorte négrette N ali iz zvrsti, v kateri négrette N predstavlja glavno sorto. Za okus rdečih vin so na splošno značilne arome rdečega in črnega jagodičja, cvetja, začimb in sladkega korena. Vsebujejo tanine, ki s staranjem dajejo vinu strukturo in zaokroženost. Za pitje so prijetna kot mlado vino, primerna pa so tudi za staranje. Za okus vin rosé so značilne precej sadne arome in nizka vsebnost kislin. Imajo intenzivno barvo in se uživajo kot mlado vino.
Splošne analitske lastnosti
|
— |
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): — |
|
— |
Najnižja vsebnost skupnih kislin: — |
|
— |
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): — |
|
— |
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): — |
5. Enološki postopki
5.1 Posebni enološki postopki
1. Pridelovalna praksa
|
(a) |
Gostota zasaditve. Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razmik med vrstami ne sme biti večji od 2,5 metra. Razmik med trsi v isti vrsti mora biti najmanj 0,8 metra. |
|
(b) |
Pravila rezi. Trsi se obrezujejo bodisi s kratko rezjo z rezniki (kotlasta gojitvena oblika, enostranski kordon (kordonska gojitvena oblika royat) ali dvojni kordon) bodisi z rezjo enojni ali dvojni guyot (lokalno imenovano „tirette“) z največ 12 očesi na trs. Ne glede na uporabljeno rez od 1. junija dalje število rodnih mladik na posamezen trs ne sme presegati 10. |
Namakanje se lahko dovoli.
2. Posebni enološki postopki
Enološki postopki: – Za rdeča vina so dovoljene tehnike obogatitve z rektifikacijo, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %. Pri obdelavi vin rosé lahko proizvajalec vina uporabi oglja za enološko uporabo, in sicer izključno za mošt iz stiskalnice in mlado vino, ki je še v vrenju, ter v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % količine vina rosé, ki jo zadevni proizvajalec vina proizvede v zadevni trgatvi in za zadevno barvo.
Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.
Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje EU ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2 Največji donosi
|
1. |
Vina rosé
60 hektolitrov na hektar |
|
2. |
Rdeča vina
50 hektolitrov na hektar |
6. Razmejeno geografsko območje
Trgatev, vinifikacija, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin: – departma Haute-Garonne: Bouloc, Castelnau-d’Estrétefonds, Fronton, Saint-Rustice, Vacquiers, Villaudric, Villematier, Villemur-sur-Tarn, Villeneuve-lès-Bouloc; – departma Tarn-et-Garonne: Bessens, Campsas, Canals, Dieupentale, Fabas, Grisolles, Labastide-Saint-Pierre, Montbartier, Nohic, Orgueil, Pompignan.
7. Sorte vinske trte
Bouysselet
Cabernet franc N
Cabernet sauvignon N
Gamay N
Marselan N
Mérille N
Negret pounjut
Négrette N
8. Opis povezave
(a) Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje zaščitene označbe porekla „Fronton“ se nahaja približno 20 kilometrov severno od Toulousa, na terasah, ki so nastale z odlaganjem starih naplavin reke Tarn na terciarno molasno podlago v času različnih poledenitev v kvartarju. Natančno razmejene parcele za pridelavo grozdja so razporejena na treh geomorfoloških ravneh – spodnji, srednji in zgornji terasi reke Tarn –, pri čemer so izključeni spodnja ravnica reke Tarn in tla, razvita na oligocenski molasi na jugu in zahodu tega območja.
Naplavine, ki izvirajo iz Centralnega masiva, so bogate s silikatnimi elementi, prodom in peskom ter ne vsebujejo apnenca. Tla spodnje terase, ki leži na povprečni nadmorski višini 130 metrov, so heterogena, z mešanico melja, različno grobega peska in gline z neenakomerno porazdelitvijo. Nadmorska višina srednje terase se giblje med 130 in 160 metri. Tla so bolj preperela in bolj izlužena kot na spodnji terasi. Zgornja terasa, ki je najstarejša in ima najmanjšo površino, doseže največjo nadmorsko višino 200 metrov. Zaradi erodiranja drobnih delcev so ta tla zelo prodnata in kamenita.
Geografsko območje obsega 20 občin, ki spadajo v departmaja Haute-Garonne in Tarn-et-Garonne.
Relief pokrajine je pretežno raven. Razgibanost izhaja iz majhnih gričev, brežin med terasami in blagih pobočij, ki jih oblikujejo pritoki reke Tarn.
Za regijo Fronton je značilno oceansko podnebje s sredozemskim vplivom. Zime so razmeroma blage. Za pomlad je značilen očiten dvig temperatur, za poletje pa veliko sončnih dni in visoke temperature. Povprečna letna količina padavin se giblje med 650 mm in 700 mm. Padavine so celo leto enakomerno porazdeljene, razen spomladi, ko je padavin veliko več. Prevladujejo zahodni vetrovi. To so oceanski vetrovi, ki prinašajo oblake in padavine. Manj pogost je autan, topel in suh jugovzhodni veter.
(b) Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Zgodovina vinogradov je tesno povezana z zgodovino mesta Fronton, ki ga je v začetku 12. stoletja upravljal suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema (zdaj malteški viteški red) na podlagi donacij različnih fevdalnih gospodov. Adrien Escudier v delu Histoire de Fronton et du Frontonnais (Zgodovina mesta Fronton in regije Fronton), izdaja iz leta 1905 , navaja donacijo iz leta 1122, ki so jo redu namenili Pons Bernard de Benque in njegova žena Alamande ter Payen. Donacija je zajemala cerkev in vse, kar je bilo pod njenim nadzorom, pri čemer so si darovalci pridržali pravico do sedmine obranega grozdja. Vinogradi, ki jih zajema ZOP „Fronton“, so bili torej že na začetku 12. stoletja dobro uveljavljeni.
Od takrat so bila vina deležna posebne skrbi in obdelave. V arhivih občine Fronton je navedeno, da je bilo vsako leto imenovanih „osem strokovnjakov za obisk in pregled vinogradov konzularnega območja Fronton“. Vsako okrožje je bilo pregledano, strokovnjaki pa so preverjali zrelost grozdja. Konzularni zbor je nato na podlagi ustnega poročila strokovnjakov določil datum začetka trgatve. Razglas o začetku trgatve je prebivalcem oznanil mestni glasnik.
Leta 1470 je Aymerie de Senergues, prior opatije de la Daurade v Toulousu, svojim podložnikom podelil listino, s katero je vsem tlačanom, ki so zasadili vinsko trto, priznal svobodo in lastninsko pravico na očiščenih zemljiščih župnije Villaudric. V 17. stoletju sta si obe župniji, Fronton in Villaudric, prizadevali za prevlado na tem ozemlju.
Vinogradi so svoj vrhunec dosegli v 18. in 19. stoletju, ko so vina prek pristanišča v Bordeauxu pošiljali po vsej Evropi. Pierre Galet v delu Cépages et vignobles de France (Sorte vinske trte in vinogradi Francije), izdaja iz leta 1962, navaja: „Vinogradi občin Fronton in Villaudric so že dolgo najbolj znani v departmaju Haute-Garonne, saj so se nahajali v bližini Villemurja, kraja ob reki Tarn, kjer so vina natovarjali in jih po reki pošiljali do Bordeauxa.“
Regijo Fronton je leta 1878 prizadela trtna uš. Sorta vinske trte négrette N, ki je bila v preteklosti lokalno znana kot „le négret“, je bila glavna sorta v vinogradih pred pojavom trtne uši. Po krizi je bila široko ponovno zasajena, vendar je cepljenje povzročilo večjo nagnjenost rastline k nerodovitnosti in večjo dovzetnost za sivo plesen. Vinogradniki, ki so bili navezani na to zgodovinsko sorto vinske trte, so se z vztrajnostjo prilagodili in nadaljevali tradicijo gojenja te sorte. Ker vina iz sorte négrette N običajno vsebujejo manj kislin, se pogosto dopolnjujejo s poznimi sortami.
Označba porekla za vina vrhunske kakovosti na razmejenem območju (Vins Délimités de Qualité Supérieure) „Villaudric“ je bila priznana s sodbo prvostopenjskega civilnega sodišča v Toulousu dne 28. julija 1944. Zajema šest občin departmaja Haute-Garonne. Leto kasneje, 31. julija 1945, je bila priznana označba porekla za vina vrhunske kakovosti na razmejenem območju „Fronton“ oziroma „Côtes de Fronton“, katere geografsko območje je zajemalo 15 občin v departmajih Haute-Garonne in Tarn-et-Garonne. Leta 1970 so se proizvajalci obeh kontroliranih označb porekla, ki so se zavedali skupne zgodovine in praks, združili v eno združenje. Tako je bila dne 7. februarja 1975 z odlokom priznana kontrolirana označba porekla „Côtes du Frontonnais“ z dvema geografskima imenoma – „Fronton“ in „Villaudric“. 30 let kasneje je bila kontrolirana označba porekla „Côtes du Frontonnais“ priznana v okviru kontrolirane označbe porekla „Fronton“ z odlokom z dne 31. avgusta 2005.
Do leta 2008 je bilo obdelanih več kot 1 700 hektarjev površin, ki jih je obdelovalo več kot 110 proizvajalcev vina, združenih v 40 samostojnih vinskih kleti, eno vinarsko zadrugo in dva proizvajalca vina/trgovca z vinom. Približno tretjino pridelave predstavlja vino rosé, dve tretjini pa rdeče vino. Vina se lahko pridelujejo izključno iz sorte négrette N ali iz zvrsti, v kateri négrette N predstavlja glavno sorto. Stranske sorte vinske trte, ki se lahko dodajo zvrsti, so cabernet franc N, cabernet sauvignon N, cinsaut N, cot N, fer N, gamay N, mérille N, syrah N, négret pounjut N in bouysselet B.
Za okus rdečih vin so na splošno značilne arome rdečega in črnega jagodičja, cvetja, začimb in sladkega korena. Vsebujejo tanine, ki s staranjem dajejo vinu strukturo in zaokroženost. Za pitje so prijetna kot mlado vino, primerna pa so tudi za staranje. Da ekstrakcija taninov ne bi bila premočna, je prepovedana uporaba kontinuiranih stiskalnic. Vina zorijo vsaj do 15. januarja leta, ki sledi letu trgatve.
Za okus vin rosé so značilne precej sadne arome in nizka vsebnost kislin. Barva sega od barve ličija do barve maline (po barvni lestvici organizacije Centre du Rosé), odvisno od uporabljene tehnike (neposredno stiskanje ali saignée), uživajo pa se kot mlado vino. Sorta vinske trte négrette N, cenjena zaradi svojih aromatičnih lastnosti, je bila v preteklosti razširjena na območju Grand Sud-Ouest. Gre za naravno bujno in rodovitno sorto vinske trte; zaradi tankih grozdnih kožic in kompaktnosti grozdov je zelo dovzetna za pepelovko, sivo plesen in pršice. Sorta négrette N je bila v večini regij opuščena zaradi težav pri gojenju, vendar je ustvarila ekološko nišo v regiji Fronton, kjer so zaradi revnih, kislih tal, bogatih s kovinskimi oksidi, trte zmerno bujne, kar naravno uravnava donos ter zagotavlja optimalno zorenje, intenzivno, kompleksno aromo in zelo zrele tanine.
Vinogradniki v regiji Fronton so uspeli ohraniti gojenje te značilne sorte vinske trte s prilagoditvijo svojega znanja in izkušenj, zlasti z načini rezi, ki omogočajo dobro porazdelitev grozdov ter klonsko selekcijo.
Tla in podnebne razmere v regiji Fronton so še posebej primerne za gojenje vinske trte, predvsem sorte négrette N. Zaradi morskega podnebja je spomladi zrak vlažen, kar skupaj z znatnim zvišanjem temperature omogoča dobro rast vinske trte. Blage zime zmanjšujejo tveganje izrazitih pozeb. Poleti sredozemski vpliv prinaša suho vročino in osončenost, kar spodbuja enakomerno in optimalno zorenje grozdja, pri čemer zmerna poletna suša pripomore k dobremu dozorevanju grozdja. Veter autan vpliva na razvoj vinske trte v celotnem rastnem ciklu, saj na primer pospeši brstenje, cvetenje in zorenje. Občasno močneje zapiha proti koncu poletja, kar pospeši zorenje grozdja in osuši vinsko trto po avgustovskih nevihtah, s čimer se omeji razvoj glivičnih bolezni. Prvi mraz pride pozno, kar omogoča dobro olesenitev vej.
Razmejeno območje parcel, ki odraža lokalne prakse in poznavanje okolja, daje prednost dobro odcednim tlom, ki se hitro segrevajo. Tla so bogata s peskom in prodom, z različno vsebnostjo melja in gline. Izključena so hladna, pozebi izpostavljena območja in najrodovitnejša tla.
S kontrolirano označbo porekla, priznano od leta 1975, lokalna skupnost s svojo zavzetostjo, strokovnim znanjem in predanostjo sorti vinske trte négrette N ohranja ugled in sloves vin z ZOP „Fronton“.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Pravni okvir:
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
Dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Sud-Ouest“. Ta večja geografska enota je lahko navedena tudi na kakršnem koli prospektu in embalaži. Velikost črk za navedbo večje geografske enote niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-c6bb8395-ee7c-45c5-b59b-dee556bb82f6
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4351/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)