(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1193/2008 (2) uvedel protidampinško dajatev na uvoz citronske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država) (v nadaljnjem besedilu: prvotni ukrepi). Preiskava, zaradi katere so bili uvedeni prvotni ukrepi, se bo v imenovala prvotna preiskava. Ukrepi so bili uvedeni kot dajatev ad valorem v višini od 6,6 % do 42,7 %.

(2)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je s Sklepom 2008/899/ES (3) sprejela cenovne zaveze, ki jih je ponudilo šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov (vključno s skupino proizvajalcev izvoznikov) skupaj z Gospodarsko zbornico uvoznikov in izvoznikov kovin, rudnin in kemikalij Kitajske (v nadaljnjem besedilu: CCCMC). Proizvajalci so bili Anhui BBCA Biochemical Co., Ltd. (zdaj COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co., Ltd.); Laiwu Taihe Biochemistry Co., Ltd.; RZBC Co., Ltd. in RZBC (Juxian) Co., Ltd.; TTCA Co., Ltd.; Weifang Ensign Industry Co., Ltd. in Yixing Union Biochemical Co., Ltd. (zdaj Jiangsu Guoxin Union Energy Co., Ltd.).

(3)

Komisija je s Sklepom 2012/501/EU (4) umaknila zavezo, ki jo je ponudil en proizvajalec izvoznik, tj. družba Laiwu Taihe Biochemistry Co. Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Laiwu Taihe).

(4)

Komisija je z Uredbo (EU) 2015/82 (5) ponovno uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz citronske kisline s poreklom iz LRK po pregledu zaradi izteka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(5)

Komisija je z Uredbo (EU) 2016/32 (6) razširila ukrepe za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske na uvoz citronske kisline, poslane iz Malezije, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne.

(6)

Komisija je z Uredbo (EU) 2016/704 (7) umaknila sprejetje zaveze še dveh družb na podlagi kršitev zaveze in neizvedljivosti spremljanja zaveze, ki upravičujeta umik sprejetja zaveze.

(7)

Komisija je z Uredbo (EU) 2018/1236 (8) zaključila preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske z uvozom citronske kisline, poslane iz Kambodže, ne glede na to, ali je deklarirana kot izdelek s poreklom iz Kambodže ali ne.

(8)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve segajo od 15,3 % do 42,7 % na uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, za uvoz vseh drugih družb pa se uporablja 42,7-odstotna stopnja dajatve.

(9)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti ukrepov (9) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(10)

Zahtevek za pregled sta dne 21. oktobra 2019 vložila N.V. Citrique Belge S.A. in Jungbunzlauer Austria AG (v nadaljnjem besedilu: vložnika) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo 100 % celotne proizvodnje citronske kisline v Uniji. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode za industrijo Unije.

(11)

Komisija je ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom citronske kisline s poreklom iz Kitajske. Komisija je 20. januarja 2020 v Uradnem listu Evropske unije (10) objavila obvestilo o začetku (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(12)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je vključevala obdobje od 1. januarja 2016 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila vložnika, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda ter jih povabila k sodelovanju.

(14)

Zainteresirane strani so imele tudi možnost, da predložijo pripombe o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(16)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da sta morala znana proizvajalca Unije, N.V. Citrique Belge S.A. in Jungbunzlauer Austria AG, v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložiti izpolnjeni vprašalnik. Komisija je povabila tudi druge proizvajalce Unije in reprezentativna združenja, če obstajajo, naj se javijo in zahtevajo vprašalnik. Javil se ni noben drug proizvajalec Unije ali reprezentativno združenje.

(17)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku.

(18)

En nepovezan uvoznik je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(19)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili lahko zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(20)

Zahtevane informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki v zadevni državi, ki so se tudi strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(21)

Na splošno je bilo sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov nezadostno. Dejansko Laiwu Taihe kot največji proizvajalec izvoznik, ki predstavlja več kot 53 % izvoza iz Kitajske v Unijo, v tem pregledu zaradi izteka ukrepa ni sodeloval. Komisija je namesto tega uporabila podatke štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(22)

Na začetku je Komisija vprašalnike dala na voljo proizvajalcem Unije, uvoznikom, uporabnikom in proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem v spisu, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, ter na spletišču GD TRADE (11). Hkrati je Komisija vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe na Kitajskem.

(23)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od vložnikov, enega uvoznika, štirih uporabnikov in štirih proizvajalcev izvoznikov. Kitajska vlada ni izpolnila vprašalnika o obstoju znatnega izkrivljanja na Kitajskem.

(24)

Zaradi izbruha pandemije COVID-19 in posledičnih ukrepov za zajezitev izbruha, kot so podrobno opredeljeni v obvestilu, objavljenem v spisu zadeve (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o COVID-19 (12)), Komisija ni mogla izvajati preveritvenih obiskov v skladu s členom 16 osnovne uredbe v prostorih subjektov, ki so predložili izpolnjene vprašalnike.

(25)

Komisija je namesto tega na daljavo navzkrižno preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene ugotovitve. Izvedla je navzkrižna preverjanja na daljavo naslednjih družb/strani:

(26)

Glede na zadostne razpoložljive dokaze na začetku preiskave, ki so kazali na obstoj znatnega izkrivljanja na Kitajskem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija menila, da bi bilo primerno začeti preiskavo ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(27)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj predložijo informacije, ki se zahtevajo v Prilogi III k obvestilu o začetku, o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo citronske kisline. Relevantne informacije so predložili štirje kitajski proizvajalci izvozniki.

(28)

Da bi Komisija pridobila informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe, je vprašalnik poslala tudi kitajski vladi. Vendar kitajska vlada vprašalnika ni izpolnila. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku vse zainteresirane strani tudi pozvala, naj v 37 dneh po datumu objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije predstavijo svoja stališča, predložijo informacije in zagotovijo dokaze v zvezi z ustreznostjo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Kot odziv na obvestilo o začetku je CCCMC predložila pripombe glede obstoja znatnega izkrivljanja. Te pripombe so bile podrobno analizirane v točki 3.2.

(30)

Komisija je v obvestilu o začetku tudi navedla, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati primerno reprezentativno državo v skladu s prvo alineo člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, da bi določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(31)

Komisija je 5. marca 2020 objavila prvo obvestilo v zvezi z dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 5. marca 2020), v katerem je zainteresirane strani pozvala, naj navedejo svoja stališča o ustreznih virih, ki jih Komisija lahko uporabi za določitev normalne vrednosti v skladu z drugim odstavkom člena 2(6a)(e) osnovne uredbe (13). V navedenem obvestilu je zagotovila seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabijo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, v tej fazi opredelila Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko kot možne reprezentativne države. Komisija je 13. marca 2020 na zahtevo CCCMC razkrila Prilogo IV k obvestilu z dne 5. marca 2020, ki vsebuje javno dostopne podatke zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) (14), uporabo katerih so službe Komisije predlagale za vhodne materiale in stranske proizvode, navedene v obvestilu z dne 5. marca 2020.

(32)

Komisija je vsem zainteresiranimi stranem dala možnost, da predložijo pripombe. Pripombe je prejela od štirih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, CCCMC in vložnikov. Kitajska vlada ni predložila pripomb.

(33)

Komisija je pripombe, ki jih je prejela o obvestilu z dne 5. marca, obravnavala v drugem obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti z dne 30. novembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obvestilo z dne 30. novembra 2020) (15). Oblikovala je tudi začasen seznam proizvodnih dejavnikov in sklenila, da bo v tej fazi uporabila Kolumbijo kot reprezentativno državo na podlagi prve alinee člena 2(6a)(a) osnovne uredbe. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe, ter prejela pripombe vložnikov in CCCMC. Te pripombe so bile podrobno analizirane v točkah 3.3 in 3.4.

(34)

Izdelek, ki je predmet tega pregleda, je enak kot pri prvotni preiskavi in prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, in sicer sta to citronska kislina in trinatrijev citrat dihidrat, ki se trenutno uvrščata pod oznaki KN 2918 14 00 in ex 2918 15 00 (oznaki TARIC 2918150011 in 2918150019) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(35)

Citronska kislina se kot sredstvo za kisanje in regulator pH uporablja v različne namene, na primer v čistilih za dom, pijačah, hrani ter kozmetičnih in farmacevtskih izdelkih. Večinoma se pridobiva iz sladkorja/melase, tapioke, koruze ali glukoze (pridobljene iz žit) in različnih agensov za submerzno mikrobno fermentacijo ogljikovih hidratov.

(36)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

(37)

Zato so se navedeni izdelki šteli za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(38)

Komisija ni prejela trditev glede obsega izdelka. CCCMC je v svojih pripombah glede začetka postopka ugotovila, da izdelek, ki se pregleduje, kot je opredeljen v obvestilu o začetku, zajema vrste izdelkov, za katere veljajo prvotni ukrepi, in vrste, ki so zajete v prvem pregledu zaradi izteka ukrepa.

(39)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Kitajske zaradi izteka veljavnih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(40)

Skupna prijavljena proizvodna zmogljivost sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je znašala približno 72 % celotne ocenjene proizvodne zmogljivosti Kitajske. Komisija je zaradi nizke stopnje sodelovanja uporabila člen 18 ter svoje ugotovitve glede kitajskega trga citronske kisline, vključno s proizvodnjo, zmogljivostjo in neizkoriščeno zmogljivostjo, utemeljila na razpoložljivih dejstvih.

(41)

V nadaljevanju navedene ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga so temeljile zlasti na informacijah iz zahtevka za pregled, statističnih podatkih na podlagi podatkov, ki so jih države članice sporočile Komisiji v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka iz člena 14(6)), ter odgovorih na obrazcih za vzorčenje, predloženih ob začetku, in izpolnjenih vprašalnikih. Poleg tega je Komisija uporabila druge vire javno dostopnih informacij, kot sta podatkovni zbirki GTA in Orbis Bureau van Dijk (16) (v nadaljnjem besedilu: Orbis).

(42)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(43)

Vendar člen 2(6a)(a) osnovne uredbe določa, da če se ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost konstruira izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, ter vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček.

(44)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze in zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(45)

V členu 2(6a)(b) osnovne uredbe je opredeljeno, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(46)

V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja v smislu člena 2(6a)(a) med drugim upošteva neizčrpni seznam elementov iz prejšnje določbe. V skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe se pri oceni obstoja znatnega izkrivljanja upošteva morebitni učinek enega ali več teh elementov na cene in stroške izdelka, ki se pregleduje, v državi izvoznici. Ker navedeni seznam ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine. Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a)(a) oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarskega in upravnega ustroja države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat prostega razvoja tržnih sil.

(47)

V členu 2(6a)(c) osnovne uredbe je določeno, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(48)

Na podlagi te določbe je Komisija pripravila poročilo o Kitajski (v nadaljnjem besedilu: poročilo ali poročilo o Kitajski) (17), v katerem opisuje znatno poseganje države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenimi izkrivljanji pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo), ter v določenih sektorjih (npr. jeklarstvo in kemikalije). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj na začetku preiskave dokaze v dokumentaciji o preiskavi izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo je bilo vključeno v dokumentacijo o preiskavi ob njenem začetku.

(49)

Zahtevek za pregled, ki ga je predložil vložnik, je poleg ponovljenih ugotovitev iz poročila, zlasti v kemijski industriji, vseboval dodatne informacije o prejšnjih protidampinških postopkih ZDA v zvezi s citronsko kislino in zlasti ugotovitve v najnovejšem postopku, kot so bile objavljene v dokumentu Vprašanja in memorandum o sklepu za končne ugotovitve v upravnem pregledu izravnalne dajatve: Citronska kislina in nekatere citratne soli, 7. december 2015. Vložnik se je zlasti skliceval na ugotovitve v zvezi s: posojilno politiko (posojila, ki so jih industriji citronske kisline dale na voljo banke v državni lasti, z obrestnimi merami pod komercialnimi stopnjami); znižanimi davki na dohodek (industrija citronske kisline je izkoristila znižane davke na dohodek in uveljavljala davčne olajšave za nakup na domačem trgu proizvedene opreme); cenejšim dostopom do dodatnih surovin, zlasti kemikalij, vključno z žveplovo kislino, kavstično sodo, črnim premogom, kalcijevim karbonatom ali apnom; zemljišči (ugotovitve glede pravic do uporabe zemljišč, pridobljenih za plačilo, ki je nižje od primernega); elektriko (ugotovitev Ministrstva za trgovino ZDA, da je preiskovana družba pridobila elektriko za plačilo, ki je nižje od primernega) ter subvencijami v obliki neposrednega prenosa sredstev in izravnavo okoljskega davka.

(50)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 23 in 28, kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze iz spisa zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil vložnik.

(51)

Pripombe v zvezi s tem je v odgovor na začetek postopka predložila CCCMC v imenu sodelujočih članov proizvajalcev CCCMC.

(52)

CCCMC je navedla, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni skladen s pravom STO. Najprej je CCCMC trdila, da protidampinški sporazum STO ne priznava pojma znatnega izkrivljanja v svojem členu 2.2, ki omogoča zgolj računsko določitev normalne vrednosti, če ni prodaje v okviru redne trgovine. CCCMC je ugotovila, da ta člen ne omenja znatnega izkrivljanja, ki omogoča računsko določitev normalne vrednosti. Drugič, CCCMC je trdila, da bi bilo treba, čeprav bi bil pojem znatnega izkrivljanja skladen s pravom STO, konstruirano vrednost izračunati v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in njegovo razlago s strani Pritožbenega organa v zadevi EU – biodizel (DS478). Tretjič, CCCMC je trdila, da čeprav pojem „redne trgovine“ v protidampinškem sporazumu ni izrecno opredeljen, člen 2.2.1 določa, da se prodaja izdelka „lahko obravnava kot prodaja zunaj redne trgovine zaradi cene in se lahko zanemari, le če […] se prodaja odvija v daljšem obdobju v znatnih količinah po cenah, ki ne omogočajo nadomestitve vseh stroškov […]“. Četrtič, protidampinški sporazum zahteva, da mora biti normalna vrednost določena na podlagi prodajnih cen ali stroškov, ki odražajo ceno ali raven stroškov v državi porekla. Konstruirana cena na podlagi reprezentativne države zato ne more odražati cene in ravni stroškov v državi izvoznici. Po mnenju CCCMC v pravu STO ni določbe, ki bi omogočala uporabo podatkov iz tretje države.

(53)

Komisija je menila, da je določba člena 2(6a) v celoti skladna z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja CCCMC. Komisija meni, da v skladu z mnenjem panela za reševanje sporov in Pritožbenega organa v zadevi EU – biodizel (DS473) določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5), dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnega izkrivljanja stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti. V teh okoliščinah ta določba predvideva računsko določitev stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(54)

Drugič, CCCMC je trdila, da v obravnavani zadevi ni dokazov o znatnem izkrivljanju. Prvič, CCCMC je trdila, da vložnika nista zagotovila zadostnih dokazov o obstoju znatnega izkrivljanja, ki bi upravičevali začetek preiskave v skladu s členom 5(3) osnovne protidampinške uredbe, zlasti ker so bili dokazi zelo splošni in se niso posebej nanašali na industrijo citronske kisline. Drugič, poročilo je bilo objavljeno decembra 2017, medtem ko je OPP pri tej preiskavi zajemal leto 2019. Dokazi, zbrani v poročilu, so bili zato zastareli in niso odražali položaja industrije citronske kisline v obravnavani zadevi. Tretjič, v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) (člen 21.5) (DS437) je Pritožbeni organ ugotovil, „da je treba ugotoviti obstoj izkrivljanja cen zaradi poseganja države in ga ustrezno pojasniti“ ter da je treba „ugotovitev […] sprejeti na podlagi posameznih primerov“. CCCMC je zato trdila, da je bilo poročilo neustrezen vir za uporabo kot dokaz v industriji citronske kisline, saj opisuje izkrivljanja v širšem sektorju kemijske industrije. Četrtič, CCCMC je trdila, da so protidampinški postopki ZDA, ki jih omenjata vložnika, v tem primeru nepomembni, saj zadevajo ugotovitve, sprejete pred OPP.

(55)

V odgovor je Komisija opozorila, da se točka 4.1 obvestila o začetku nanaša na številne elemente na kitajskem trgu citronske kisline, da bi se dokazalo, da so nanj vplivala izkrivljanja v kitajskih sektorjih surovin ter petrokemijske in kemijske industrije. Komisija je menila, da je seznam dokazov iz obvestila o začetku zadostoval, da se je preiskava na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe upravičeno začela. Čeprav ugotovitve v dampinških preiskavah, ki so jih izvedli organi drugih držav, ne pomenijo samodejno dokaza o izkrivljanju v protidampinških preiskavah EU, lahko vsebujejo ustrezne dokazne elemente za ponazoritev, da na zadevnem trgu države izvoznice obstajajo določene nenormalnosti, kot je bilo v tem primeru v zvezi s kitajsko industrijo citronske kisline.

(56)

Glede argumenta, da je poročilo zastarelo, je Komisija opozorila, da do zdaj niso bili predloženi dokazi, ki bi kazali na zastarelost poročila. Nasprotno, Komisija je zlasti ugotovila, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek, ki se pregleduje, v OPP še vedno ustrezni in da niti CCCMC niti druge stranke niso dokazale, da ni več tako.

(57)

Komisija je nadalje opozorila, da se zadeva ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) (DS437) ni nanašala na uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ki je ustrezna pravna podlaga za določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Ta spor se je nanašal na drugačen dejanski položaj, in sicer na razlago Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in ne na protidampinški sporazum. Kot je pojasnjeno zgoraj v uvodnih izjavah 49 in 55, so se predstavljeni dokazi v vsakem primeru jasno nanašali na kitajski trg citronske kisline in torej na izdelek v preiskavi v obravnavani zadevi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(58)

Kar zadeva zadnji argument CCCMC, da so bile ugotovitve protidampinškega postopka ZDA v tej zadevi nepomembne, Komisija opaža, da so dokazi, ki jih je v obvestilu o začetku navedel vložnik, vključevali tudi druge ugotovitve poleg rezultatov preiskav ZDA, zlasti številne dokaze na podlagi poročila. Ti dokazi so zadostovali, da se je preiskava na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe upravičeno začela. Medtem ko je preiskava ZDA potekala pred OPP, so se pripombe vložnikov glede začetka postopka uporabljale kot dodatna podporna navedba o nepravilnostih na kitajskem trgu.

(59)

Dalje je CCCMC predložila pripombe glede prvega obvestila o virih za določitev normalne vrednosti. V tej predložitvi je CCCMC najprej ponovila svoje pripombe, ki jih je predložila na začetku. Drugič, zatrdila je, da bi se skladno s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe samo tisti stroški proizvodnje in prodaje, ki so bili dokazano izkrivljeni, morali nadomestiti z neizkrivljenimi cenami ali referenčnimi vrednostmi. CCCMC je zlasti pripomnila, da vložnikoma ni uspelo dokazati, da so bili stroški dela na Kitajskem izkrivljeni, zato bi Komisija morala uporabiti dejanske stroške dela, kot so jih sporočili proizvajalci izvozniki. CCCMC je navedla, da je bilo nerazumno nadomestiti stroške dela s tistimi v tretji državi, ker so nanje vplivali številni dejavniki, kot so razmerje med ponudbo in povpraševanjem na zadevnem trgu, stopnja avtomatizacije v proizvodnji in raven cen blaga v regiji, kjer so se nahajali proizvajalci. CCCMC je dodala, da so se stroški dela razlikovali ne le med različnimi državami, temveč tudi med različnimi kitajskimi proizvajalci. Hkrati je CCCMC pripomnila, da so se stroški energije razlikovali glede na številne dejavnike, vključno z vrsto energije in njeno razpoložljivostjo na območju, tehnologijo proizvodnje energije, razmerjem med ponudbo in povpraševanjem itd. Zato cene energije v eni državi ne morejo odražati ravni cen energije v normalnih tržnih razmerah v drugi državi.

(60)

Komisija je ugotovila, da lahko po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj za državo izvoznico v skladu s členom 2(6a)(b) ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a)(a) za vsakega proizvajalca izvoznika računsko določi normalno vrednost z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Člen 2(6a)(a) dovoljuje uporabo domačih stroškov, samo če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar na podlagi razpoložljivih dokazov ni bilo mogoče ugotoviti, da so individualni stroški dela in energije ter/ali drugi stroški vložkov za proizvodnjo in prodajo izdelka, ki se pregleduje, izkrivljeni. Kot je dokazano v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.9, je Komisija ugotovila obstoj znatnega izkrivljanja v industriji citronske kisline, poleg tega ni bilo nobenega pozitivnega dokaza, da so proizvodni dejavniki posameznih proizvajalcev izvoznikov bili neizkrivljeni.

(61)

V vsakem primeru je izračun stroškov dela in energije temeljil na zadevni količini dela in energije, uporabljeni v proizvodnem procesu, kot so jo prijavili proizvajalci izvozniki. Zato je količina dela in energije ustrezala resnični uporabi teh dejavnikov s strani kitajskih proizvajalcev, ker so se zgolj stroški dela in energije nadomestili z neizkrivljeno vrednostjo iz reprezentativne države. Čeprav se stroški dela in energije med različnimi geografskimi območji res lahko do določene mere razlikujejo, Komisija uporablja zgolj stroške, na katere ne vplivajo izkrivljanja v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a). Komisija je objavila dve obvestili za dokumentacijo o proizvodnih dejavnikih ter tako dala stranem veliko priložnosti za pripombe, vključno z izpostavljanjem morebitnih nenormalnosti ali drugih pomislekov, ki morebiti vplivajo nanje v reprezentativni državi ali državah. V tem okviru zainteresirane strani niso imele pomislekov glede ravni stroškov dela in/ali energije v primerni reprezentativni državi, določeni v obvestilu z dne 30. novembra 2020. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(62)

Tretjič, CCCMC je pripomnila, da bi bilo v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe oceno glede obstoja znatnega izkrivljanja treba izvesti ločeno za vsakega proizvajalca izvoznika. Zato je morala Komisija analizirati položaj vsakega vzorčenega kitajskega proizvajalca in za vsakega od njih odločiti, ali je kateri od dejavnikov stroškov proizvodnje in prodaje izkrivljen.

(63)

Komisija je ugotovila, da se obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, določa za celotno državo in se tako uporablja za vse proizvajalce izvoznike v tej državi, kot velja v tej zadevi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 60, ta določba osnovne uredbe v vsakem primeru določa, da se lahko domači stroški uporabijo, če se dokaže, da nanje znatno izkrivljanje ne vpliva, pri čemer se nato lahko uporabijo za izračun normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(64)

V ločenih predložitvah so proizvajalci izvozniki Weifang Ensign Industry, RZBC in Jiangsu Guoxin Union Energy ponovili trditve CCCMC glede prvega obvestila. Hkrati je v predložitvi družbe COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) ta proizvajalec izvoznik pripomnil, da je uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe v nasprotju z določbo člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(65)

Komisija je ugotovila, da je bilo vprašanje združljivosti člena 2(6a) s pravom STO že pojasnjeno v uvodni izjavi 53.

(66)

Po razkritju so CCCMC ter Weifang Ensign Industry, RZBC in Jiangsu Guoxin Union Energy (v nadaljnjem besedilu: trije proizvajalci izvozniki) predložili sklop pripomb o obstoju znatnega izkrivljanja.

(67)

Prvič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so ponovno trdili, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni združljiv s členoma 2.2.1.1 in 2.2 protidampinškega sporazuma STO ter ugotovitvami iz naslednjih zadev STO: EU – biodizel (Argentina) (ugotovitve odbora in pritožbenega organa), EU – biodizel (Indonezija) (ugotovitve odbora), Ukrajina – amonijev nitrat (ugotovitve odbora in pritožbenega organa), Avstralija – kopirni papir (ugotovitve odbora) in EU – metodologije prilagajanja stroškov (ugotovitve odbora). Te strani se izrecno sklicujejo na ugotovitve iz slednjega poročila odbora, in sicer da domnevno poseganje države / izkrivljanje trga v Rusiji ni bilo ustrezna podlaga za sklep, da evidence proizvajalcev izvoznikov ne odražajo ustrezno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(68)

Komisija je opozorila, da nobena od zgoraj navedenih zadev STO ni obravnavala uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe in pogojev za njegovo uporabo. Dejanske razmere se poleg tega v vseh teh zadevah razlikujejo od razmer in meril, na podlagi katerih je bila uporabljena metodologija v skladu s to določbo osnovne uredbe. V zvezi s sporom STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov je Komisija opozorila, da sta se EU in Rusija pritožili na ugotovitve odbora, zaradi česar te niso dokončne in zato v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. V poročilu odbora je v vsakem primeru izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir spora. Odbor je ugotovil, da imajo te določbe drugačen pomen in imajo drugačne pravne posledice kot določbe člena 2(5) osnovne uredbe, ki so bile predmet tega spora, določbe člena 2(6a) pa ob uvedbi niso nadomestile določb prej navedenega člena (18). Zato ugotovitve iz zgoraj navedenih zadev niso pomembne za uporabo člena 2(6a), ki je nova določba in nikoli ni bila predmet postopkov STO, ter ne nadomeščajo člena 2(5) in/ali člena 2(3). Te ugotovitve zato niso pomembne za oceno skladnosti člena 2(6a) z ustreznimi pravili STO. Iz teh razlogov je bila ta zahteva zavrnjena.

(69)

Drugič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da so ugotovitve EU iz uvodne izjave 67 sicer sestavni del ugotovitev EU o normalni vrednosti na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, vendar v razkritju ni bilo navedeno, kako je ta določba v skladu z določbami iz člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in ustreznimi določbami člena 2(5) osnovne uredbe. V razkritju ni bila navedena niti povezava med členom 2(6a) in potencialno „posebnimi tržnimi razmerami“ iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO in ustreznih določb člena 2(3) osnovne uredbe. Poleg tega so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni pojasnila, kako bi lahko uporabo podatkov tretjih držav upravičila na podlagi drugega pododstavka člena 2(5) osnovne uredbe. Zato so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni pojasnila pravne skladnosti člena 2(6a) z navedeno sodno prakso STO.

(70)

Komisija je najprej opozorila, da se določbe členov 2(5) in 2(3) osnovne uredbe uporabljajo za protidampinške preiskave, če so izpolnjeni ustrezni pogoji iz teh določb. Nasprotno določbe člena 2(6a) posebej zadevajo preiskave izdelkov s poreklom iz držav, kjer je bil potrjen obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi česar domači stroški in cene iz teh držav niso primerni za izračun normalne vrednosti. Postopek, uporabljen na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, in vsebina ocene se zato razlikujeta od tistih na podlagi členov 2(3) in 2(5) osnovne uredbe. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki v svoji trditvi predpostavljajo, da so določbe člena 2(6a) nujno povezane z določbami členov 2(5) in 2(3) osnovne uredbe, in trdijo, da bi morala Komisija posledično pravno utemeljiti uporabo metodologije iz člena 2(6a) na podlagi členov 2(5) in/ali 2(3) osnovne uredbe. Ta predpostavka CCCMC in treh proizvajalcev izvoznikov je bila povsem špekulativna, saj člen 2(6a) osnovne uredbe določa, da je treba, ko so izpolnjeni ustrezni pogoji za uporabo, uporabiti metodologijo iz tega člena. V tej določbi ni zahtev za izvedbo kakršne koli dodatne pravne analize na podlagi členov 2(3) in/ali 2(5) osnovne uredbe, sploh pa ne na podlagi sodne prakse, na katerih temeljita, kot napačno trdijo CCCMC in trije proizvajalci izvozniki. Te določbe so med seboj ločene. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Tretjič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da se ugotovitve odbora v zvezi z uporabo člena 2(5) osnovne uredbe v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov uporabljajo tudi za člen 2(6a). Trdili so še, da se razkritje ni sklicevalo na prilagoditve kolumbijskih podatkov, da bi ti odražali stroške proizvodnje na Kitajskem, kar bi bil potreben korak v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO, ki predvideva prilagoditev katerih koli podatkov tretjih držav, ki jih uporabi preiskovalni organ, da bi odražali stroške proizvodnje v državi porekla.

(72)

Komisija je v odgovoru navedla, da, kot je bilo že pojasnjeno v uvodnih izjavah 68 in 70, ugotovitve iz dosedanjih preiskav STO, tudi v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov, ne zadevajo izrecno uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč uporabo člena 2(5) osnovne uredbe. Predvsem pa ugotovitve iz te zadeve niso dokončne, saj sta se nanje pritožili tako EU kot Rusija, zaradi česar v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. V poročilu odbora je poleg tega izrecno navedeno, da zadevne določbe nimajo enakega pomena in imajo drugačne pravne posledice kot člen 2(6a). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53 in nadalje obravnavano v uvodni izjavi 74, ustrezna sodna praksa STO prav tako dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, če je to upravičeno. V zvezi s kolumbijskimi podatki so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki svojo trditev znova utemeljili z zamenjavo določb člena 2(6a) osnovne uredbe s členom 2(3) osnovne uredbe. Kot je podrobno pojasnjeno v oddelkih 3.3 do 3.8 te uredbe in v posameznih razkritjih, je Komisija ustrezne podatke iz Kolumbije (ali iz drugih virov za nekatere proizvodne dejavnike) uporabila v popolnem skladu z določbami člena 2(6a) osnovne uredbe. Ustrezna vrednost je bila nekoliko prilagojena, da so bile dosežene neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za računsko določitev normalne vrednosti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(73)

Četrtič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da razkrita ugotovitev Komisije o verjetnosti nadaljevanja dampinga v uvodnih izjavah 170–186 razkritja in njena namera, da ohrani obstoječe ukrepe, nista upravičeni glede na ugotovitve odbora v zvezi z uporabo člena 11(3) protidampinškega sporazuma STO v zadevi EU – metodologije prilagajanja stroškov. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so Komisijo pozvali, naj pojasni in podrobno utemelji svoj pravni zahtevek iz uvodne izjave 53 razkritja, da je metodologija na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe skladna z veljavnimi določbami in sodno prakso protidampinškega sporazuma STO.

(74)

Komisija je še enkrat poudarila, da ugotovitve iz poročila odbora STO niso dokončne, saj sta se nanje pritožili tako EU kot Rusija, zaradi česar v skladu s stalno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu GATT ali STO, saj niso bile potrjene s sklepi POGODBENIC GATT ali članic STO. Odbor je poleg tega izrecno odločil, da je člen 2(6a) zunaj teh pristojnosti glede na drugačen pomen in pravne posledice določbe v primerjavi s členom 2(5). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, je Komisija poleg tega menila, da v skladu z ugotovitvami iz zadeve STO EU – biodizel (DS473) določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, zlasti drugi pododstavek člena 2(5), dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Ker Organ za reševanje sporov ni sprejel posebnih ugotovitev v zvezi z določbami člena 2(6a), je Komisija menila, da so ugotovitve v zadevi EU – biodizel (DS473), če se štejejo za primerne v drugem kontekstu in v razmerah, ki spadajo na področje uporabe člena 2(6a) osnovne protidampinške uredbe, v vsakem primeru v celoti skladne z možnostjo uporabe podatkov zunaj države kot virom neizkrivljenih vrednosti v primerni reprezentativni državi. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(75)

Petič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da od izteka protokola STO o pristopu Kitajske decembra 2016 v STO ne obstaja več pravna podlaga za uporabo izračuna normalne vrednosti zunaj okvira protidampinškega sporazuma STO. Zato EU zavezujejo njene mednarodne obveznosti, v okviru katerih mora dosledno upoštevati določbe člena 2 protidampinškega sporazuma STO o določitvi normalne vrednosti.

(76)

Komisija je že na začetku opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški. Opozorila je tudi, da je bil člen 2(6a) osnovne uredbe uveden z Uredbo (EU) 2017/2321 Evropskega parlamenta in Sveta (19), ki kot pravno podlago upošteva člen 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kot je pojasnjeno tudi v uvodni izjavi 53, so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z mednarodnimi obveznostmi EU, vključno z ustreznimi pravili STO. Ker je Komisija v oddelku 3.2.1 ugotovila, da je v tej preiskavi ustrezno uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe in ker je ta določba v celoti skladna s pravili STO, je bila ta trditev zavrnjena.

(77)

Šestič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so navedli, da ugotovitve preiskave na splošno temeljijo na poročilu Komisije iz leta 2017, ki se ne nanaša posebej na sektor citronske kisline, temveč splošneje na širšo kemijsko industrijo, trge surovin višje v verigi ter/ali elemente kitajskega gospodarstva in kitajske javne politike, kar očitno ni specifično za sektor citronske kisline. V zvezi s tem so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki ugotovili, da mora glede na ugotovitve Pritožbenega organa v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi Komisija določiti morebitna izkrivljanja po posameznih primerih. Dodali so, da se ne strinjajo z izjavo Komisije, da te ugotovitve v tem primeru niso pomembne, ker zadevajo Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so poudarili, da so te ugotovitve pomembne tudi v zadevnem primeru.

(78)

Komisija je opozorila, da se izkrivljanja v okviru Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih obravnavajo s posebnega vidika subvencioniranja, ki ga povzročajo v korist proizvajalcev izvoznikov. Ti postopki povzročajo uporabo izravnalne dajatve, posebej izračunane na podlagi zneska škodljivega subvencioniranja, ki ga ugotovi preiskovalni organ. Nasprotno pa v protidampinškem okviru na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe analiza ni osredotočena na to, ali to izkrivljanje vodi do subvencije, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in izpolnjuje ustrezne pogoje, temveč na to, ali je znatno v smislu člena 2(6a)(b) in to upravičuje uporabo metodologije za izračun normalne vrednosti, ki je predvidena v tej določbi. Veljavni pravni red, razmere in kontekst se razlikujejo ter imajo različne namene in različne pravne posledice. Zato je Komisija vztrajala pri svojem stališču, da ugotovitve v zgoraj navedenem primeru niso pomembne za sedanjo preiskavo, zaradi česar je trditev zavrnila.

(79)

V zvezi s trditvijo, da poročilo Komisije iz leta 2017 ne vključuje posebnega poglavja o citronski kislini, je Komisija ugotovila, da obstoj znatnega izkrivljanja, na podlagi katerega se uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega sektorskega poglavja, ki bi zajemalo izdelek v preiskavi. Poročilo opisuje različne vrste izkrivljanj v LRK, ki so medsektorske narave in se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu ter vplivajo na cene in/ali surovine ter stroške proizvodnje izdelka v preiskavi. Poročilo poleg tega ni edini vir dokazov, ki ga je Komisija uporabila pri določitvi, saj se za ta namen uporabljajo tudi dodatni dokazni elementi. Kot je pojasnjeno v oddelkih 3.2.1.2 do 3.2.1.9, je industrija citronske kisline predmet številnih vladnih intervencij, opisanih v poročilu (vključenost v petletne načrte in druge dokumente, izkrivljanje na trgu surovin, finančna izkrivljanja itd.), ki so izrecno navedene v tej uredbi. Uvodne izjave 94, 97, 100 in 101 te uredbe poleg znatnih izkrivljanj, ki so že zajeta v poročilu, podrobno navajajo številna izkrivljanja, ki potekajo v sektorju citronske kisline in/ali na področju surovin ali vložkov zanje. Tržne okoliščine ter povezane politike in načrti, ki povzročajo znatna izkrivljanja, še vedno vplivajo na sektor citronske kisline in njegove stroške proizvodnje, čeprav je bilo poročilo objavljeno decembra 2017. Nobena stran ni predložila dokazov o nasprotnem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(80)

Sedmič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da je Komisija sicer omenila različna vodila vlade in izvedbene predpise, ki omogočajo in lahko celo izrecno pooblastijo poseganje države v gospodarstvo, vendar ni dokazala, da dejansko povzročajo izkrivljanje. Dodali so, da je treba v skladu z ugotovitvami Pritožbenega organa v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi (Kitajska) „ugotoviti obstoj izkrivljanja cen zaradi poseganja države in ga ustrezno pojasniti“ ter da je treba „ugotovitev sprejeti na podlagi posameznih primerov“. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so nadalje trdili, da mora analiza izkrivljanja cen, ki jo izvede Komisija, temeljiti na posameznih proizvajalcih in stroških, saj se lahko poseganje države dejansko na primer izvaja na različnih ravneh upravljanja in glede na različne regije znotraj države, kar ne bo enako vplivalo na vse proizvajalce izdelka v preiskavi v vseh delih države.

(81)

Komisija je opozorila, da člen 2(6a)(b) navaja, da mora Komisija pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja upoštevati „možni učinek“ elementov, naštetih v navedenem členu. Ugotovitve iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9 te uredbe kažejo, da imajo kitajski proizvajalci citronske kisline prednostni dostop do državnega financiranja in da obstaja izkrivljanje na ravni države v zvezi z vsemi šestimi elementi, ki kažejo na izkrivljanje in so navedeni v členu 2(6a)(b). Zato je prisotnost takega izkrivljanja v sektorju pomembna pri oceni obstoja izkrivljanja na podlagi člena 2(6a)(b). Komisija je nadalje opozorila, da ne glede na dejanski vpliv neposrednega poseganja države na proizvajalce izvoznike, na primer prek subvencij, poseganje države zelo verjetno vpliva na njihove dobavitelje ali druge akterje, vključene v nabavne ali prodajne trge proizvodnje zadevnega izdelka, na primer v obliki prednostnega dostopa do financiranja, kar je še en pokazatelj, da cene in stroški niso rezultat sil prostega trga. V zvezi s sklicem na ugotovitve STO v zadevi ZDA – izravnalni ukrepi, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 57 in 78, je Komisija ponovila, da te ugotovitve niso pomembne v okviru te preiskave, saj zadevajo protisubvencijski instrument in v nobenem primeru ne spreminjajo ugotovitev o obstoju znatnega izkrivljanja na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(82)

Zadnjič, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da razkritje tako v smislu sklicevanja na splošne javne politike ali načrte kot v zvezi z domnevnim poseganjem države v sektor citronske kisline dosledno ne navaja sklicev na primere dejanskega poseganja države v poslovanje kitajskih proizvajalcev citronske kisline, ki naj bi povzročalo izkrivljanje cen teh proizvajalcev. Kot primer so CCCMC in trije proizvajalci izvozniki navedli vladni načrt, omenjen v uvodni izjavi 76 razkritja, ki proizvajalce citronske kisline spodbuja k ustanavljanju večjih podjetij z združitvami in reorganizacijo. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da se omenjeni načrt nanaša le na nekatere province, regije ali območja proizvodnje, kar pomeni, da spodbujanje ni celovito razširjeno na vse proizvajalce na Kitajskem, zaradi česar bi bila znova upravičena analiza in razkritje po posameznih proizvajalcih. CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so dodali še, da preprosto „spodbujanje“ ne pomeni dejanskega poseganja, ki bi zahtevalo združitve/reorganizacijo, Komisija pa ni navedla primerov dejanskega posredovanja. Končno, CCCMC in trije proizvajalci izvozniki so trdili, da je isti dokument vključeval druge ukrepe, kot so uporaba standardov varstva okolja, prizadevanja na področju preverjanja čiste proizvodnje in celovito izboljšanje ohranjanja energije in zmanjšanja emisij, zmanjšanje porabe energije in vode ter spodbujanje čiste proizvodnje in recikliranja. Uporaba vseh teh ukrepov bi bila smiselno učinkovitejša v večjih proizvodnih enotah, kar je v skladu z omenjenim spodbujanjem.

(83)

Komisija je opozorila, da „spodbujanje“ nekaterih ukrepov, kot so združitve in reorganizacija za vzpostavitev večjih konglomeratov, s strani vlade niso samo prazne izjave in priporočila, temveč so priporočila podprta z dejanskimi finančnimi spodbudami, ki jih vlada napove v uradnih načrtih (glej zlasti oddelek 3.2.1.8 in uvodno izjavo 110). Četudi kitajska vlada na podlagi svojega načrta družb ne bi prisilila v združitev v večje subjekte, quod non, imajo podjetja, ki se odločijo slediti priporočilom iz načrta, v vsakem primeru finančne koristi ali prejmejo ugodne posojilne pogoje za to, zaradi česar so sile prostega trga, ki bi usmerjale družbe v odsotnosti takih načrtov, izkrivljene. V vsakem primeru analiza in ugotovitve iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9 te uredbe jasno kažejo na obstoj znatnega izkrivljanja v sektorju citronske kisline in dejstvo, da to verjetno vpliva na dobavitelje surovin za proizvajalce zadevnega izdelka.

(84)

Zato je dalje proučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov v spisu, vključno z dokazi v poročilu, ki temeljijo na javno dostopnih virih. Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom, ki se pregleduje. Na podlagi tega so bile te trditve zavrnjene.

(85)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je zagotovljen s kitajsko ustavo in določa ekonomsko upravljanje na Kitajskem. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“. Gospodarstvo v državni lasti velja za „vodilno silo nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za „zagotavljanje njegove konsolidacije in rasti“ (20). Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja izrecno pooblaščena. Prevlada javnega lastništva nad zasebnim je prisotna v celotnem pravnem sistemu in je posebej poudarjena kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih. Odličen primer je kitajska zakonodaja o lastnini, ki se sklicuje na dejstvo, da je Kitajska v začetni fazi socializma, in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Druge oblike lastništva se tolerirajo in zakonodaja jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (21).

(86)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo na podlagi kitajskega prava razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP). Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) in tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države. S spremembo kitajske ustave marca 2018 se je še bolj poudarila vodilna vloga KKP, ki je ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave. Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (22). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske. To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata položaj, ki je običajen v drugih državah, v katerih vlada izvaja splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(87)

Kitajska država izvaja interventno ekonomsko politiko pri uresničevanju ciljev, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne izražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (23). Orodja intervencionistične gospodarske politike, ki so jih razvili kitajski organi, so raznolika ter med drugim vključujejo tudi sistem industrijskega načrtovanja, finančni sistem in stopnjo regulativnega okolja.

(88)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja. Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo v ustreznih industrijah/sektorjih in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo izrecne cilje glede rezultatov, medtem ko so bili ti cilji stalnica prejšnjih načrtovalnih ciklov. V okviru teh načrtov so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot prednostne naloge (pozitivne ali negativne) v skladu s prednostnimi nalogami vlade in se jim dodelijo posebni razvojni cilji (industrijska nadgradnja, mednarodna širitev itd.). Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki se uvajajo s sistemom načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (glej tudi oddelek 3.2.1.5) (24).

(89)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju) (25). Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja razen bančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (26).

(90)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in s tem spodkopavajo tržna načela na tem področju. Veljavna zakonodaja posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določajo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (27). Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo pregled naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi, povezane z naložbami, kot pomembno orodje, s katerim podpirajo cilje industrijske politike, kot je ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (28).

(91)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s svobodnim delovanjem tržnih sil, kar povzroča izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli (29).

(92)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(93)

Kitajska vlada in KKP vzdržujeta strukture, ki zagotavljajo njun nadaljnji vpliv na podjetja, zlasti podjetja v državni lasti. Država (in v številnih pogledih tudi KKP) ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov stranke v izvršnih organih podjetij v državni lasti in strankarskih celic v družbah (glej tudi oddelek 3.2.1.4) ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti (30). V zameno imajo podjetja v državni lasti poseben status v kitajskem gospodarstvu, ki vključuje številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem (31). Elementi, ki kažejo na obstoj državnega nadzora nad podjetji v sektorju citronske kisline, so podrobneje opredeljeni v oddelku 3.2.1.4.

(94)

Kitajska vlada očitno ohranja določeno stopnjo lastništva, zlasti v sektorju citronske kisline. Preiskava je pokazala, da so vsaj trije proizvajalci izvozniki, tj. COFCO, Jiangsu Guoxin Union Energy in Laiwu Taihe, podjetja v državni lasti. Hkrati se v skladu s 13. petletnim načrtom predelave žit in olj industrija citronske kisline spodbuja, da bi ustvarila več podjetij z združevanjem in reorganizacijo (32). Tako spodbujanje kaže na vpletenost države v zadeve industrije.

(95)

Visoka raven poseganja države v industrijo citronske kisline in prevlada podjetij v državni lasti v tem sektorju preprečujeta celo zasebnim proizvajalcem, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Dejansko za javna in zasebna podjetja v sektorju citronske kisline veljajo politični nadzor in smernice, kot je navedeno v oddelku 3.2.1.5.

(96)

Poleg tega, da kitajska vlada prek lastništva podjetij v državni lasti in z drugimi orodji izvaja nadzor nad gospodarstvom, ji prisotnost vlade v podjetjih omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške. Čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice (33), so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. V skladu s kitajskim pravom gospodarskih družb je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (34)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije. Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar je KKP vsaj od leta 2016 okrepila zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami podjetij v državni lasti kot stvar političnega načela. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (35). Leta 2017 se je poročalo o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona zasebnih družb, pri čemer je bil vse večji pritisk, da morajo organizacije KKP imeti zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (36). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, in sicer v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci citronske kisline in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(97)

Kot je bilo že poudarjeno, so v sektorju citronske kisline nekateri proizvajalci v lasti države. Poleg tega je preiskava razkrila, da ima pet proizvajalcev citronske kisline, med njimi Cofco, Weifang Ensign, RZBC, Jiangsu Guoxin in Laiwu Taihe Biochemistry, povezave s KKP med višjim vodstvom ter izvaja dejavnosti za krepitev partije.

(98)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih (glej tudi oddelek 3.2.1.8 v nadaljevanju) ter zagotavljanje surovin in vložkov imajo še dodatni učinek izkrivljanja na trgu (37). Zato prisotnost države v podjetjih, vključno s podjetji v državni lasti, v sektorju citronske kisline in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(99)

Usmeritev kitajskega gospodarstva v veliki meri določa izpopolnjen sistem načrtovanja, ki opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morajo osredotočiti osrednje in lokalne oblasti. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo praktično vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na vsaki ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (38).

(100)

Čeprav sama industrija citronske kisline na Kitajskem ni ključna, so surovine, ki se uporabljajo v njeni proizvodnji, na Kitajskem močno regulirane. Glavna surovina, koruza, je podvržena močnemu reguliranju.

(101)

Kitajska ima velike zaloge koruze, ki vladi omogočajo, da umetno znižuje ali zvišuje njene cene z nakupom ali prodajo velikih količin koruze na trgu. Čeprav je Kitajska leta 2016 začela reševati težavo prevelikih rezerv koruze, ima še vedno zelo velike zaloge, ki izkrivljajoče vplivajo na cene (39). Poleg tega vlada nadzoruje različne vidike celotne vrednostne verige koruze, vključno s subvencijami na pridelavo koruze (40) in nadzorom predelave: „[v]si lokalni organi razširijo spremljanje in analizo ponudbe koruze in povpraševanja po njej na ustreznih območjih, okrepijo nadzor nad projekti intenzivne obdelave koruze v fazi njihove priprave ali po njej, spodbujajo ravnotežje med ponudbo koruze in povpraševanjem po njej ter zagotavljajo nacionalno prehransko varnost“ (41). V LRK so uvedeni tudi ukrepi nadzora nad naložbami: „[z]a vložitev priprave projektov intenzivne obdelave koruze je potrebno usklajeno upravljanje v skladu z odredbo Državnega sveta št. 673“ (42). Taka vpletenost države v celotno vrednostno verigo lahko vsaj potencialno izkrivljajoče vpliva na cene.

(102)

Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s pridelavo koruze; koruza je namreč glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji citronske kisline. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje trga.

(103)

V skladu z informacijami v spisu kitajski stečajni sistem nezadostno izpolnjuje lastne glavne cilje, kot sta pravična poravnava zahtevkov in terjatev ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, kot se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah, razen na Kitajskem. Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na obseg gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (43).

(104)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebej očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do uporabe zemljišč na Kitajskem (44). Vsa zemljišča so last kitajske države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države). Njihova dodelitev je izključno odvisna od države. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je pregledno dodeljevanje pravic do uporabe zemljišč in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po tečaju, ki je nižji od tržnega (45). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (46).

(105)

Komisija je predhodno sklenila, da kitajska zakonodaja o stečaju, družbah in lastnini ne deluje pravilno, kar povzroča izkrivljanja z ohranjanjem plačilno nesposobnih podjetij in prek dodeljevanja pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem. Ta zakonodaja enako kot za druge sektorje v kitajskem gospodarstvu velja tudi za proizvajalce citronske kisline, zato tudi nanje vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izhaja iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja te zakonodaje. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(106)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastnini v sektorju citronske kisline, tudi v zvezi z izdelkom, ki se pregleduje, diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(107)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svojih pravic do kolektivnega organiziranja. Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD), zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih (47). Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna le ena sindikalna organizacija. Ta pa ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (48). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi česar imajo lokalni prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora prejemkov za socialno varnost in drugih prejemkov. Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, se zato običajno znajdejo v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (49). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(108)

Nobenih dokazov ni bilo predloženih o tem, da za sektor citronske kisline ne velja zgoraj opisani kitajski sistem delovnega prava. Tako je izkrivljanje stroškov plač sektor citronske kisline prizadelo neposredno (pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(109)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(110)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (50), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (51), pri čemer tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje vlada. Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (52). To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (53).

(111)

Čeprav se priznava, da se na potrebo po spoštovanju normalnega bančnega ravnanja in bonitetnih pravil, kot je potreba po proučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, nanašajo različne pravne določbe, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami na podlagi preiskav v zvezi z instrumenti trgovinske zaščite, kažejo, da je vloga teh določb pri uporabi različnih pravnih instrumentov zgolj sekundarna.

(112)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno z dejstvom, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade. Ocene jasno kažejo, da kitajske bonitetne ocene sistematično ustrezajo nižjim mednarodnim ocenam (54).

(113)

To dopolnjujejo dodatna obstoječa pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada določi, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (55). Posledica tega je, da se posojila pristransko izdajajo v korist podjetij v državni lasti, velikih, dobro povezanih zasebnih podjetij in podjetij v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(114)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja nedaven porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(115)

Tretjič, čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Dejansko delež posojil, ki je enak referenčni vrednosti ali je manjši od nje, še vedno predstavlja 45 % vseh posojil in zdi se, da se je povečala uporaba usmerjenih posojil, saj se je ta delež po letu 2015 kljub poslabšanju gospodarskih razmer izrazito povečal. Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(116)

Splošna rast posojil na Kitajskem pomeni poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil v zadnjih letih hitro povečeval. Ker je bilo tveganih posojil vedno več, se je kitajska vlada odločila preprečiti neizpolnitve finančnih obveznosti. Zato se vprašanja slabih terjatev rešujejo z obnavljanjem terjatev, s čimer se ustvarjajo tako imenovane „zombi“ družbe, ali s prenosom lastništva terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(117)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub nedavno sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga.

(118)

Predložen ni bil noben dokaz, da bi bili sektor citronske kisline in/ali dobavitelji v tem sektorju izvzeti iz zgoraj opisanega poseganja države v finančni sistem. Zato so zaradi znatnega poseganja države v finančni sistem tržne razmere na vseh ravneh močno prizadete.

(119)

Komisija je ugotovila, da so izkrivljanja, opisana v poročilu, značilna za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kakor je opisan v oddelkih 3.2.1.1 do 3.2.1.5 in delu A poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj v oddelkih 3.2.1.6 do 3.2.1.8 in delu B poročila.

(120)

Komisija je opozorila, da je za proizvodnjo citronske kisline potreben širok razpon vložkov, vključno s koruzo, sušenim sladkim krompirjem, žveplovo kislino, klorovodikovo kislino, premogom itd. Glede na dokaze v spisu je večina vzorčenih proizvajalcev izvoznikov vse svoje vložke pridobila na Kitajskem, uvoženi vložki pa predstavljajo zanemarljiv delež surovin tistih proizvajalcev izvoznikov, ki nekatere vložke pridobijo v tujini. Ko proizvajalci citronske kisline kupijo ali naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istim zgoraj navedenim sistemskim izkrivljanjem. Na primer, dobavitelji vložkov zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanjem. Morda so si izposodili sredstva, ki so izpostavljena izkrivljanjem v finančnem sektorju. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(121)

Posledica tega je, da domače prodajne cene citronske kisline niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, hkrati pa to vpliva tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih A in B poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je kateri koli vložek, proizveden na Kitajskem, čeprav povezuje številne proizvodne dejavnike, izpostavljen znatnim izkrivljanjem. Enako velja tudi za vložek vložka in tako naprej. Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih dokazov ali protiargumentov.

(122)

Analiza iz oddelkov 3.2.1.2 do 3.2.1.9, ki vključuje pregled vseh razpoložljivih dokazov o poseganju Kitajske v svoje gospodarstvo na splošno ter v sektor citronske kisline (vključno z izdelkom, ki se pregleduje), je pokazala, da cene in stroški izdelka, ki se pregleduje, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a)(b) osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti.

(123)

Komisija je zato računsko določila normalno vrednost izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodajnih stroškov, ki upoštevajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodajnih stroškov v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe, kot je navedeno v naslednjem oddelku.

(124)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe je Komisija izbrala primerno reprezentativno državo, da bi določila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za stroške proizvodnje in prodaje izdelka, ki se pregleduje, na podlagi naslednjih meril:

(125)

Komisija je na podlagi tega objavila dve obvestili v dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti in o reprezentativni državi.

(126)

Komisija je v obvestilu z dne 5. marca 2020 zagotovila podrobne informacije v zvezi z zgornjimi merili ter kot potencialno primerne reprezentativne države opredelila Brazilijo, Kolumbijo in Tajsko. Komisija je opredelila tudi proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, v potencialno primernih reprezentativnih državah, za katere je našla javno dostopne finančne podatke.

(127)

Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Komisija je v zvezi z različnimi vidiki izbire reprezentativne države prejela pripombe CCCMC, štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in industrije Unije.

(128)

V svojih predložitvah z dne 23. marca 2020 so CCCMC in štirje kitajski proizvajalci izvozniki navedli, da bi bila najboljša reprezentativna država Brazilija. Prvič, bruto nacionalni dohodek (BND) Brazilije je glede na podatkovno zbirko Svetovne banke najbližji kitajskemu, medtem kot je BND Kolumbije in Tajske znatno nižji. Poleg tega sta bili obe brazilski družbi, ki sta bili opredeljeni kot proizvajalca citronske kisline, v zadnjih letih dobičkonosni. Brazilija ima tudi ustrezno raven socialne zaščite in varstva okolja. Hkrati so CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki izrazili svoje nasprotovanje izbiri Kolumbije kot primerne reprezentativne države. Po njihovih trditvah nekateri podatki o uvozu Kolumbije v zvezi z nekaterimi proizvodnimi dejavniki niso bili razpoložljivi ali reprezentativni. Trdili so še, da so bile v primeru Kolumbije uvozne cene nekaterih ključnih surovin (tj. žveplove kisline, klorovodikove kisline in surovega premoga) znatno in neupravičeno višje od tistih v drugih potencialnih reprezentativnih državah ter zato ne bi smele šteti za neizkrivljene cene, ki bi se lahko uporabile za računsko določitev normalne vrednosti citronske kisline.

(129)

CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki so še trdili, da Tajska ni primerna reprezentativna država, ker dva od treh opredeljenih proizvajalcev citronske kisline v letu 2018 nista bila dobičkonosna, tretji pa je bil osredotočen predvsem na izvozne trge.

(130)

Industrija Unije je v svoji predložitvi menila, da je Kolumbija najprimernejša izbira za določitev neizkrivljenih stroškov. Poudarila je, da finančni podatki družb na Tajskem niso revidirani, kar bistveno zmanjšuje njihovo vrednost v smislu zanesljivosti. Hkrati je trdila, da sta dva od treh opredeljenih proizvajalcev na Tajskem v večinski lasti kitajskih družb ali kitajske države ter sta izvozno usmerjena. Kar zadeva Brazilijo, je industrija Unije trdila, da obe brazilski družbi pripadata skupinam, katerih vpliv na finančne podatke je bilo težko oceniti, hkrati pa so te družbe prodajale tudi raznovrstne izdelke.

(131)

Potem ko je podrobno proučila zgornje argumente, je Komisija 30. novembra 2020 objavila drugo obvestilo, v katerem je vse te pripombe obravnavala na podlagi zgoraj navedenih meril in zainteresirane strani obvestila o svojih uvodnih sklepih. Komisija je v tem obvestilu navedla, da namerava uporabiti Kolumbijo kot primerno reprezentativno državo, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja. Komisija je navedla še, da lahko za izračun normalne vrednosti uporabi tudi ustrezne neizkrivljene mednarodne cene, stroške ali referenčne vrednosti, za neizkrivljene prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) in dobiček pa lahko upošteva vse razpoložljive ustrezne alternative v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe. Zlasti ker je edina kolumbijska družba, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, imela v letu 2018 nizko dobičkonosnost, v letu 2017 pa je ustvarjala izgubo (podobno položaju proizvajalcev na Tajskem in v Braziliji), bi Komisija upoštevala novejše podatke, če bi bili na voljo ter če bi kazali razumno raven PSA-stroškov in dobičkonosnosti. Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe.

(132)

Prejela je pripombe CCCMC in proizvajalcev Unije glede obvestila z dne 30. novembra 2020.

(133)

V svoji predložitvi z dne 9. decembra 2020 je CCCMC poudarila, da Kolumbija ni primerna reprezentativna država in da bi bilo treba namesto nje kot primerno državo izbrati Brazilijo. Trdila je, da so uvozne cene koruze v Braziliji nižje zaradi ugodnosti pri prevozu na razdalje in količin in ne zaradi morebitnega izkrivljanja. Trdila je tudi, da če ne bi bilo mogoče uporabiti brazilskih uvoznih cen, bi bilo treba namesto popolne izključitve Brazilije iz izbire reprezentativne države uporabiti mednarodne cene. CCCMC je še poudarila, da Kolumbija ni primerna reprezentativna država, ker je opredeljeni proizvajalec imel neupravičene operativne stroške.

(134)

Industrija Unije je trdila, da je Kolumbija najprimernejša reprezentativna država. Ker je kolumbijska družba, ki proizvaja izdelek, ki se pregleduje, ustvarjala izgubo oziroma je tako v letu 2018 kot v letu 2019, za katero so medtem postali razpoložljivi podatki, imela nizko dobičkonosnost, je eden od proizvajalcev Unije opredelil številne družbe, ki proizvajajo izdelek, podoben izdelku, ki se pregleduje. Proizvajalec Unije se je zlasti osredotočil na družbe, ki proizvajajo sestavine za industrijo pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo v Kolumbiji, katerih finančni podatki so kazali razumno raven PSA-stroškov in dobička v skladu z določbami osnovne uredbe.

(135)

Komisija je skrbno proučila vse argumente, ki so jih podale vse strani. Glede Tajske se je Komisija strinjala s CCCMC in proizvajalcem Unije, da ni primerna reprezentativna država, ker proizvajalci izdelka, ki se pregleduje, ustvarjajo izgubo in/ali so podružnice kitajskih družb in ker obstajajo izvozne omejitve za nekatere proizvodne dejavnike. Hkrati družbe, ki proizvajajo izdelek, ki se pregleduje, niso kazale razumne ravni PSA-stroškov in dobička. Tajska je bila zato zavrnjena.

(136)

Komisija se je tako v svoji analizi posvetila Braziliji in Kolumbiji. Najprej je analizirala, ali so obstajale morebitne izvozne omejitve ali druga izkrivljanja glede glavnih proizvodnih dejavnikov. Glavni dejavnik pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje, je koruza, ki predstavlja več kot 70 % skupnih stroškov vhodnih materialov za proizvajalce izvoznike. Komisija je ugotovila, da je količina uvoza koruze v Brazilijo predstavljala le 1,5 milijona ton v primerjavi z več kot 100 milijoni ton brazilske domače pridelave koruze (56). CCCMC je ugovarjala dejstvu, da so te količine uvoza koruze v Brazilijo nizke. Vendar v primerjavi z obsegom brazilske pridelave te količine uvoza predstavljajo le 1,5 % pridelave. Glede na to zelo omejeno količino uvoza v primerjavi z veliko domačo pridelavo je Komisija preverila cene uvoza v Brazilijo in ugotovila, da se znatno razlikujejo od mednarodnih cen koruze. CCCMC je v svojih pripombah k obvestilu z dne 30. novembra izpodbijala znatne razlike v cenah in zaprosila za dodatne informacije o primerjavi cen. Povprečna mednarodna cena koruze iz leta 2019, na katero se je Komisija sklicevala v obvestilu z dne 30. novembra, je znašala 151 EUR/tono na podlagi FOB skladno s podatki portala IndexMundi (57), medtem ko je povprečna cena uvoza koruze v Brazilijo, sporočena v zbirko GTA, znašala le 116 EUR/tono na podlagi FOB. Ta številka jasno kaže, da so bile cene uvoza v Brazilijo znatno nižje od indeksa mednarodnih cen.

(137)

Hkrati je CCCMC trdila, da so bile uvozne cene koruze v Braziliji nižje kot v Kolumbiji zaradi nižjih stroškov prevoza, saj je uvoz v Brazilijo večinoma potekal iz sosednjih držav, kot sta Argentina in Paragvaj, medtem ko je uvoz v Kolumbijo večinoma potekal iz ZDA in Argentine. Ta trditev je bila neutemeljena, saj CCCMC ni prikazala dejanskega porekla in prvega pristanišča v zadevnih državah, prav tako ni prikazala morebitnih stroškov prevoza koruze v zadevne države. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(138)

CCCMC je še trdila, da kitajski proizvajalci veliko količino svoje koruze nakupijo doma. Zato je trdila, da uvozna cena v Braziliji bolje odraža položaj nakupov koruze s strani kitajskih proizvajalcev. Komisija je ugotovila, da ta argument ne vpliva na dejstvo, da so količine uvoza v Brazilijo objektivno nizke v primerjavi z obsegom domače pridelave, kar zmanjšuje reprezentativnost cene uvoza koruze v Brazilijo. Ta argument tudi ne vpliva na ugotovitev, da se cene uvoza v Brazilijo znatno razlikujejo od mednarodnih cen koruze, kar je verjetno zaradi nizke ravni uvoza in znatnega obsega domače pridelave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(139)

CCCMC je dalje trdila, da čeprav cen uvoza koruze v Brazilijo zaradi njihove nereprezentativnosti ne bi bilo mogoče uporabiti, quod non, bi bilo Brazilijo še vedno treba izbrati kot reprezentativno državo, namesto cen uvoza v Brazilijo pa bi bilo treba uporabiti primerno neizkrivljeno mednarodno ceno koruze.

(140)

Komisija je v odgovor poudarila, da, kot je pojasnjeno v nadaljevanju tega oddelka, šteje Kolumbijo za primerno reprezentativno državo v tej preiskavi na podlagi ustreznih elementov, navedenih v osnovni uredbi, vključno z razpoložljivostjo ustreznejših finančnih podatkov za proizvajalce izdelkov, podobnih citronski kislini, v primerjavi z Brazilijo. Kar zadeva kolumbijske uvozne količine in cene koruze, po podatkih portala IndexMundi skupna domača pridelava koruze v Kolumbiji znaša 1,5 milijona ton, pri čemer uvoz koruze po podatkih zbirke GTA znaša okoli 5,5 milijona ton in tako predstavlja 365 % proizvodnje. Ta primerjava kaže, da se za razliko od Brazilije količine uvoza v Kolumbijo zdijo reprezentativne ob upoštevanju obsega domače proizvodnje. Kar zadeva cene koruze, je povprečna cena uvoza koruze v Kolumbijo, sporočena v zbirko GTA, za leto 2019 znašala 174 EUR/tono na podlagi CIF, kar je mnogo bliže in v skladu s povprečno mednarodno ceno koruze 151 EUR/tono na podlagi FOB, ob upoštevanju, da bi bila mednarodna uvozna cena na podlagi CIF višja. Ker Kolumbija v drugih pogledih velja za primerno reprezentativno državo, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, so cene uvoza koruze v Kolumbijo večinoma skladne z mednarodnimi cenami koruze in ni dokazov o morebitnem izkrivljanju, ki bi vplivalo na cene koruze v Kolumbiji. Poleg tega ni razloga za izbiro Brazilije kot primerne reprezentativne države in uporabo mednarodne referenčne vrednosti namesto cen uvoza v primerno reprezentativno državo, kot predpisuje prva alinea drugega pododstavka člena 2(6a)(a).

(141)

Kar zadeva preostale proizvodne dejavnike, izvozne omejitve za nekatere proizvodne dejavnike obstajajo v Braziliji (zahtevano izdajanje izvoznih dovoljenj za apno) in na Tajskem (zahtevano izdajanje izvoznih dovoljenj za sadro), ne pa v Kolumbiji, kot potrjuje ustrezni seznam OECD (58). Čeprav imajo ti dejavniki veliko bolj omejeno težo v stroških proizvodnje nekaterih proizvajalcev izvoznikov in se niso uporabljali za vse proizvajalce izvoznike, je bil to dodaten pomemben element pri izbiri primerne reprezentativne države.

(142)

Pri izbiri primerne reprezentativne države je Komisija preverila tudi razpoložljivost javnih finančnih podatkov za proizvajalce izdelka, ki se pregleduje, na Tajskem, v Braziliji in Kolumbiji v skladu z osnovno uredbo.

(143)

Ker Tajska, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117, ni veljala za primerno reprezentativno državo, se je Komisija v svoji primerjalni analizi osredotočila na Brazilijo in Kolumbijo.

(144)

V zvezi z Brazilijo in Kolumbijo je Komisija v obvestilu z dne 5. marca navedla družbe, ki v teh državah proizvajajo citronsko kislino. Tedaj ni bilo proizvajalcev, ki bi v letu 2018 imeli solidne dobičke v Braziliji ali Kolumbiji.

(145)

Komisija je v obvestilu z dne 30. novembra 2020 navedla, da je kolumbijska družba Sucroal SA, za katero so bili podatki o PSA-stroških in dobičku javno dostopni, primerna reprezentativna družba, ker proizvaja izdelek, ki se pregleduje, in ima nabor izdelkov, ki je bližji citronski kislini. Hkrati je Sucroal SA izkazala nizko raven dobičkonosnosti v letu 2018, v letu 2017 pa je ustvarila izgubo.

(146)

Podoben položaj je bil v Braziliji, kjer je brazilska družba, za katero so bili finančni podatki javno dostopni, velik konglomerat, ki proizvaja širši nabor izdelkov, vključno s citronsko kislino, za leto 2018 pa je izkazovala nizko dobičkonosnost. Komisija je v obvestilu z dne 30. novembra 2020 ugotovila, da če bi za leto 2019 postali razpoložljivi novejši podatki, bi Komisija lahko te podatke uporabila, če bi izkazovali razumno raven PSA-stroškov in dobičkonosnosti, nasprotno pa bi Komisija proučila vse razpoložljive ustrezne alternative.

(147)

Po objavi tega obvestila z dne 30. novembra 2020 so podatki za družbo Sucroal SA za leto 2019 postali razpoložljivi v podatkovni zbirki Orbis. Ker je družba Sucroal SA v letu 2019 ustvarila izgubo, se finančni podatki za to družbo ne bi mogli šteti za ustrezne za določitev neizkrivljene ravni PSA-stroškov in dobička.

(148)

Komisija je zato proučila ustrezne alternative. Zlasti v okoliščinah, ko noben proizvajalec izdelka, ki se pregleduje, v potencialni reprezentativni državi ne izkazuje razumne ravni PSA-stroškov in dobička, lahko Komisija upošteva proizvajalce izdelka v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka, ki se pregleduje, z javno dostopnimi finančnimi podatki, ki izkazujejo razumno raven PSA-stroškov in dobička.

(149)

CCCMC je trdila, da ker je družba Sucroal SA v letu 2019 imela izgubo, se Kolumbija ne bi smela šteti za primerno reprezentativno državo, temveč bi bilo treba namesto nje izbrati Brazilijo. CCCMC je ugotovila, da je bil opredeljeni proizvajalec Cargill Agricola v letu 2019 znova dobičkonosen, zato so bili njegovi PSA-stroški in dobiček primerni za potrebe preiskave. Vendar pa je Komisija ugotovila, da je dobiček družbe Cargill Agricola predstavljal manj kot en odstotek njenih prihodkov od prodaje v letu 2019 in je bil torej celo nižji od njenega dobička v letu 2018. Ta nizka raven dobička je bila na podobni ravni kot pri družbi Sucroal SA v istem letu in ni veljala za razumno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Industrija Unije je v svojih dveh sklopih pripomb predlagala uporabo podatkov družb v isti državi, ki proizvajajo isto kategorijo blaga ali so v istem proizvodnem sektorju kot izdelek, ki se pregleduje. Predlagana je bila kategorija proizvajalcev sestavin za industrijo pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo v Kolumbiji skupaj s seznamom enajstih družb v istem sektorju.

(151)

Ob upoštevanju vseh dejstev preiskave in prejetih pripomb je Komisija v podatkovni zbirki Orbis poiskala oznako NAICS 325998 (Proizvodnja vseh drugih raznih kemičnih izdelkov in preparatov). To je ista oznaka, kot jo uporabljata družbi Cargill Agricola SA in Sucroal SA. Zaradi tega iskanja je bilo v primerjavi z Brazilijo v Kolumbiji precej večje število družb z razumno ravnjo dobička, kar kaže, da je bila razpoložljivost javnih finančnih podatkov tudi v Kolumbiji reprezentativna in zanesljiva. Da bi Komisija rezultate tega iskanja omejila na družbe, ki proizvajajo izdelek, podoben citronski kislini, je poleg tega podrobno analizirala dejavnost in proizvodnjo vseh dobičkonosnih kolumbijskih družb. Na podlagi opisa njihove poslovne dejavnosti, ki je bila na voljo v podatkovni zbirki Orbis, je Komisija nato v Kolumbiji opredelila sedem družb, ki proizvajajo izdelke v kategoriji, ki je blizu citronski kislini. PSA-stroški in dobiček teh družb so se šteli za zanesljive. V primerjavi s tem je Komisija ugotovila, da v Braziliji na istem področju dejavnosti ni družb, ki bi v podatkovni zbirki Orbis imele javno dostopne finančne podatke za leto 2019.

(152)

Kolumbijske družbe, ki jih je opredelila Komisija, so tako ustrezale družbam, ki jih je industrija Unije določila kot primerne družbe v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka, ki se pregleduje. Industrija Unije je poleg teh sedmih družb predlagala še štiri druge kolumbijske družbe, za katere pa v podatkovni zbirki Orbis še niso bili na voljo finančni podatki ali opis dejavnosti. Zato se te družbe niso upoštevale pri določitvi PSA-stroškov in dobička.

(153)

Na podlagi vseh zgornjih elementov ter zlasti razpoložljivih finančnih podatkov in reprezentativnosti uvozne cene koruze, ki je pomemben proizvodni dejavnik, je Komisija zato sklenila, da je Kolumbija primerna reprezentativna država za izračun normalne vrednosti v tej preiskavi.

(154)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci dvomili o izbiri Kolumbije kot primerne reprezentativne države s strani Komisije. Ponovili so že navedeno trditev, da Kolumbija ni razumna izbira, saj edini kolumbijski proizvajalec citronske kisline v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bil dobičkonosen, medtem ko je brazilski proizvajalec bil. Ponovili so še, da cene koruze v Braziliji niso bile izkrivljene. Ker sta bili ti trditvi že obravnavani v uvodnih izjavah 136 in 149 te uredbe in niso bili predloženi novi dokazi v zvezi s tem, sta bili zavrnjeni.

(155)

Navedene strani so nadalje trdile, da je Komisija uporabila podatke o PSA-stroških in dobičkonosnosti kolumbijskih družb iz drugih proizvodnih sektorjev, ne da bi dokazala, da imajo te družbe enako raven PSA-stroškov in dobička kot proizvajalci citronske kisline.

(156)

V skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe se normalna vrednost računsko določi na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, kadar je potrjena prisotnost znatnega izkrivljanja. Konstruirana normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za PSA-stroške in za dobiček. Ker PSA-stroškov in dobička kolumbijske družbe Sucroal SA ni bilo mogoče uporabiti iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 145 in 147, je Komisija uporabila podatke za najbližji sektor, ki vključuje izdelek v preiskavi, kadar se je za navedene stroškovne elemente štelo, da niso izkrivljeni in so razumni. Predloženi niso bili nobeni dokazi, ki bi izpodbijali ta sklep in zlasti, da raven PSA-stroškov in dobička kolumbijskih družb v sektorju, ki je najbližje citronski kislini, ni bila razumna v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe.

(157)

Komisija je nadalje ugotovila, da v nasprotju z industrijo Unije CCCMC in sodelujoči proizvajalci izvozniki niso predložili ali predlagali seznama proizvajalcev v isti potencialni reprezentativni državi, ki proizvajajo isto ali podobno kategorijo blaga ali delujejo v istem ali podobnem proizvodnem sektorju kot izdelek, ki se pregleduje, ter katerih finančne podatke bi Komisija lahko uporabila.

(158)

Zato in iz razlogov, naštetih v uvodni izjavi 151, je Komisija menila, da so finančni podatki sedmih družb, ki jih je opredelila v Kolumbiji in proizvajajo izdelke v kategoriji, ki je blizu citronski kislini, razumni približki neizkrivljenih PSA-stroškov in dobička, ki se lahko uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v tej preiskavi. Trditev CCCMC in treh sodelujočih proizvajalcev je bila zato zavrnjena.

(159)

Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, in drugih ustreznih informacij, ki so na voljo v dokumentaciji, določila seznam proizvodnih dejavnikov in virov, kot so materiali, energija in delovna sila, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka, ki se pregleduje.

(160)

Komisija je določila tudi vire, ki se uporabijo za računsko določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe (podatkovna zbirka GTA, nacionalni statistični podatki itd.). Komisija je v istem obvestilu določila oznake harmoniziranega sistema (HS) za proizvodne dejavnike, ki naj bi se po informacijah, ki so jih predložile zainteresirane strani, prvotno uporabljali za analizo GTA.

(161)

Komisija je v svojem obvestilu z dne 30. novembra 2020 potrdila, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnih dejavnikov, vključno s surovinami, uporabila podatke iz podatkovne zbirke GTA.

(162)

Za elektriko je Komisija uporabila že razpoložljivo ceno družbe Enel, ki je pomemben dobavitelj elektrike v Kolumbiji. Ta vir zagotavlja enotno povprečno ceno elektrike na mesec.

(163)

Tarifo za vodo je zagotovila družba Acueducto, ki je odgovorna za oskrbo z vodo, zbiranje odplak in čiščenje v Bogoti. Te informacije so omogočile ugotavljanje tarif, ki so se uporabljale za industrijske uporabnike v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(164)

Komisija je za določitev plač v Kolumbiji uporabila statistiko MOD (59). Ta statistika zagotavlja informacije o mesečnih plačah zaposlenih v proizvodnem sektorju in povprečne opravljene tedenske ure v Kolumbiji v letu 2019.

(165)

Komisija ni prejela nobenih pripomb o virih za določitev neizkrivljenih stroškov elektrike, vode in delovne sile, zato je te vire uporabila za določitev normalne vrednosti.

(166)

V skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe bi konstruirana normalna vrednost morala vključevati neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in za dobiček. Poleg tega je bilo treba določiti vrednost režijskih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v proizvodne dejavnike.

(167)

Za določitev neizkrivljene vrednosti PSA-stroškov in dobička je Komisija upoštevala delež stroškov proizvodnje, ki jih PSA-stroški in dobiček predstavljajo v reprezentativnih družbah v Kolumbiji, kot je pojasnjeno v oddelku 3.3.

(168)

Pridobljene vrednosti, izražene kot odstotek prihodka, so znašale 14,2 % za dobiček in 17 % za PSA-stroške.

(169)

Za vse surovine in pomožne materiale je Komisija upoštevala cene uvoza v reprezentativno državo. Cena uvoza v reprezentativno državo je bila določena kot tehtana povprečna cena uvoza iz vseh tretjih držav, razen Kitajske, na enoto. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo zaradi obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a)(b) osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da ista izkrivljanja vplivajo na te cene. Podobno se ni upošteval uvoz v reprezentativno državo iz držav, ki niso članice STO in so naštete v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (60).

(170)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je navedeno v prvi alinei člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve reprezentativne države. Pozneje, med posameznimi izračuni stopnje dampinga, je Komisija k uvozni ceni dodala specifične domače stroške družbe za prevoz. Stroški notranjega prevoza za vse surovine so bili ocenjeni na podlagi preverjenih podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(171)

Za surovine z zanemarljivim vplivom v smislu stroškov, o katerih družbe niso poročale v Prilogi III k obvestilu o začetku, so bili taki stroški vključeni v režijske stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v oddelku 3.8. Proizvodni dejavniki, izraženi kot režijski stroški, so navedeni v razkritjih za posamezne družbe.

(172)

Industrija Unije je v svojih pripombah z dne 16. marca 2020 ugotovila, da za nekatere surovine bodisi niso obstajale povprečne vrednosti uvoza ali pa so se te povprečne vrednosti nanašale na majhne količine in so bile zato nezanesljive ali pa so obstajali drugi razlogi, ki vzbujajo dvom glede njihove zanesljivosti. Predlagala je, da bi se v teh primerih morale uporabiti vrednosti iz statistik za regije ali iz statistik, objavljenih s tržnimi raziskavami ponudnikov, kot so ArgusMedia, AgroChart ali IntraTec.

(173)

Industrija Unije je v svojih pripombah z dne 11. decembra 2020 znova navedla, da bi bilo v primeru Kolumbije mogoče stroške za podatke o proizvodnji določiti na podlagi podatkov za uvoz ter razpoložljivih javnih podatkov za cene elektrike in vode ter javnih podatkov o stroških delovne sile. Poudarila je, da so se nekatere povprečne vrednosti uvoza za manj pomembne stroškovne dejavnike zdele visoke, in predlagala, naj se nadomestijo s podatki specializiranih izvajalcev podatkovnih storitev.

(174)

V svoji predložitvi z dne 23. marca 2020 je CCCMC pripomnila, da so bile nekatere uvozne cene za nekatere ključne materiale, kot so premog, žveplova kislina in klorovodikova kislina, v Kolumbiji neobičajno visoke in zato niso bile reprezentativne. Trdila je še, da so bile velike razlike med razkritimi uvoznimi cenami Kolumbije, Tajske in Brazilije ter da so se uvozne cene znatno razlikovale celo za isti material, ki ga je uvažala ista država, kar bi lahko bilo zaradi razlik v kakovosti v okviru iste oznake HS. CCCMC je pozvala Komisijo, naj ugotovi razlog za te razlike in jih odpravi. Komisija je ta argument upoštevala in, kjer je bilo to upravičeno, nadomestila nereprezentativne uvozne cene z zanesljivimi viri, kot je podrobno opredeljeno v preglednici A.

(175)

CCCMC je še trdila, da ker se nekatere surovine za proizvodnjo izdelka, ki se pregleduje, kupujejo na kitajskem domačem trgu, ni upravičeno le uporabiti uvozne cene določene tretje države, saj slednje cene verjetno vključujejo višje stroške odpreme/dostave, kot veljajo za surovine, kupljene na domačem trgu. Tako je zlasti pri nevarnih kemikalijah, kot sta žveplova in klorovodikova kislina, za dostavo katerih se uporabljajo posebna vozila. Zato je CCCMC menila, da je treba izvesti potrebne prilagoditve za zagotovitev poštene primerjave.

(176)

V zvezi s tem argumentom je Komisija ugotovila, da iz razlogov, opredeljenih v oddelku 3.2.1, v tem pregledu zaradi izteka ukrepa uporablja člen 2(6a) osnovne uredbe. Komisija zato išče neizkrivljene stroške v primerni reprezentativni državi za zagotovitev, da na uporabljene stroške ne vplivajo izkrivljanja in da ti temeljijo na razpoložljivih podatkih. Zaradi pomanjkanja informacij o morebitnih izkrivljanjih na trgu reprezentativne države glede teh nevarnih kemikalij in ker CCCMC ni zagotovila podatkov za utemeljitev svoje trditve o višjih stroških prevoza, se za vrednosti uvoza reprezentativne države šteje, da izpolnjujejo merila člena 2(6a) osnovne uredbe in zagotavljajo razumno oceno cene v reprezentativni državi, vključno s stroški prevoza. Ker uvoženi vložki glede cen obenem konkurirajo na domačem trgu reprezentativne države, jih je Komisija štela za zanesljiv približek.

(177)

Komisija je zato uporabila cene uvoza v Kolumbijo, sporočene v GTA. Kadar te cene niso bile reprezentativne ali so bile drugače nezanesljive, so se iskale mednarodne referenčne vrednosti. Kadar te niso bile na voljo, so se uporabile zanesljive cene iz drugih virov, kot je podrobno navedeno v preglednici A.

(178)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in so bile zbrane med navzkrižnimi preverjanji na daljavo, so bili opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in tarifne oznake, ki se uporabljajo v Braziliji, Kolumbiji ali na Tajskem, kjer je to ustrezno:

Preglednica A

(179)

Komisija je normalno vrednost določila v naslednjih korakih.

(180)

Prvič, določila je neizkrivljene stroške proizvodnje (kar zajema porabo surovin, delo in energijo). Za dejansko porabo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto na podlagi zgoraj navedenih virov.

(181)

Drugič, da bi Komisija določila neizkrivljene stroške proizvodnje, je prištela režijske stroške proizvodnje. Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so se zvišali za stroške surovin in pomožnih materialov iz uvodne izjave 171, nato pa so bili izraženi kot delež proizvodnih stroškov, ki jih je dejansko imel vsak od proizvajalcev izvoznikov. Ta delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(182)

Nazadnje je Komisija za zgornji izračun uporabila PSA-stroške in tehtan povprečni dobiček sedmih reprezentativnih kolumbijskih proizvajalcev sestavin za pijač, čistil, hrane ter zdravstveno in farmacevtsko industrijo.

(183)

Kadar so te vrednosti izražene kot odstotek stroškov proizvodnje, znašajo 24,82 % za PSA-stroške in 20,72 % za dobiček. Kadar so te iste vrednosti izražene kot odstotek od prihodka, znašajo 17 % za PSA-stroške in 14,2 % za dobiček.

(184)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a)(a) osnovne uredbe računsko določila normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna. Komisija je računsko določila normalno vrednost na vrsto izdelka za vsakega od štirih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(185)

Sodelujoči proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam. Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za izdelek, ki se pregleduje, ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(186)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočega proizvajalca izvoznika na podlagi franko tovarna.

(187)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Na podlagi tega so bile izvedena nadomestila za prevoz, zavarovanje, manipuliranje, natovarjanje in druge tozadevne stroške, pakiranje, stroške kredita ter bančne stroške in provizije, kadar je bilo to primerno in upravičeno.

(188)

Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste izdelka, ki se pregleduje.

(189)

Na podlagi tega je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 42 % za družbo Weifang Ensign Industry Co., Ltd in 144 % za družbo COFCO Bio-Chemical Energy (Yushu) Co. Ltd. Za družbo RZBC Group (RZBC (Juxian) Co., Ltd. in povezanega trgovca RZBC Imp. & Exp. Co., Ltd.) ter za družbo Jiangsu Guoxin Union Energy Co. Ltd, za katere veljajo cenovne zaveze, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 191, stopnja dampinga ni bila izračunana.

(190)

Komisija je povprečno stopnjo dampinga določila tudi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike. Na podlagi razpoložljivih dejstev je bila v skladu s členom 18 osnovne uredbe uporabljena najvišja stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev, predvsem zaradi znatno nižje ravni izvoznih cen nesodelujočih družb.

(191)

Skupno se je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom večina kitajskega izvoza v EU (od 70 do 90 %) izvedla po znatnih dampinških cenah. Preostali kitajski izvoz sta izvajala dva sodelujoča proizvajalca izvoznika, za katera ni bil ugotovljen damping. Za ta dva proizvajalca izvoznika veljajo cenovne zaveze, njun izvoz v Unijo pa se je izvajal po minimalni uvozni ceni. Za njune izvozne cene v Unijo se je zato štelo, da so nanje vplivale zaveze in zato niso bile dovolj zanesljive, da bi se lahko uporabile za ugotovitev, ali se bo damping v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepa nadaljeval.

(192)

Skratka, za veliko večino kitajskega izvoza v Unijo se je damping nadaljeval. Komisija je zato sklenila, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval.

(193)

Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom proučila verjetnost nadaljevanja dampinga, če bi bili ukrepi razveljavljeni v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Analizirani so bili naslednji dodatni elementi: proizvodna in neizkoriščena zmogljivost v zadevni državi ter privlačnost trga Unije; razmerje med izvoznimi cenami za tretje države in ravnjo cen v Uniji in prakse izogibanja.

(194)

Kot je navedeno zgoraj, so se javili samo štirje kitajski proizvajalci izvozniki. Informacije o proizvodni in neizkoriščeni zmogljivosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki jih je Komisija imela na voljo, so bile torej omejene.

(195)

Večina ugotovitev v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga, predstavljenih v nadaljevanju, je zato morala temeljiti na drugih virih, in sicer podatkovnih zbirkah Eurostata in GTA ter informacijah, ki jih je v zahtevku za pregled predložila industrija Unije. Rezultati analize teh informacij so predstavljeni v nadaljevanju.

(196)

Zgolj na podlagi izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je preiskava razkrila okoli 129 000 ton neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, kar znaša 20 do 40 % povpraševanja EU. V OPP je celotna kitajska proizvodna zmogljivost po ocenah tri- do štirikrat višja od skupne potrošnje EU.

(197)

Domače kitajsko povpraševanje je po ocenah znašalo okoli 465 000 ton, kar je manj kot 24 % proizvodne zmogljivosti države. Hkrati načrtovana nadaljnja povečanja zmogljivosti kažejo, da bo slednja v letu 2021 dosegla raven celotne svetovne potrošnje (62), kar bo le še okrepilo obstoječe kitajske presežne zmogljivosti. Te nove zmogljivosti bodo zelo verjetno pomenile še večji pritisk na izvoz, med drugim tudi zaradi vrzeli med zmogljivostjo in prej navedenimi ravnmi domačega povpraševanja. Zelo malo verjetno je, da bi se kitajska domača potrošnja toliko povečala, da bi lahko absorbirala obstoječo zmogljivost, kaj šele povečano zmogljivost. Hkrati je zaradi ukrepov, ki že veljajo na številnih drugih trgih, zelo verjetno, da se bo znatno povečal dampinški uvoz, če bi bili ukrepi v Uniji razveljavljeni.

(198)

Privlačnost trga Unije za kitajski izvoz je bila očitna glede na stalno in množično prisotnost celo ob ukrepih, ki dosega 30 do 50 % tržnega deleža Unije.

(199)

Na privlačnost trga Unije opozarja tudi dejstvo, da kitajski vlagatelj gradi novo tovarno z zmogljivostjo do 60 000 ton v Uniji (63).

(200)

Hkrati so kitajski izvoz na druge pomembne trge, kot so ZDA, Brazilija, Kolumbija, Indija ali Tajska, omejevali ukrepi trgovinske zaščite.

(201)

Privlačnost trga Unije so še potrdili elementi cen v nadaljevanju.

(202)

Cene izvoza štirih sodelujočih družb v tretje države so bile 20 do 40 % nižje od cen izvoza v Unijo, kar znova poudarja njeno privlačnost.

(203)

Prakse izogibanja prek Malezije, ki so januarja 2016 pripeljale do uvedbe dajatve proti izogibanju in so navedene v uvodni izjavi 5, so še dodatno poudarile privlačnost trga Unije za kitajski izvoz.

(204)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je damping nadaljeval za veliko večino kitajskega izvoza.

(205)

Hkrati vse kaže, da bi prodaja v primeru izteka ukrepov potekala po dampinških cenah.

(206)

Prvič, dejstvo, da so vse družbe z zavezami prodajale natanko po minimalni uvozni ceni iz zaveze, je kazalo, da je zaveza delovala kot spodnja cenovna meja. Brez take spodnje cenovne meje in ob konkurenci ostalega kitajskega izvoza, ki je za 30 do 40 % cenejši od cene iz zavez, bi podjetja morala prodajati po tem nižjem cenovnem razponu, da bi se lahko obdržala na trgu. To bi po vsej verjetnosti pripeljalo do višjih stopenj dampinga za vse družbe, za katere veljajo zaveze.

(207)

Drugič, izogibanje je bilo mogoče šteti kot dodatni dejavnik, ki kaže na interes izvoznikov za vstop na trg Unije in njihovo nezmožnost konkuriranja na trgu Unije po nedampinških stopnjah. Obstajal je tudi vzorec nepoštenega oblikovanja cen s strani kitajskih podjetij, kadar ta izvažajo na druge trge, kot kaže visoko število ukrepov trgovinske zaščite pred citronsko kislino v tretjih državah, navedenih v uvodni izjavi 200.

(208)

Tretjič, cene izvoza štirih sodelujočih družb v tretje države so bile precej nižje od tistih pri izvozu v Unijo, kar kaže na verjetnost dodatnega znižanja izvoznih cen in s tem dodatnega povečanja stopenj dampinga v primeru izteka ukrepov.

(209)

V primeru izteka ukrepov je zgornja analiza razkrila nadaljevanje dampinga in veliko verjetnost povečanja stopenj dampinga s še večjo prisotnostjo uvoza na privlačni trg Unije.

(210)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izpodbijali ugotovitve o neizkoriščeni zmogljivosti. Trdili so, da so se neizkoriščene zmogljivosti glede na lastne izračune Komisije zmanjšale s 192 000 ton leta 2015 (prejšnji pregled) na 129 000 ton v OPP, kar je v nasprotju z ugotovitvijo vse večje neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, ki pomeni večji pritisk na izvoz. Komisija je poudarila, da je presežne zmogljivosti ocenila na podlagi podatkov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Ti sodelujoči proizvajalci izvozniki se razlikujejo od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz prejšnjega pregleda. Zato je primerjava CCCMC in treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov napačna. Vsekakor pa 129 000 ton še vedno predstavlja veliko presežno zmogljivost. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(211)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da Komisija ni preverila zanesljivosti in točnosti domnevnih dokazov o načrtovanih povečanjih zmogljivosti, ki jih je predložila industrija Unije. Komisija je navedla, da je pozorno proučila pripombe industrije Unije in CCCMC v zvezi s tem, njen pregled pa ni razkril nobenih elementov, ki bi lahko spremenili njene ugotovitve, kot so pojasnjene v uvodni izjavi 197.

(212)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci izvozniki trdili, da je sklep Komisije, da bi se cene izvoza v Unijo ob odsotnosti ukrepov znižale na ravni tretjih držav, popolna špekulacija. Trdili so še, da Komisija ni predložila nobene količinske opredelitve ali analize v zvezi s svojim sklepom, da bi se izvoz iz LRK v odsotnosti ukrepov verjetno povečal in potekal po višjih stopnjah dampinga. Trdili so tudi, da Komisija ni predložila dobre ekonomske utemeljitve, zakaj bi kitajski proizvajalci izvozniki, če ukrepi ne bi bili podaljšani, znatno znižali cene svojega izvoza v Unijo.

(213)

Komisija je v odgovor navedla, da je bilo v preiskavi jasno ugotovljeno, da se damping nadaljuje, celo na podlagi izvoznih cen, podprtih z minimalnimi uvoznimi cenami v zavezah. Cene proizvajalcev izvoznikov, za katere ne veljajo zaveze, so bile znatno nižje, kar jasno kaže, da bi se cene brez zavez verjetno znižale. Komisija je ugotovila še, da so bile cene izvoza v Unijo pri vseh proizvajalcih izvoznikih, za katere veljajo zaveze, znatno višje od cen izvoza na druge trge, kar kaže, da bi trg Unije privabil povečanje uvoza. Ti elementi so skupaj z znatno neizkoriščeno zmogljivostjo v LRK jasno podprli ugotovitev, da bi se izvoz v Unijo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno nadaljeval po dampinških cenah in po povečanem obsegu.

(214)

Podobni izdelek sta v OPP proizvajala dva proizvajalca v Uniji. Proizvajalca predstavljata „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(215)

V zvezi z dejstvom, da industrijo Unije predstavljata le dva proizvajalca, je Komisija predstavila nekatere številke v tej uredbi z razponi in/ali indeksi v skladu s členom 19 osnovne uredbe, da bi zaščitila zaupne informacije.

(216)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave v zvezi z ukrepom določena v razponu od 300 000 do 350 000 ton. Komisija je to količino določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov dveh proizvajalcev Unije.

(217)

Komisija je potrošnjo na prostem trgu Unije določila na podlagi prodaje na prostem trgu industrije Unije na trgu Unije ter uvoza iz LRK in drugih tretjih držav, kot je navedeno v izpolnjenih vprašalnikih in statistiki uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6).

(218)

Potrošnja na prostem trgu Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(219)

Potrošnja Unije se je najprej povečala za 7 %, vrh pa je dosegla v letih 2017 in 2018. Med letom 2018 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom se je potrošnja nekoliko zmanjšala, vendar je ostala 3 % višja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(220)

Razlog za povečanje potrošnje citronske kisline je bilo povečanje potrošnje izdelkov, ki uporabljajo izdelek, ki se pregleduje, v različnih industrijah, kot so prehrambna industrija in industrija detergentov za uporabo v gospodinjstvu ter farmacevtska in kozmetična industrija. Hkrati je zakonodaja, s katero se zahteva nadomestitev fosfatov v detergentih za uporabo v gospodinjstvu, dodatno prispevala k povečanju potrošnje izdelka, ki se pregleduje, saj je citronska kislina eden od primernejših nadomestkov za fosfate v teh načinih uporabe.

(221)

Komisija je določila obseg uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6) in izpolnjenih vprašalnikov industrije Unije.

(222)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(223)

Obseg uvoza iz Kitajske je bil v celotnem obravnavanem obdobju znaten ter je v primerjavi z letom 2016 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostal na skoraj enaki ravni. Manjši uvoz v letu 2017 in večji uvoz v letu 2018 sta povezana z dejstvom, da je citronska kislina izdelek, ki se prevaža v velikih količinah, taka velika količina pa je na trg Unije vstopila januarja 2018 in je bila zato pripisana uvozu za leto 2018 (uvoz januarja 2018 je okoli 50 % večji kot decembra 2017). Na splošno je bil obseg uvoza iz Kitajske stabilen.

(224)

Tržni delež uvoza citronske kisline iz Kitajske je bil znaten in je večinoma ostal v razponu 40 %, v obravnavanem obdobju pa je bilo evidentirano majhno zmanjšanje za 1,4 odstotne točke. Ker se je uvoz iz drugih držav prav tako zmanjšal, kot je opisano v uvodnih izjavah 234 do 235, je Komisija ugotovila, da je bilo povečano povpraševanje v obravnavanem obdobju zadoščeno s povečano proizvodnjo industrije Unije.

(225)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi podatkovne zbirke iz člena 14(6). Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala na naslednji način:

Preglednica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(226)

Cena citronske kisline, uvožene iz Kitajske, je bila v obravnavanem obdobju stabilna. Na splošno se je cena kitajske citronske kisline v primerjavi z letom 2016 znižala za 5 %. Uvozne cene iz Kitajske so v primerjavi s cenami Unije ostale znatno nižje, kot kaže preglednica 8.

(227)

Povečanje uvoznih cen v letu 2017 je mogoče povezati s povečanjem potrošnje, ki je bila, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 219, posebej visoka v letu 2017 zaradi zakonodajnih sprememb, opisanih v uvodni izjavi 220 v zvezi s fosfati. Povečano povpraševanje je spodbudilo zvišanje uvoznih cen. Cene so nato v letih 2018 in 2019 znova upadle, ko se je povpraševanje prilagodilo.

(228)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(229)

V nadaljevanju sta prikazani dve ravni stopenj nelojalnega nižanja cen, kjer prva zajema sodelujoče proizvajalce izvoznike, za katere ne velja zaveza iz uvodne izjave 189. Druga raven prav tako vključuje tri sodelujoče subjekte, za katere velja zaveza. Razlikovanje je vzpostavljeno zato, ker so na cene družb, za katere velja zaveza, vplivali pogoji iz zaveze.

(230)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo mogoče določiti z uporabo cen za vsako posamezno vrsto izdelka, ker te informacije niso bile na voljo. Zato je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen določeno na podlagi primerjave skupnih tehtanih povprečnih prodajnih cen za proizvajalce Unije in za nesodelujoče kitajske proizvajalce izvoznike.

(231)

Primerjave cen so bile izvedene za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultati primerjav so bili izraženi kot delež prihodkov od prodaje proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Pokazali so več kot 19-odstotno tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen za proizvajalce izvoznike, za katere ne velja zaveza, in več kot 10-odstotno za proizvajalce izvoznike, za katere velja zaveza.

(232)

Uvoz citronske kisline iz tretjih držav, razen Kitajske, je prihajal predvsem iz Kambodže, Kolumbije in Tajske.

(233)

(Skupni) obseg uvoza ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz citronske kisline iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 4

Uvoz iz tretjih držav

(234)

Največji obseg uvoza citronske kisline iz tretjih držav razen Kitajske je v celotnem obravnavanem obdobju prihajal iz Tajske. Uvoz iz Tajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 31 %. V vsakem letu obravnavanega obdobja so cene sledile trendu razvoja cen kitajskega uvoza, vendar so bile 11 do 15 % višje.

(235)

Uvoz citronske kisline iz vseh tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %. Njihove cene so bile višje tudi v primerjavi s cenami uvoza iz Kitajske.

(236)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(237)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Obseg proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti v Uniji

(238)

Obseg proizvodnje se je v obravnavanem obdobju povečal za 9 %, vrhunec pa je bil dosežen v letu 2017 (ko je bila za 14 % višja kot v letu 2016). Trend obsega proizvodnje industrije Unije večinoma sledi trendu potrošnje Unije.

(239)

Zmogljivost proizvodnje se je v obravnavanem obdobju stalno povečevala in je bila v primerjavi z letom 2016 v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za 13 % višja.

(240)

Izkoriščenost zmogljivosti je v obravnavanem obdobju nihala, najnižjo točko pa je dosegla med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom, ko je bila 3 % nižje od ravni iz leta 2016.

(241)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež Unije

(242)

Prodaja na zaprtem trgu, večinoma povezana s proizvodnjo posebnih izdelkov in posebnih soli, ki uporabljajo citronsko kislino kot vhodni material, je bila v vsakem letu obravnavanega obdobja na nizki ravni pod 5 000 ton in zato ni opazno vplivala na položaj industrije Unije, vključno z njenimi tržnimi deleži.

(243)

Prodaja se je razvijala podobno kot trend proizvodnje in se je v obravnavanem obdobju povečala za 10 %, najvišjo raven pa je dosegla v letu 2017.

(244)

Tržni delež industrije Unije je bil v vsakem letu obravnavanega obdobja med 50 % in 64 %. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je povečal za 4 odstotne točke.

(245)

Zaposlenost in produktivnost v Uniji sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost v Uniji

(246)

Število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, se je v obravnavanem obdobju povečalo za okoli 7 % ter je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom preseglo raven 640 zaposlenih.

(247)

Produktivnost se je v obravnavanem obdobju le nekoliko povečala, in sicer za okoli 2 %. V tem smislu je produktivnost izražena kot število ton na število zaposlenih (v ekvivalentih polnega delovnega časa) med letom.

(248)

Učinek dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije je bil omiljen z zavezami, ki se uporabljajo za raven cen velikih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so delovale kot spodnja cenovna meja za ustrezne kitajske izvozne cene.

(249)

Zato je mogoče skleniti, da si je industrija Unije opomogla od škode, ki jo je povzročil pretekli damping kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V obravnavanem obdobju se je nadaljeval proces okrevanja industrije Unije, kot kaže ugoden trend glavnih kazalnikov škode.

(250)

Tehtane povprečne prodajne cene na enoto proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(251)

Tehtano povprečje prodajnih cen proizvajalcev Unije na enoto, zaračunanih nepovezanim strankam v Uniji, je bilo zelo stabilno in se je v obravnavanem obdobju povečalo le za 1 %.

(252)

Stroški proizvodnje na enoto so med obravnavanim obdobjem nihali in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegli 5 % višjo raven v primerjavi z letom 2016. Povečanje stroškov je v povezavi z le majhnim zvišanjem prodajnih cen povzročilo zmanjšanje dobičkonosnosti, kot je opisano v uvodni izjavi 257.

(253)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(254)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečali za 4 %, kar je manj, kot je v tem obdobju znašala inflacija v Uniji.

(255)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(256)

Končne zaloge proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju povečale. Raven zalog je po povečani prodaji in proizvodnji stabilna. Znatno nižja raven zalog je bila ob koncu leta 2017 izjema. Izjema je povezana s povečanim povpraševanjem po citronski kislini zaradi nadomestitve fosfatov v kemijski sestavi nekaterih izdelkov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 220.

(257)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(258)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje.

(259)

Dobičkonosnost med obravnavanim obdobjem je bila na najvišji ravni leta 2017. Izjemne okoliščine so bile povezane z nadomestitvijo fosfatov, kot je opisano v uvodni izjavi 220, višjo dobičkonosnost v tem letu pa bi bilo treba povezati s povečanim povpraševanjem v zadevnem letu. Skupna produktivnost industrije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila nad 10 %.

(260)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Njegov razvoj je v celotnem obravnavanem obdobju ostal na podobnih ravneh razen v letu 2017.

(261)

Donosnost naložb je dobiček kot delež neto knjigovodske vrednosti naložb. Njeno gibanje je bilo podobno gibanju dobičkonosnosti in je ostalo na zadovoljivi ravni v celotnem obravnavanem obdobju.

(262)

Nobeden od proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

(263)

Večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja, obseg prodaje, zaposlenost, zmogljivost, produktivnost in denarni tok, se je razvijala pozitivno. Medtem ko je trend finančnih kazalnikov, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb, negativen, so njihove absolutne ravni zadovoljive ter ne kažejo znakov znatne škode.

(264)

Komisija je zato sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(265)

Komisija je v uvodni izjavi 262 sklenila, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, in v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov proti kitajskemu uvozu obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Kitajske (64).

(266)

Zgoraj navedeni trendi v zvezi s cenami in obsegom uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz Kitajske kažejo, da medtem ko so kitajski izvozniki ohranili močno prisotnost na trgu Unije, so veljavni ukrepi (dajatev in zaveze) pripeljali do izboljšanja tržnih razmer. Največ koristi od tega razvoja je imela industrija Unije, saj je prisotnost drugih tretjih držav na trgu ostala omejena. To pomeni, da je razlog za odpravo škode predvsem obstoj veljavnih ukrepov.

(267)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 196 in 197, imajo proizvajalci izvozniki v LRK močne in vse večje neizkoriščene zmogljivosti, s katerimi lahko zelo hitro povečajo svoj izvoz. Poleg tega je glede na donosnejše cene na trgu Unije v primerjavi s trgi večine tretjih držav verjetno, da bi bil znaten obseg izdelkov, ki se trenutno izvažajo v te države, tudi lahko preusmerjen na trg Unije v primeru izteka protidampinških ukrepov.

(268)

Hkrati imajo veliki mednarodni trgi uvedene ukrepe trgovinske zaščite pred kitajsko citronsko kislino. Zato bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka protidampinških ukrepov težje prodajali na navedenih trgih kot na nezaščitenem trgu Unije.

(269)

Hkrati ravni cen kitajskih izvoznikov celo ob uvedenih ukrepih znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije. Brez dajatev bi nelojalno nižanje prodajnih cen s strani proizvajalcev izvoznikov brez zavez preseglo 29 %. Zgoraj navedeno nakazuje ravni cen, s katerimi bi kitajski proizvajalci izvozniki verjetno vstopili na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo. Brez veljavnih ukrepov industrija Unije ne bi mogla ohraniti svojih cen, kar bi kot v prvotni preiskavi verjetno povzročilo izgube.

(270)

Verjetnost poceni izvoza iz Kitajske v odsotnosti ukrepov potrjujejo tudi številne protidampinške preiskave v zvezi s citronsko kislino iz Kitajske v drugih državah, navedenih v uvodni izjavi 200.

(271)

Povezava visoke izvozne zmogljivosti kitajskih proizvajalcev in škodljivih cen bi neposredno pripeljala do naglega zmanjšanja prodaje industrije Unije in/ali upada njenih cen, ta učinek pa bi močno poslabšal finančni položaj, kar bi ogrozilo preživetje industrije Unije, kot kaže prekinitev delovanja drugih proizvajalcev unije iz uvodne izjave 276.

(272)

Po razkritju so CCCMC in trije sodelujoči proizvajalci predložili pripombe v zvezi z verjetnostjo ponovitve škode, da povečan uvoz po nižjih cenah v primeru izteka ukrepov ne bi bil prodajno ali tržno smiseln. CCCMC je trdila tudi, da ukrepi trgovinske zaščite v drugih državah ne bi bistveno vplivali na odločanje proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske. Ti trditvi nista bili utemeljeni in nista nikakor dokazali, da bi bil širok nabor zgoraj omenjenih vsebinskih elementov in utemeljitev napačen. Komisija je poleg tega ugotovila, da so uvozne cene brez dajatev, kot so prikazane v preglednici 3, že tako veliko nižje od stroškov proizvodnje industrije Unije (kot so prikazani v preglednici 11). Celo ob ohranitvi tako nizkih uvoznih cen bi to zato pomenilo pritisk na industrijo Unije, ki bi verjetno ponovno povzročil škodo. Zato teh trditev ni mogoče sprejeti.

(273)

Zato se sklene, da bi se ob odsotnosti ukrepov najverjetneje močno povečal dampinški uvoz iz Kitajske po škodljivih cenah, znatna škoda pa bi se verjetno ponovila.

(274)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(275)

V tej preiskavi sta sodelovala oba proizvajalca Unije, ki skupaj predstavljata 100 % proizvodnje Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 263, si je industrija Unije opomogla od škode, ki jo je povzročil pretekli damping, njeno delovanje pa je vzdržno, kadar ni izpostavljena nepošteni konkurenci zaradi dampinškega uvoza.

(276)

Industrija Unije je sledila povečanemu povpraševanju po citronski kislini, vključno s potrebnimi naložbami za povečanje njene proizvodne zmogljivosti in načrti za njeno nadaljnjo razširitev.

(277)

Obenem bi prenehanje ukrepov zelo verjetno povzročilo večjo nelojalno konkurenco zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske, ki ogroža neprekinjeno delovanje preostalih proizvajalcev v sicer vzdržni industriji. Opozoriti je treba, da so trije proizvajalci v Uniji prenehali z delovanjem pred uvedbo ukrepov proti uvozu iz Kitajske.

(278)

Komisija je zato sklenila, da je ohranitev veljavnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(279)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 18, je izpolnjen vprašalnik predložil samo en nepovezan uvoznik. Zato med uvozniki v sedanji preiskavi ni bi bilo veliko interesa.

(280)

Uvozniki citronske kisline so pogosto trgovci s širšim naborom kemičnih izdelkov in zato niso omejeni na citronsko kislino. Hkrati trgovci uvažajo kemične izdelke iz drugih tretjih državah poleg Kitajske in trgujejo tudi z izdelki, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato bo potencialni učinek ohranitve dajatev za uvoznike predvidoma zelo omejen.

(281)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 23, je Komisija prejela izpolnjene vprašalnike štirih uporabnikov iz zdravstvene in kozmetične industrije ter industrije izdelkov za higieno doma. Čeprav je industrija hrane in pijač največji uporabnik citronske kisline, v preiskavi ni sodeloval noben uporabnik iz te industrije.

(282)

Za večino uporabnikov je citronska kislina majhen ali celo zanemarljiv del njihove strukture stroškov. V nekaterih posebnih vrstah izdelkov, zlasti na področju izdelkov za higieno doma, kot so tablete za pomivalne stroje, je vsebnost citronske kisline precej višja.

(283)

Sodelujoči uporabniki so v svojih pripombah trdili, da si je industrija Unije popolnoma opomogla, in navedli, da ni sposobna povsem zadostiti povpraševanju v Uniji. V pripombah je bilo tudi omenjeno, da je zlasti za izdelke z izjemno visoko vsebnostjo citronske kisline proizvodnja teh izdelkov v Uniji manj konkurenčna v primerjavi z državami, kjer za citronsko kislino ne veljajo dajatve. Uporabniki so opozorili tudi na dobro finančno stanje proizvajalcev Unije.

(284)

Obstoječi ukrepi niso vplivali na razpoložljivost citronske kisline iz virov zunaj Unije, kot potrjuje stalna močna prisotnost kitajskega izvoza. V Uniji se načrtujejo povečanja proizvodne zmogljivosti, tako s strani proizvajalcev Unije kot s kitajsko naložbo v Uniji iz uvodne izjave 199.

(285)

Dobičkonosnost sodelujočih uporabnikov je bila visoka in za veliko večino uporabnikov je bil finančni učinek stroškov citronske kisline kot surovine zanemarljiv. Za uporabnike, vključene v proizvodnjo vrste izdelkov z višjo vsebnostjo citronske kisline, so ti izdelki predstavljali le del mnogo širšega portfelja. Med prejšnjim pregledom zaradi izteka ukrepa, ko je v preiskavi sodelovalo več uporabnikov, je Komisija ugotovila, da citronska kislina predstavlja največ 5 % stroškov surovin uporabnikov, ki proizvajajo kemične izdelke. Zato se je štelo, da je bil učinek ukrepov za te uporabnike omejen.

(286)

Na splošno pozitiven učinek ukrepov na industrijo Unije je precej odtehtal omejen negativen vpliv veljavnih ukrepov na uporabnike.

(287)

Varnost oskrbe je pomemben element trga citronske kisline. Za večino načinov uporabe citronske kisline je bil cenovni dejavnik zanemarljiv, medtem ko je bila razpoložljivost izdelka, ki se pregleduje, kot surovine ključnega pomena. Ob odsotnosti ukrepov bi bilo preživetje industrije Unije ogroženo, učinki pa ne bi bili omejeni zgolj na samo industrijo, temveč bi lahko med drugim vključevali zmanjšanje razpoložljivih virov oskrbe ali zmanjšanje števila konkurentov na trgu.

(288)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev obstoječih ukrepov za uvoz citronske kisline s poreklom iz Kitajske ni v interesu Unije.

(289)

Na podlagi sklepov Komisije v zvezi s ponovitvijo dampinga, ponovitvijo škode in interesom Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za citronsko kislino iz Kitajske ohraniti.

(290)

Glede na izstop Združenega kraljestva Velike Britanija in Severna Irska iz Evropske unije, ki je začel veljati 1. januarja 2021, je Komisija analizirala tudi učinek tega izstopa na sklepe tega pregleda zaradi izteka ukrepa.

(291)

V zvezi s tem je Komisija ugotovila, da je bil delež skupnega uvoza citronske kisline v Združeno kraljestvo v skupnem uvozu v okviru EU-28 v celotnem obravnavanem obdobju manj kot 10-odstoten (vir: podatkovna zbirka iz člena 14(6)). Zmanjšanje notranjega trga na EU-27 ne bi vplivalo niti na privlačnost trga Unije niti na raven cen uvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(292)

Prodaja edinih dveh proizvajalcev Unije v Združeno kraljestvo je bila v istem obsegu.

(293)

Za oba kitajska proizvajalca izvoznika, pri katerih je bila stopnja dampinga izračunana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, odprava izvoza v Združeno kraljestvo za namene izračuna stopnje dampinga ne bi vplivala za več kot eno odstotno točko. Iz tega izhaja, da se tudi stopnje dampinga za nesodelujoče proizvajalce ne bi spremenile.

(294)

Komisija je zato sklenila, da se rezultati te preiskave, ki je pripeljala do ohranitve protidampinških ukrepov, ne bi razlikovali ne glede na to, ali se Združeno kraljestvo v analizi upošteva ali ne. V zvezi s tem ni pripomb predložil nobena zainteresirana stran.

(295)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Po tem razkritju je bil odobren tudi rok za predložitev stališč.

(296)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (65) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(297)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –