Recueil des traités des Nations unies, I-2545, zv. 189.
Slovenski prevod določb Ženevske konvencije, naveden v teh sklepnih predlogih, je objavljen na spletnih straneh Informacijsko-dokumentacijskega centra za razvojno sodelovanje: http://www.infocenter.zavodekvilib.si/dokumenti/konvencija-o-statusu-beguncev/.
Na pravico iz t[e] določbe pa se ne more sklicevati begunec, ki zaradi resnih razlogov velja za nevarnega za varnost države, v kateri je, ali ki, glede na to da je bil pravnomočno obsojen za posebno težko kaznivo dejanje, predstavlja nevarnost za skupnost te države
Slovenski prevod določb resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov, naveden v teh sklepnih predlogih, je izdelan na podlagi angleškega in italijanskega besedila ali prevodov podobnih besedil, vsebovanih v slovenskih zakonih (npr. Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije o zatiranju dejanj jedrskega terorizma).
Glej v tem smislu Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1269/1999 z dne
Na primer v Resoluciji 1566/2004, sprejeti
Aprila 2004 je bil vpis v zvezi s PKK spremenjen tako:
Glej sklepe Evropskega sveta, objavljene na spletni strani http://www.europarl.europa.eu/summits/.
Odločitev je sprejel Bundesamt für die Anerkennung ausländischer Flüchtlinge (zvezni urad za priznavanje pravic tujih beguncev), ki ga je nadomestil Bundesamt.
Tudi glede prošnje D je tako kot v zvezi s prošnjo B odločitev sprejel Bundesamt für die Anerkennung ausländischer Flüchtlinge, ki je pozneje postal Bundesamt.
(zadeva C-57/09) je bil prosilec član organizacije, ki je uvrščena na seznam oseb, skupin in organizacij iz priloge k Skupnemu stališču Sveta z dne Gre za Skupno stališče 2001/931; v zvezi s tem glej zgoraj točko 11. (zadeva C-101/09) je bil tujec več let vključen kot borec in funkcionar, nekaj časa tudi kot član vodilnega organa, v organizacijo (v tem primeru v PKK), ki je pri oboroženem boju proti državi (v tem primeru Turčiji) vedno znova uporabljala tudi teroristične metode in je uvrščena na seznam oseb, skupin in organizacij iz priloge k Skupnem stališču Sveta z dne (zadeva C-57/09) ima prosilec pravico do azila po nacionalnem ustavnem pravu kljub obstoju izključitvenega razloga v skladu s členom 12(2) Direktive; (zadeva C-101/09) je tuji državljan še vedno upravičenec do azila na podlagi nacionalnega ustavnega prava kljub obstoju izključitvenega razloga v skladu s členom 12(2) Direktive in preklicu statusa begunca v skladu s členom 14(3) Direktive?
Odločba o preklicu v primeru D z dne
Sodba z dne
Tako je na primer v Resoluciji 1373/2001 navedeno, da so
Zlasti iz člena 63(1)(c) ES, ki je naštet med določbami, na podlagi katerih je bila sprejeta Direktiva.
Glej točko 13 zgoraj.
Glej točko 14 zgoraj.
Glej v opombi 17 navedeno sodbo Aydin Salahadin Abdulla, točka 53.
Glej točko 14 zgoraj. Posvetovanja z UNHCR so bila predvidena že v izjavi št. 17, priloženi k Amsterdamski pogodbi. Pomen vloge UNHCR je bil pred kratkim potrjen v Evropskem paktu o priseljevanju in azilu iz leta 2008 in v predlogu uredbe o ustanovitvi Evropskega urada za podporo azilu, ki ga je sprejela Komisija
Izvršni odbor, ki šteje trenutno 78 članov, predstavnikov držav članic Združenih narodov ali ene izmed posebnih agencij, je leta 1959 na zahtevo Generalne skupščine oblikoval Ekonomski in socialni svet Združenih narodov. Sklepi Izvršnega odbora se sprejemajo soglasno. Tematska zbirka sklepov Izvršnega odbora, posodobljena avgusta 2009, je objavljena na spletni strani UNCHR. Spoštovanje teh sklepov, čeprav niso zavezujoči, spada v okvir sodelovanja z UNHCR, h kateremu so se države pogodbenice obvezale na podlagi člena 35(1) Ženevske konvencije.
UNHCR, Handbook on Procedures and Criteria for Determining Refugees Status under the 1951 Convention and the 1967 Protocol relating to the Status of Refugees,
Hathaway,
V Sklepu o mednarodni zaščiti št. 81 iz leta 1997, ki ga je sprejel Izvršni odbor UNHCR, se v točki (e) države pozivajo
Navedena v opombi 17.
Preučitev izpolnjevanja pogojev za priznanje statusa begunca je razen v izjemnih primerih opravljena pred preučitvijo obstoja izključitvenih razlogov (
Global consultations on International Protection, 3. in
Special Rapporteur on the promotion and the protection of human rights and fundamental freedoms while countering terrorism, poročilo z dne
Glej izmed mnogih v tem smislu Sklep Izvršnega odbora UNHCR št. 82 iz leta 1997 o varstvu azila.
Zlasti če to določbo razlagamo ob upoštevanju drugih dveh izključitvenih razlogov iz točk (a) in (c) istega člena Ženevske konvencije.
V zvezi s tem glej dokument, ki ga je UNHCR pripravil za potrebe tega postopka in je priložen k pisnim stališčem B, točka 4.1.1.1.
Glej na primer Grahl-Madsen,
Na primer starost, dopolnjena ob storitvi dejanja, ekonomski, socialni in kulturni položaj prosilca za pridobitev statusa begunca, zlasti če gre za subjekte, ki pripadajo posebnim skupinam (na primer neki narodni ali verski manjšini).
Menim, da je treba kot take upoštevati na primer politični, družbeni in gospodarski položaj države, v kateri je bila kršitev storjena, ter stopnjo varstva človekovih pravic.
V skladu s Handbook, točki 151 in 161, spada med dejavnike, ki preprečujejo uporabo izključitvenega razloga, tudi dejstvo, da je prosilec za pridobitev statusa begunca v celoti ali deloma že prestal kazen ali da je bil pregon zoper njega odpuščen z amnestijo ali pomilostitvijo.
UNHCR, Guidelines on International Protection: Application of the Exclusion Clauses: Article 1F of the 1951 Convention relating to the Status of Refugees,
V skladu s Handbook mora biti kaznivo dejanje vsaj
Goodwin-Gill in McAdam,
Izraz je uporabljen v pripravljalnih aktih za Konvencijo iz leta 1951 v zvezi s členom 1(F)(b).
Guidelines iz leta 2003, točka 15.
Nekatera kazniva dejanja, kot sta na primer rop in promet z mamili, bi lahko bila zaradi svoje narave opredeljena kot nepolitična, čeprav bi bila storjena z namenom financiranja dejavnosti za dosego političnih ciljev.
Uboj ali poskus uboja bi lahko bil znotraj določenih omejitev obravnavan drugače, če bi se zgodil med državljansko vojno ali uporom.
Pomembno je na primer, ali je dejanje storjeno proti civilnim, ali vojaškim, ali političnim ciljem in ali je izvršeno s slepim nasiljem ali krutostjo.
Ne glede na osebne razloge je treba presoditi, ali obstaja očitna in neposredna vzročna zveza s političnim ciljem; glej v tem smislu Handbook, točka 152, in Guidelines iz leta 2003, točka 15.
Neko dejanje je lahko na primer obravnavano drugače, če spada v okvir nasprotovanja totalitarnim, kolonialnim ali rasističnim režimom ali režimom, ki so odgovorni za težke kršitve človekovih pravic. Vsekakor je treba spomniti, da UNHCR šteje, da se kaznivo dejanje lahko šteto za politično, če so uresničevani cilji v skladu z načeli varstva človekovih pravic.
Visoki komisariat ugotavlja, da se v večini primerov pogosteje uporabita izključitvena razloga iz točk (a) in (b).
Besedilo je objavljeno na spletni strani http://www.unhcr.org/refworld/docid/3f5857d24.html.
Točka 47.
Glej Goodwin-Gill e McAdam,
V teh je opozorjeno, da zadevna določba ni namenjena
Točka 163.
UNHCR v Guidelines iz leta 1996 poroča o uporabi tega člena v petdesetih letih za subjekte, ki so bili spoznani za krive ovajanja organom okupatorja s skrajno hudimi posledicami za ovadene osebe, vključno s smrtjo (točka 61). Glej Gilbert,
Glej Resolucijo 53/108 z dne
Glej točko 5 zgoraj.
Priložena k Resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov 54/109 z dne
V zvezi s tem glej, med drugim, Halberstam in Stein,
Goodwin-Gill in McAdam,
Glej UN doc. E/CN.4/2004/4 z dne
Guidelines iz leta 2003, točka 15.
Background Note in Guidelines iz leta 2003 se nanašajo na
Kot je znano, je Splošno sodišče od konca leta 2006 do prvih mesecev leta 2008 v razsodbah o tožbah, ki so jih vložile organizacije, uvrščene na navedeni seznam, razglasil za nične – predvsem zaradi pomanjkljive obrazložitve in kršitve pravice do obrambe – odločbe Sveta o uvrstitvi tožečih organizacij na ta seznam v delu, ki se je nanašal nanje; v zvezi s PKK glej zlasti sodbo Splošnega sodišča z dne
UNHCR v Guidelines iz leta 2003 navaja, da domneva o odgovornosti ne more izhajati iz prostovoljnega pristopa k skupinam,
Tako na primer ni mogoče izključiti, da so za navedene dejavnosti odgovorne samo nekatere ekstremistične skupine znotraj organizacije, s katerimi zadevni subjekt ni bil nikoli v stiku, ali da je bil ta član organizacije samo v obdobju pred izvršitvijo terorističnih dejanj ali po tem, ali da je bil njen pripadnik samo tako dolgo, dokler ni ugotovil, kakšne so njene metode, potem pa je iz nje izstopil. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Sodišče v sodbi Van Duyn pojasnilo – čeprav v zvezi z drugačnimi okoliščinami, ki so se nanašale na omejevanje prostega gibanja delavcev – da se pripadnost skupini ali organizaciji upošteva kot prostovoljno dejanje in osebno vedenje zadevne osebe, če je ta sodelovala pri dejavnostih skupine ali organizacije in sprejemala njene cilje ter programe (sodba z dne
Zadevna skupina bi bila namreč lahko, na primer, razčlenjena in bi obsegala več različnih celic, nekaterih bolj zmernih in drugih bolj skrajnih, ali celo nasprotujočih si usmeritev ali pa bi skozi čas spreminjala svoje cilje in strategije, tako da bi prešla od sprva političnega nasprotovanja k metodam gverilskega boja ali obratno ali od prvotnih napadov na vojaške cilje k izvajanju teroristične strategije itd. Prav tako bi se lahko spreminjale okoliščine, v katerih je dejavna, na primer zaradi spremenjenih političnih razmer ali širitve dejavnosti skupine, sprva omejene na lokalno ali regionalno območje, na mednarodni ravni.
Glej Guidelines iz leta 2003.
V skladu z Guidelines iz leta 2003 izključitvenih razlogov na primer ne bi bilo mogoče uporabiti, če je storilec kazen že prestal ali je od izvršitve kaznivega dejanja preteklo daljše obdobje. UNHCR je glede odpustitve pregona z amnestijo ali pomilostitvijo previdnejši, zlasti kadar gre za zločine ali še posebej kruta dejanja (točka 23).
Evropski svet je v Haaškem programu, ki določa cilje in instrumente v pravosodju in notranjih zadevah za obdobje 2005–2010, izrazil svoje prizadevanje za nadaljnji razvoj skupnega evropskega azilnega sistema s spremembami pravnega okvira in krepitvijo sodelovanja v praksi, zlasti prek ustanovitve Evropskega urada za podporo azilu. Vendar – kot je pred kratkim spomnil Evropski svet v Evropskem paktu o priseljevanju in azilu iz leta 2008 – je odobritev zaščite in zlasti statusa begunca v pristojnosti vsake posamezne države članice.
Enako je navedel tudi UNHCR v dokumentu, pripravljenem za ta postopek.
Glej Handbook, točka 157.
Glej Goodwin-Gill in McAdam,
Gilbert,
Glej Guidelines iz leta 2003. Glej tudi Handbook iz leta 1979, točka 156. Vendar se mi zdi, da to razlikovanje ne izhaja tako jasno iz dokumenta, ki ga je za potrebe tega postopka pripravil UNHCR.
Glej Gilbert,
Glej tudi opombo 52 dokumenta, ki ga je za potrebe tega postopka pripravil UNHCR.
Na primer na podlagi člena 3 EKČP ali člena 3 Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, ki je bila sprejeta
Subjekti, krivi takih kaznivih dejanj, bodo morda upravičeni do neformalne zaščite države sprejemnice, ki bo poleg tega lahko začela sodni postopek proti njim na podlagi univerzalne sodne pristojnosti, priznane za nekatera kazniva dejanja v mednarodnih sporazumih; glej v tem smislu Gilbert,
Naloga pristojnih organov držav članic, zadolženih za preučitev prošnje za priznanje statusa begunca, in sodišč, ki morajo odločiti v zvezi s pritožbo zoper odločbo, sprejeto na podlagi te preučitve, je, da ob upoštevanju skupnih meril, določenih v Direktivi in kot jih je razložilo Sodišče, konkretno presodijo o obstoju pogojev za priznanje navedenega statusa, vključno z razlogi za njegovo morebitno izključitev v skladu s členom 12(2)(b) in (c) Direktive 2004/83/ES. Pristojni organi in sodišča držav članic morajo zagotoviti tako uporabo člena 12(2)(b) in (c) Direktive, ki je sorazmerna z njegovimi cilji in splošneje s humanitarno naravo prava beguncev.