Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima možnost svetovanja, obrambe in zastopanja.[…]

1.Obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom.2.Vsakemu obdolžencu je zagotovljena pravica do obrambe.

[…]

[…]

1.Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.2.Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.3.Ta okvirni sklep ne spreminja obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 [EU].

1.Cilji tega okvirnega sklepa so okrepiti procesne pravice oseb, zoper katere poteka kazenski postopek, poenostaviti pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter zlasti izboljšati vzajemno priznavanje sodnih odločb med državami članicami.2.Ta okvirni sklep ne spreminja niti obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih pravnih načel iz člena 6 Pogodbe, vključno s pravico do obrambe oseb, zoper katere poteka kazenski postopek, niti obveznosti, ki so v tem smislu naložene pravosodnim organom.3.Ta okvirni sklep določa skupna pravila za priznavanje in/ali izvrševanje sodnih odločb v eni državi članici (država članica izvršiteljica), ki jih izda druga država članica (država članica izdajateljica) v postopku, ki je potekal brez navzočnosti zadevne osebe […]

Izvršitveni sodni organ lahko prav tako zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje, ki je bil izdan za izvršitev zaporne kazni ali ukrepa, ki vključuje odvzem prostosti, če oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo, razen če je v evropskem nalogu za prijetje navedeno, da je bila oseba v skladu z dodatnimi procesnimi zahtevami, določenimi v nacionalnem pravu odreditvene države članice:

ali

ali

Evropski nalog za prijetje vsebuje naslednje podatke podane v skladu z obrazcem v prilogi:

1.Izvršitveni pravosodni organ odloči, v časovnih rokih in pod pogoji, opredeljenimi v tem okvirnem sklepu, ali bo predal prijeto osebo.2.Če izvršitveni pravosodni organ ugotovi, da podatki, ki mu jih je poslala odreditvena država članica, ne zadostujejo za odločitev o predaji, zahteva, da se mu nujno pošljejo potrebne dodatne informacije, zlasti v zvezi s členi 3 do 5 in členom 8, in lahko določi rok za njihovo sprejetje, pri tem pa mora upoštevati časovne roke določene v člen[u] 17.3.Odreditveni pravosodni organ lahko izvršitvenemu pravosodnemu organu kadar koli pošlje kakršen koli dodaten koristen podatek.

Predaja se ne dovoli, če je evropski nalog za prijetje izdan za izvršitev sodbe, obdolženec pa ni bil osebno navzoč na obravnavi, po kateri je bila izdana navedena sodba, razen če je v evropskem nalogu za prijetje navedeno, da je v skladu s procesnimi zahtevami odreditvene države članice:

1.Sodišče določi trajanje preizkusne dobe. Ta ne sme biti daljša od petih let in ne krajša od dveh let.2.Preizkusna doba začne teči, ko odločba o pogojni odložitvi izvršitve kazni postane pravnomočna. Pozneje se lahko skrajša na najkrajšo možno ali pa se pred iztekom podaljša na najdaljšo možno.

1.Sodišče lahko obsojeni osebi naloži pogoje, ki so namenjeni povračilu povzročene škode. Obsojeni osebi ne smejo biti naložene zahteve, ki jih ne more izpolniti.2.Sodišče lahko obsojeni osebi naloži, naj v skladu s svojimi zmožnostmi povrne škodo, ki je bila povzročena z njenim dejanjem, nakaže denarni znesek ustanovi, ki deluje v interesu javnosti, če je to primerno glede na naravo dejanja in osebnost storilca, opravi javna dela ali nakaže denarni znesek v državno blagajno.[…]

1.Sodišče obsojeni osebi odredi navodila za čas trajanja preizkusne dobe, če ta potrebuje pomoč, da ne bo več storila kaznivih dejanj. Obsojeni osebi iz tega naslova ni mogoče postaviti pretiranih zahtev v zvezi z njegovim načinom življenja.2.Sodišče lahko obsojeni osebi med drugim odredi, naj upošteva navodila v zvezi z bivanjem, usposabljanjem, delom ali prostim časom ali v zvezi z organizacijo svojega premoženja, naj se ob vnaprej določenih dnevih zglasi pri sodišču ali na drugem mestu, naj z žrtvijo ali določenimi osebami ali osebami določene skupine, ki bi ji lahko omogočile storitev novih kaznivih dejanj ali jo napeljevale k temu, ne navezuje stikov ali jih obiskuje, zaposluje, usposablja ali jim nudi nastanitev, naj ne poseduje, posreduje ali hrani določenih predmetov, ki bi ji lahko omogočili storitev novih kaznivih dejanj ali jo k temu spodbujali, ali naj izpolni preživninske obveznosti.[…]

1.Če je to primerno za preprečitev storitve kaznivih dejanj, sodišče obsojeno osebo postavi pod nadzor in usmerjanje svetovalca za celotno trajanje preizkusne dobe ali za njen del.2.Sodišče na splošno odredi navodilo iz odstavka 1, kadar odloži izvršitev zaporne kazni v trajanju več kot devet mesecev in obsojena oseba še ni dopolnila 27 let.3.Svetovalec obsojeno osebo usmerja in ji pomaga. V sodelovanju s sodiščem nadzira spoštovanje pogojev in navodil ter zavez in obljub in v intervalih, ki jih določi sodišče, poroča o načinu življenja obsojene osebe. Svetovalec opozori sodišče na očitne ali vztrajne kršitve pogojev, navodil, zavez ali obljub.[…]

1.Sodišče prekliče pogojno izvršitev kazni, če obsojena oseba med preizkusno dobo stori kaznivo dejanje in tako pokaže, da je bilo pričakovanje, na podlagi katerega je bila izvršitev kazni pogojno odložena, napačno, če očitno ali vztrajno ne upošteva navodil ali se vztrajno izmika nadzoru in usmerjanju s strani svetovalca, s čimer je mogoče upravičeno domnevati, da obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, ali če očitno ali vztrajno krši pogoje. […]2.Sodišče pa pogojne odložitve izvršitve kazni ne prekliče, če zadostuje, da se naložijo dodatni pogoji ali navodila, zlasti obsojeni osebi dodeliti svetovalca, ali da se podaljša preizkusna doba ali doba nadzora. V tem drugem primeru preizkusne dobe ni mogoče podaljšati za več kot polovico prvotno določene preizkusne dobe.[…]

1.Ko sta prestani dve tretjini izrečene kazni, vendar vsaj dva meseca, sodišče za preostanek časovno omejene zaporne kazni odredi pogojni odpust z določitvijo varstvenega nadzorstva, ko ugotovi, ali je to mogoče upravičiti z interesom javne varnosti, in če obsojena oseba v to privoli. Sodišče pri odločitvi upošteva zlasti osebnost obsojene osebe, njeno predhodno vedenje, okoliščine kaznivega dejanja, ki ga je storila, pomen pravno varovane dobrine, ki bi bila ogrožena v primeru ponovitve, vedenje obsojene osebe med prestajanjem kazni, njene življenjske razmere in pričakovane učinke pogojnega odpusta zanjo.2.Ko je prestana polovica časovno omejene zaporne kazni, pri čemer je sicer najkrajša doba šest mesecev, lahko sodišče za preostanek kazni odredi pogojni odpust z določitvijo varstvenega nadzorstva, če obsojena oseba prvič prestaja zaporno kazen in ta ni daljša od dveh let ali če je na podlagi celovite presoje storjenega dejanja, osebnosti obsojene osebe in njenega razvoja med prestajanjem kazni izkazan obstoj posebnih okoliščin in so izpolnjeni drugi pogoji iz odstavka 1.3.Smiselno se uporabljajo členi od 56a do 56e; tudi če je pozneje zmanjšana, preizkusna doba ne sme biti krajša od preostalega dela kazni. Če je obsojena oseba pred odreditvijo pogojne odložitve izvršitve za preostali del zaporne kazni z določitvijo varstvenega nadzorstva prestala vsaj eno leto kazni, jo sodišče načeloma postavi pod nadzor in usmerjanje svetovalca za celotno trajanje preizkusne dobe ali za njen del.4.Če je zaporna kazen enaka obdobjem, ki jih je treba všteti vanjo, se šteje za prestano v smislu odstavkov od 1 do 3.5.Smiselno se uporabljata člena 56f in 56g. Sodišče pogojno izvršitev kazni prekliče tudi, če je obsojena oseba med obsodbo in odločbo o pogojni odložitvi izvršitve storila kaznivo dejanje, ki ga sodišče takrat, ko je odločilo o pogojni odložitvi izvršitve, ni moglo upoštevati zaradi materialnopravnih razlogov, in zaradi katerega bi bila pogojna izvršitev zavrnjena, če bi bilo upoštevano; za obsodbo se šteje sodba, v kateri je bilo mogoče ugotovljeno dejansko stanje v zadevi preizkusiti zadnjič.6.Sodišče lahko ne odredi pogojne odložitve izvršitve za preostali del časovno omejene zaporne kazni z določitvijo varstvenega nadzorstva, če obsojena oseba predloži nezadostne ali lažnive podatke glede tega, kje se nahajajo predmeti, do katerih je prišla s kaznivim dejanjem.[…]

Če je sodišče odločilo brez upoštevanja pravice do izjave katere od strank, kar je vplivalo na odločitev, in če zoper sklep ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva, po uradni dolžnosti ali na predlog s sklepom vrne postopek v fazo pred sprejetjem odločitve, če je ta stranki še vedno v škodo. Smiselno se uporablja člen 47.

1.Odločbe, izdane v navzočnosti zadevne osebe, so ji sporočene z razglasitvijo. Na njeno zahtevo se ji izda prepis odločbe.2.Ostale odločbe se sporočijo z vročitvijo. Če s sporočitvijo odločbe ne začne teči kakšen rok, zadostuje sporočilo brez posebne oblike.3.Oseba, ki ni na prostosti, lahko zahteva, da se ji prebere vročena listina.

1.Za postopke vročanja se smiselno uporabljajo pravila zakonika o pravdnem postopku.2.Če se listina, namenjena stranki, vroči več osebam, ki so pooblaščene za njeno sprejetje, se rok računa od zadnje vročitve.[…]

1.Javna vročitev je dovoljena, kadar vročitev obdolžencu, ki mu poziv za udeležbo na glavni obravnavi še ni bil vročen, v Nemčiji ni mogoča v predpisanih oblikah, uporaba pravil, ki urejajo vročanje v tujini, pa se izkaže za neizvedljivo ali že vnaprej neuspešno. Šteje se, da je vročitev opravljena po dveh tednih od objave listine.2.Če je bil obdolžencu poziv za udeležbo na glavni obravnavi že vročen, je javna vročitev zanj dovoljena, če v Nemčiji ni možno opraviti vročitve v predpisanih oblikah.3.Javna vročitev je dopustna v postopku s pritožbo, ki jo je vložil obdolženec, ko ni mogoče opraviti vročitve na naslovu, na katerem je bila opravljena prejšnja vročitev ali ki ga je obdolženi nazadnje navedel.

1.Takojšnja pritožba je urejena s temi posebnimi pravili.2.Pritožba se vloži v roku enega tedna; rok začne teči s sporočitvijo (člen 35) odločbe.3.Sodišče ni pristojno za spremembo svoje odločbe, ki je zajeta s pritožbo. Vendar pa pritožbi ugodi, če je v škodo pritožnika uporabilo dejstva ali dokazne ugotovitve, glede katerih se ta še ni izjavil, in na podlagi poznejših trditev pritožnika meni, da je pritožba utemeljena.

1.Poznejše odločitve o pogojni odložitvi izvršitve kazni z določitvijo varstvenega nadzorstva ali o sodnem opominu (členi od 56a do 56g, 58, 59a in 59b StGB) sodišče sprejme s sklepom, ne da bi opravilo obravnavo. Potrebno je pridobiti izjavo državnega tožilca in obdolženca. Smiselno se uporabljata člen 246a(2) in člen 454(2), četrti stavek. Če mora sodišče odločati o preklicu pogojne odložitvi izvršitve kazni zaradi nespoštovanja pogojev ali navodil, da obsojeni osebi možnost, da ustno poda izjavo. V primeru, da je bil določen svetovalec, ga sodišče obvesti, če namerava odločati o preklicu pogojne odložitve izvršitve kazni ali o zmanjšanju kazni; sodišče ga obvesti o dejstvih, s katerimi se je seznanilo v drugih kazenskih postopkih, če je to primerno glede na cilj varstvenega nadzorstva.2.Zoper odločbe iz prvega odstavka je mogoče vložiti pritožbo. Ta se lahko nanaša zgolj na nezakonitost odredbe ali na morebitno naknadno podaljšanje preizkusne dobe. Preklic pogojne odložitve izvršitve, zmanjšanje kazni, preklic zmanjšanja kazni, pogojno obsodbo in sodni opomin je mogoče zajeti z direktno pritožbo (členi 56f, 56g in 59b StGB).