<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑301/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CJ0301</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:878">EU:C:2016:878</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20161116">16. 11. 2016</DATE> – ZADEVA C‑301/15</P><P>SOULIER IN DOKE</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (tretji senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20161116">16. novembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Intelektualna in industrijska lastnina</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2001/29/ES</KEYWORD><KEYWORD>Avtorska pravica in sorodne pravice</KEYWORD><KEYWORD>Člena 2 in 3</KEYWORD><KEYWORD>Pravice reproduciranja in priobčitve javnosti</KEYWORD><KEYWORD>Obseg</KEYWORD><KEYWORD><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Nedostopne<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> knjige, ki se ne izdajajo ali se ne izdajajo več</KEYWORD><KEYWORD>Nacionalni predpisi, ki organizaciji za kolektivno upravljanje zaupajo uveljavljanje pravic digitalnega izkoriščanja nedostopnih knjig v komercialne namene</KEYWORD><KEYWORD>Zakonska domneva soglasja avtorjev</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj mehanizma, ki bi zagotavljal, da bi bili avtorji dejansko in posamično obveščeni</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑301/15,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Conseil d’État (državni svet, Francija) z odločbo z dne <DATE ISO="20150506">6. maja 2015</DATE>, ki je prispela na Sodišče <DATE ISO="20150619">19. junija 2015</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Marc Soulier,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Sara Doke</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Premier ministre,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Ministre de la Culture et de la Communication,</HT></P></DEFENDANTS><PRESENCE><PRESENCE.INIT>ob udeležbi</PRESENCE.INIT><P><HT TYPE="BOLD">Société française des intérêts des auteurs de l’écrit (SOFIA),</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Joëlle Wintrebert in drugi,</HT></P></PRESENCE></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (tretji senat),</P><P>v sestavi L. Bay Larsen, predsednik senata, M. Vilaras, J. Malenovský (poročevalec), M. Safjan in D. Šváby, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: M. Wathelet,</P><P>sodni tajnik: V. Tourrès, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20160511">11. maja 2016</DATE>,</VISA></GR.VISA><?PAGE NO="2"?><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za M. Soulierja in S. Doke F. Macrez, odvetnik,</P></ITEM><ITEM><P>za Société française des intérêts des auteurs de l’écrit (SOFIA) C. Caron in C. Fouquet, odvetnika,</P></ITEM><ITEM><P>za francosko vlado D. Colas in D. Segoin, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za češko vlado M. Smolek, D. Hadroušek in S. Šindelková, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za nemško vlado T. Henze, M. Hellmann in D. Kuon, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s S. Fiorentino, avvocato dello Stato,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, M. Drwięcki in M. Nowak, agenti,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo J. Hottiaux, J. Samnadda in T. Scharf, agenti,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20160707">7. julija 2016</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2 in 5 Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 230).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med M. Soulierjem in S. Doke na eni strani ter Premier ministre (predsednik vlade) in Ministre de la Culture et de la Communication (minister za kulturo in komunikacije) na drugi strani v zvezi z zakonitostjo uredbe št. 2013‑182 z dne <DATE ISO="20130227">27. februarja 2013</DATE> o uporabi členov od L. 134‑1 do L. 134‑9 zakonika o intelektualni lastnini in digitalnem izkoriščanju nedostopnih knjig iz 20. stoletja (JORF z dne <DATE ISO="20130301">1. marca 2013</DATE>, str. 3835).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Bernska konvencija</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 2 Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt z dne <DATE ISO="19710724">24. julija 1971</DATE>) v različici po spremembi z dne <DATE ISO="19790928">28. septembra 1979</DATE> (v nadaljevanju: Bernska konvencija) v odstavkih 1 in 6 med drugim določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Izrazi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>književna in umetniška dela<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> zajemajo vse stvaritve s književnega, znanstvenega in umetniškega področja, ne glede na način in obliko njihovega izražanja, kot so: knjige, […]</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><PARAG IDENTIFIER="002.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Omenjena dela uživajo varstvo v vseh državah Unije. To varstvo je v korist avtorjev in imetnikov njihovih pravic.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 3(1) in (3) Bernske konvencije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="003.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Varstvo po tej konvenciji uživajo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>avtorji državljani katere izmed držav Unije glede svojih objavljenih ali neobjavljenih del;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="003.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Z <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>objavljenimi deli<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> so mišljena dela, izdana s privolitvijo njihovih avtorjev, ne glede na način izdelave njihovih izvodov, če so bili ti izvodi dani na razpolago tako, da je to ustrezalo potrebam javnosti, upoštevajoč pri tem naravo dela. […]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 5 te konvencije v odstavkih 1 in 2 med drugim določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Na delih, za katera jim daje varstvo ta [k]onvencija, uživajo avtorji v državah Unije izven države izvora dela pravice, ki jih zakoni v teh državah priznavajo ali jih bodo pozneje priznavali svojim državljanom, kot tudi pravice, specialno priznane s to [k]onvencijo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Za uživanje in izvrševanje teh pravic ne velja nobena formalnost in sta neodvisni od varstva v državi izvora dela. Izven določb te konvencije določajo torej obseg varstva in pravna sredstva, ki so avtorju zajamčena za varstvo njegovih pravic, izključno zakoni države, v kateri varstvo zahteva.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 9 navedene konvencije v odstavku 1 med drugim določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Avtorji s to konvencijo zavarovanih književnih in umetniških del imajo izključno pravico dovoljevati njihovo reproduciranje, ne glede na kakšen način in v kakšni obliki.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 11a te konvencije v odstavku 1 med drugim določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Avtorji književnih in umetniških del imajo izključno pravico dovoljevati:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>vsako žično ali brezžično priobčitev po radiu oddajanega dela, če naj ga priobči javnosti kakšna druga ustanova, ne pa tista, ki ga je izvirno oziroma prva oddajala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><P>Pogodba WIPO o avtorski pravici</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je <DATE ISO="19961220">20. decembra 1996</DATE> v Ženevi sprejela Pogodbo WIPO o avtorski pravici (v nadaljevanju: Pogodba WIPO o avtorski pravici), ki je bila v imenu Skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 2000/278/ES z dne <DATE ISO="20000316">16. marca 2000</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 33, str. 208).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 1(4) Pogodbe WIPO o avtorski pravici z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Razmerje do Bernske konvencije<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Pogodbenice ravnajo v skladu s členi 1 do 21 Bernske konvencije in njenim dodatkom.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 9, 15 in 32 Direktive 2001/29 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>(9)</NO.P><TXT>Vsakršno usklajevanje avtorske in sorodnih pravic mora temeljiti na visoki stopnji varstva, kajti takšne pravice so za intelektualno ustvarjanje bistvenega pomena. Njihovo varstvo pomaga zagotoviti ohranjanje in razvoj ustvarjalnosti v interesu avtorjev, izvajalcev, producentov, potrošnikov, kulture, industrije in javnosti nasploh. Intelektualna lastnina se torej prizna kot sestavni del lastnine.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(15)</NO.P><TXT>Diplomatska konferenca, ki se je odvijala pod pokroviteljstvom Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) decembra 1996, je vodila k sprejetju dveh novih pogodb, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Pogodbe WIPO o avtorski pravici<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> in <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Pogodbe WIPO o izvedbah in fonogramih<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>, ki pokrivata varstvo avtorjev oziroma izvajalcev in proizvajalcev fonogramov. S tema pogodbama se pomembno posodablja mednarodno varstvo avtorske in sorodnih pravic, zlasti ob upoštevanju tako imenovanega <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>digitalnega dnevnega reda<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/>, in izboljšuje način spopada s piratstvom po vsem svetu. [Evropska unija] in večina držav članic so že podpisale Pogodbi, proces urejanja ratifikacije Pogodb s strani [Unije] in držav članic pa je v teku. Ta direktiva je namenjena tudi uresničevanju številnih novih mednarodnih obveznosti.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(32)</NO.P><TXT>Ta direktiva določa izčrpno naštete izjeme in omejitve pravice reproduciranja ter pravice priobčenja javnosti. Nekatere izjeme ali omejitve se nanašajo le na pravico reproduciranja, kjer je to primerno. Ta seznam ustrezno upošteva različne pravne tradicije v državah članicah, hkrati pa je njegov cilj zagotoviti delujoč notranji trg. Države članice naj koherentno uporabljajo te izjeme in omejitve, kar bomo ocenjevali ob pregledu izvedbenih predpisov v prihodnosti.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 2 Direktive 2001/29, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Pravica reproduciranja<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Države članice predvidijo za spodaj naštete izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno, začasno ali stalno, reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki, v celoti ali deloma:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>avtorjem za njihova dela;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 3(1) te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Pravica priobčitve del javnosti in pravica do dajanja na voljo javnosti predmetov sorodnih pravic<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Države članice predvidijo za avtorje izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo vsakršno obliko priobčenja njihovih del javnosti, po žici ali na brezžični način, vključno z dajanjem svojih del na voljo javnosti tako, da imajo člani javnosti do njih dostop s kraja in v času, ki si ju izberejo sami.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 5 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Izjeme in omejitve<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, v odstavkih 2 in 3 med drugim določa, da lahko države članice predvidijo različne izjeme in omejitve pravice reproduciranja iz členov 2 in 3 te direktive v primerih, naštetih v njej.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Francosko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Z zakonom št. 2012-287 z dne <DATE ISO="20120301">1. marca 2012</DATE> o digitalnem izkoriščanju nedostopnih knjig iz 20. stoletja (JORF z dne <DATE ISO="20120302">2. marca 2012</DATE>, str. 3986) je bilo v naslov III, knjige I, prvega dela zakonika o intelektualni lastnini, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>izkoriščanje pravic<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>, povezanih z avtorsko pravico, dodano poglavje IV, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Posebne določbe o digitalnem izkoriščanju nedostopnih knjig<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, in sestavljeno iz členov od L. 134‑1 do L. 134‑9 tega zakonika. Nekateri od teh členov so bili pozneje bodisi spremenjeni bodisi razveljavljeni z zakonom št. 2015‑195 z dne <DATE ISO="20150220">20. februarja 2015</DATE> o različnih določbah za prilagoditev pravu Evropske unije na področjih književne in umetniške lastnine ter kulturne dediščine (JORF z dne <DATE ISO="20150222">22. februarja 2015</DATE>, str. 3294).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Členi od L. 134‑1 do L. 134‑9 zakonika o intelektualni lastnini v različici, izhajajoči iz teh dveh zakonov, določajo:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ARTICLE IDENTIFIER="134A"><TI.ART><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Člen L. 134‑1</TI.ART><ALINEA>Nedostopna knjiga v smislu tega poglavja pomeni knjigo, ki je bila izdana v Franciji pred 1. januarjem 2001, ki je založniki ne razširjajo več v komercialne namene in ki se trenutno ne izdaja v tiskani ali digitalni obliki.</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134B"><TI.ART>Člen L. 134‑2</TI.ART><ALINEA>Vzpostavi se javna podatkovna zbirka, do katere je mogoče prosto in brezplačno dostopati, ta dostop pa zagotavlja služba za spletno priobčitev javnosti, ki evidentira nedostopne knjige. Francoska nacionalna knjižnica skrbi za delovanje in posodabljanje te zbirke ter za vpisovanje podatkov iz členov L. 134‑4, L. 134‑5 in L. 134‑6.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134C"><TI.ART>Člen L. 134‑3</TI.ART><ALINEA>I. Kadar je knjiga v podatkovno zbirko iz člena L. 134‑2 vpisana več kot šest mesecev, pravico dovoliti njeno reproduciranje in njeno predstavitev v digitalni obliki uveljavlja organizacija za pobiranje in razdeljevanje nadomestil, urejena z naslovom II knjige III tega dela zakonika, ki jo za to pooblasti minister, pristojen za kulturo.</ALINEA><ALINEA>Razen v primeru iz tretjega odstavka člena L. 134‑5 se reproduciranje in predstavitev knjige v digitalni obliki proti plačilu nadomestila dovolita na neizključni podlagi in za obdobje, omejeno na pet let, ki se lahko podaljša.</ALINEA><ALINEA>II. Pooblaščene organizacije imajo sposobnost biti stranke v sodnem postopku za obrambo pravic, za katere so odgovorne.</ALINEA><ALINEA><P>III. Pooblastilo iz odstavka I se izda ob upoštevanju:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>sorazmerne zastopanosti avtorjev in založnikov med člani in v vodstvenih telesih;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>pravičnosti pravil za razdelitev pobranih zneskov med pravne naslednike, naj so ti stranke založniške pogodbe ali ne. Vsota, ki jo prejmejo avtor ali avtorji knjige, ne more biti manjša od vsote, ki jo prejme založnik;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="6"?><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>dokaznih sredstev, katerih izvajanje predlaga organizacija, da bi se opredelili in našli imetniki pravic zaradi razdelitve pobranih zneskov;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134D"><TI.ART>Člen L. 134‑4</TI.ART><ALINEA>I. Avtor nedostopne knjige ali založnik, ki ima pravico reproduciranja te knjige v tiskani obliki, lahko ugovarja temu, da pravico dovoliti reproduciranje ali predstavitev, omenjeno v prvem pododstavku člena L. 134‑3(I), uveljavlja pooblaščena organizacija za pobiranje in razdeljevanje nadomestil. Ta ugovor se pisno priglasi organu iz prvega odstavka člena L. 134‑2 najpozneje šest mesecev po vpisu zadevne knjige v podatkovno zbirko, predvideno v istem odstavku.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134E"><TI.ART>Člen L. 134‑5</TI.ART><ALINEA>Če avtor ali založnik ob izteku roka iz člena L. 134‑4(I) ni vložil ugovora, organizacija za pobiranje in razdeljevanje nadomestil ponudi dovoljenje za reproduciranje in predstavitev nedostopne knjige v digitalni obliki založniku, ki ima pravico reproduciranja te knjige v tiskani obliki.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>Dovoljenje za izkoriščanje, omenjeno v prvem odstavku, organizacija za pobiranje in razdeljevanje nadomestil izda na izključni podlagi za obdobje desetih let, ki se tiho podaljšuje.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>Če se ponudba iz prvega odstavka ne sprejme […], organizacija za pobiranje in razdeljevanje nadomestil dovoli reproduciranje in predstavitev knjige v digitalni obliki v skladu s pogoji iz drugega pododstavka člena L. 134‑3(I).</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134F"><TI.ART>Člen L. 134‑6</TI.ART><ALINEA>Avtor in založnik, ki ima pravico reproduciranja nedostopne knjige v tiskani obliki, lahko organizaciji za pobiranje in razdeljevanje nadomestil iz člena L. 134‑3 kadar koli skupaj sporočita svojo odločitev, da se ji odvzame pravica dovoliti reproduciranje in predstavitev navedene knjige v digitalni obliki.</ALINEA><ALINEA>Avtor nedostopne knjige lahko kadar koli odloči, da se organizaciji za pobiranje in razdeljevanje nadomestil iz istega člena L. 134‑3 odvzame pravica dovoliti reproduciranje in predstavitev knjige v digitalni obliki, če dokaže, da je edini imetnik pravic, opredeljenih v navedenem členu L. 134‑3. To odločitev sporoči zadevni organizaciji.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></ARTICLE><ARTICLE IDENTIFIER="134G"><TI.ART>Člen L. 134‑7</TI.ART><ALINEA>Pravila za izvajanje tega poglavja, zlasti pravila o dostopu do podatkovne zbirke iz člena L. 134‑2, narava in oblika zbranih podatkov, ukrepi za obveščanje, ki so najprimernejši za zagotovitev čim boljše seznanjenosti pravnih naslednikov, ter pogoji za izdajo in odvzem pooblastila iz člena L. 134‑3 organizacijam za pobiranje in razdeljevanje nadomestil se natančneje določijo z uredbo Conseil d’État.</ALINEA></ARTICLE><?PAGE NO="7"?><ARTICLE IDENTIFIER="134I"><TI.ART>Člen L. 134‑9</TI.ART><ALINEA>Z odstopanjem od določb prvih treh odstavkov člena L. 321‑9 pooblaščene organizacije, navedene v členu L. 134‑3, pri ukrepih pomoči za ustvarjanje, ukrepih izobraževanja avtorjev pisnih del in ukrepih spodbujanja javnega branja, ki jih izvajajo knjižnice, uporabijo zneske, ki so bili pobrani za izkoriščanje nedostopnih knjig in jih ni bilo mogoče razdeliti, ker njihovih prejemnikov ni bilo mogoče opredeliti ali najti pred iztekom roka iz zadnjega odstavka člena L. 321‑1.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></ALINEA></ARTICLE></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Pravila za izvajanje členov od L. 134‑1 do L. 134‑9 zakonika o intelektualni lastnini so bila v skladu s členom L. 134‑7 tega zakonika pozneje podrobneje določena z uredbo št. 2013‑182, s katero je bil v navedeni zakonik med drugim vključen člen R. 134‑11, ki določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Ukrepi za obveščanje, navedeni v členu L. 134‑7, vsebujejo informacijsko kampanjo, ki se začne na pobudo ministra, pristojnega za kulturo, v povezavi z organizacijami za pridobivanje in razdeljevanje nadomestil in strokovnimi organizacijami v knjižnem sektorju.</ALINEA><ALINEA>Ta kampanja zajema predstavitev okvira za storitev spletnega priobčenja javnosti, neposredno trženje na spletu, objavljanje oglasnih sporočil v nacionalnih časopisih ter razdeljevanje oglasnih pasic na spletnih straneh novic.</ALINEA><ALINEA>Začne se na dan, določen v prvem odstavku člena R. 134‑1 in se nadaljuje v obdobju šestih mesecev.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>V smislu zakonika o intelektualni lastnini se z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>nedostopno knjigo<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> razume knjiga, izdana v Franciji pred 1. januarjem 2001 in se ne razširja več v komercialne namene niti se ne izdaja v tiskani ali digitalni obliki. Členi od L. 134‑1 do L. 134‑9 tega zakonika so določili zakonski okvir, v skladu s katerim bi bile te knjige ponovno dostopne tako, da določa njihovo izkoriščanje v komercialne namene v digitalni obliki. V uredbi št. 2013‑182 so podrobneje določena pravila za izvajanje teh določb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>M. Soulier in S. Doke, ki sta avtorja literarnih del, sta s tožbo, vloženo <DATE ISO="20130502">2. maja 2013</DATE>, Conseil d’État (državni svet, Francija) predlagala, naj uredbo št. 2013‑182 razveljavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V utemeljitev svojih predlogov trdita zlasti, da členi od L. 134‑1 do L. 134‑9 zakonika o intelektualni lastnini pomenijo izjemo ali omejitev izključne pravice reproduciranja iz člena 2(a) Direktive 2001/29 in da te izjeme ali omejitve ni med tistimi, ki so izčrpno naštete v njenem členu 5.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Pozneje so v podporo predlogom M. Soulier in S. Doke v postopku v glavni stvari intervenirali Syndicat des écrivains de langue française (SELF), združenje Autour des auteurs in 35 fizičnih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predsednik vlade in minister za kulturo in komunikacije sta v odgovorih na tožbo predlagala zavrnitev teh predlogov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>SOFIA je pozneje intervenirala v postopku v glavni stvari in predlagala, naj se navedeni predlogi zavrnejo. SOFIA je družba, ki jo enakovredno sestavljajo avtorji in založniki in ki je pooblaščena za uveljavljanje pravice do dovoljevanja reproduciranja in digitalne predstavitve nedostopnih knjig, pravice javnega posojanja ter nadomestila za digitalno privatno razmnoževanje na področju pisanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je potem, ko je zavrnilo vse tožbene razloge M. Soulierja in S. Doke, ki ne temeljijo na členih 2 in 5 Direktive 2001/29, ampak na drugih pravnih podlagah, preizkusilo tožbene razloge v zvezi s tema členoma in je najprej presodilo, da je obravnava tega vidika spora odvisna od razlage navedenih členov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet, Francija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Ali [člena 2 in 5] Direktive [2001/29] nasprotuje[ta] temu, da se s predpisom, kakršen je bil [uveden s členi od L. 134‑1 do L. 134‑9 zakonika o intelektualni lastnini], pooblaščenim organizacijam za pobiranje in razdeljevanje nadomestil zaupa uveljavljanje pravice do dovoljevanja reproduciranja in predstavitve <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>nedostopnih knjig<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="2018" ID="QE0026"/> v digitalni obliki, hkrati pa se avtorjem ali njihovim pravnim naslednikom teh knjig dovoli, da temu uveljavljanju ugovarjajo ali zahtevajo njegovo prenehanje pod pogoji, ki jih določa?<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></P></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Prvič, ni sporno, da se zadevni nacionalni predpisi v postopku v glavni stvari ne nanašajo le na pravico dovoljevanja reproduciranja nedostopnih knjig v digitalni obliki v smislu člena 2(a) Direktive 2001/29, ampak tudi na pravico dovoljevanja njihove predstavitve v isti obliki in da ta predstavitev pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>priobčitev javnosti<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> v smislu člena 3(1) navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Drugič, ta ureditev ne spada na področje nobene od izjem ali omejitev, ki jih lahko države članice na podlagi člena 5 Direktive 2001/29 uporabijo za pravice reproduciranja in priobčitev javnosti, določene v členu 2(a) in členu 3(1) te direktive. Vendar je seznam izjem in omejitev, dovoljenih na podlagi navedene direktive, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 32, izčrpen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da člen 5 Direktive 2001/29 očitno ni upošteven za namene postopka v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalni predpisi, kot so ti v postopku v glavni stvari, organizaciji, pooblaščeni za pobiranje in razdeljevanje avtorskih pravic, zaupajo uveljavljanje pravice dovoljevanja reproduciranja in priobčitve javnosti nedostopnih knjig v digitalni obliki, hkrati pa avtorjem ali njihovim pravnim naslednikom teh knjig dovoli, da temu uveljavljanju ugovarjajo ali zahtevajo njegovo prenehanje pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Odgovor Sodišča</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29 določata, da države članice avtorjem dodelijo izključno pravico, da dovolijo ali prepovedo, neposredno ali posredno reproduciranje na vsak način in v vsaki obliki ter izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo priobčitev teh del javnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba navesti, da mora imeti varstvo, ki ga te določbe dajejo avtorjem, širok obseg (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Infopaq International,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑5/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:465">EU:C:2009:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111201">1. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Painer,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑145/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:798">EU:C:2011:798</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0096">96</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Zato je treba to varstvo razumeti zlasti tako, da se ne omejuje na uživanje pravic, zagotovljenih s členom 2(a) in členom 3(1) Direktive 2001/29, ampak da se razteza tudi na izvrševanje navedenih pravic.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Tako razlago podpira Bernska konvencija, s katere členi od 1 do 21 se mora Unija v skladu s členom 1(4) Pogodbe WIPO o avtorski pravici, katere pogodbenica je Unija, uskladiti in ki naj bi se izvajala med drugim z Direktivo 2001/29, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 15. Iz člena 5(2) te konvencije je namreč razvidno, da se varstvo, ki ga ta zagotavlja avtorjem, razteza tako na uživanje kot tudi na izvrševanje pravic reproduciranja in priobčitve javnosti, navedenih v njenem členu 9(1) in členu 11a(1), ki ustrezata pravicam, ki jih varuje Direktiva 2001/29.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Dalje, poudariti je treba, da so pravice, zagotovljene avtorjem s členom 2(a) in členom 3(1) Direktive 2001/29, preventivne v smislu, da vsak akt reprodukcije ali priobčitve javnosti dela s strani tretje osebe, zahteva predhodno soglasje njegovega avtorja (glej v tem smislu glede pravice reproduciranja sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Infopaq International,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑5/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:465">EU:C:2009:465</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111004">4. oktobra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Football Association Premier League in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑403/08 ter C‑429/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:631">EU:C:2011:631</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0162">162</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter glede pravice do priobčitve javnosti sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120315">15. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>SCF Consorzio Fonografici,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑135/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:140">EU:C:2012:140</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Svensson in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑466/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:76">EU:C:2014:76</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0015">15</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je treba razen v primerih izjem in omejitev, ki so izčrpno določene v členu 5 Direktive 2001/29, vsako uporabo dela s strani tretje osebe brez takega predhodnega soglasja, šteti za poseganje v pravice avtorja tega dela (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140327">27. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>UPC Telekabel Wien,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑314/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:192">EU:C:2014:192</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Pri tem člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29 ne določata načina, na katerega mora biti podano predhodno soglasje avtorja, tako da teh določb ni mogoče razlagati tako, da nalagajo, da mora biti tako soglasje nujno izrecno. Nasprotno, ugotoviti je treba, da ga je na podlagi navedenih določb mogoče izraziti tudi implicitno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Tako je Sodišče v zadevi, v kateri se mu je postavilo vprašanje glede pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>nova javnost<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, presodilo, da je v položaju, v katerem je avtor predhodno, izrecno in brezpogojno dovolil objavo svojih člankov na spletni strani časopisne založbe, ne da bi uporabil tehnične ukrepe, ki omejujejo dostop do teh del na drugih spletnih straneh, v bistvu mogoče šteti, da je ta avtor dovolil priobčitev navedenih del vsem internetnim uporabnikom (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>, <NAME.CASE>Svensson in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑466/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:76">EU:C:2014:76</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Vendar cilj visoke stopnje varstva avtorjev, na katerega se nanaša uvodna izjava 9 Direktive 2001/29, pomeni, da morajo biti pogoji, v katerih je mogoče sprejeti implicitno soglasje, opredeljeni ozko, da se samemu načelu predhodnega soglasja avtorja ne bi odvzelo učinka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Natančneje, vsak avtor mora biti dejansko obveščen o prihodnji uporabi svojega dela s strani tretje osebe in o ukrepih, ki jih ima na voljo, da jo prepove, če to želi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Ob neobstoju predhodnih dejanskih informacij glede te prihodnje uporabe se namreč avtor ne more izreči o njej in je, po potrebi, zato prepovedati, tako da je sam obstoj njegovega implicitnega soglasja v zvezi s tem zgolj hipotetičen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Zato ob neobstoju jamstev, ki bi zagotavljala dejansko obveščenost avtorjev v zvezi s predvideno uporabo njihovih del in sredstvi, ki so jim na voljo za njeno prepoved, ti <HT TYPE="ITALIC">de facto</HT> ne morejo sprejeti kakršnegakoli stališča glede take uporabe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Glede nacionalnih predpisov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, je treba navesti, da je pooblaščeni organizaciji zaupano uveljavljanje pravice dovoljevanja digitalnega izkoriščanja nedostopnih knjig, pri čemer je avtorjem teh knjig dovoljeno, da takemu uveljavljanju ugovarjajo v šestih mesecih od vpisa navedenih knjig v podatkovno bazo, vzpostavljeno v ta namen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Posledica uveljavljanja pravice do ugovora, vzpostavljene s takimi predpisi v korist vseh imetnikov pravic na zadevnih knjigah in zlasti avtorjev, je tako prepoved uporabe teh del, medtem ko je neugovarjanje avtorja v določenem roku, glede na člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29 mogoče oceniti kot izraz njegovega implicitnega soglasja za navedeno uporabo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Vendar iz predložitvene odločbe ni razvidno, da navedeni predpisi vsebujejo mehanizem, ki bi zagotavljal, da bi bili avtorji dejansko in posamično obveščeni. Ni torej izključeno, da nekateri zadevni avtorji dejansko niso vedeli za predvideno uporabo svojih del in da torej niso mogli zavzeti nikakršnega stališča o tem. V teh okoliščinah zgolj njihovega neugovorjanja ni mogoče šteti za izraz njihovega implicitnega soglasja k tej uporabi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>To velja še toliko bolj, ker se taki predpisi nanašajo na knjige, ki so se v preteklosti izdajale in razširjale v komercialne namene, vendar se zdaj ne več. Ta posebni okvir nasprotuje temu, da je mogoče razumno domnevati, da ob neugovarjanju avtorjev, vsi avtorji teh <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>pozabljenih<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> knjig še toliko bolj podpirajo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>oživitev<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> svojih del za njihovo komercialno uporabo v digitalni obliki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Res je, da Direktiva 2001/29 ne nasprotuje temu, da bi nacionalni predpisi, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, sledili cilju, kot je digitalno izkoriščanje nedostopnih knjig v kulturnem interesu potrošnikov in družbe v celoti. Vendar sledenje temu cilju in interesu ne more upravičiti odstopanja, ki ga zakonodajalec Unije ni določil, od varstva, zagotovljenega avtorjem s to direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Nazadnje je treba navesti, da predpisi, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, avtorjem dovoljujejo zlasti da zahtevajo prenehanje komercialne uporabe svojih del v digitalni obliki, bodisi, da delujejo v soglasju z založniki teh del v tiskani obliki bodisi sami, vendar v tem primeru, če dokažejo, da so edini nosilci pravic na navedenih delih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, prvič, da iz izključne narave pravic reproduciranja in priobčitve javnosti, določenih v členu 2(a) in členu 3(1) Direktive 2001/29 izhaja, da so avtorji edine osebe, katerim ta direktiva izvirno daje pravico do izkoriščanja svojih del (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120209">9. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Luksan,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑277/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:65">EU:C:2012:65</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da Direktiva 2001/29 državam članicam sicer ne prepoveduje, da dodelijo določene pravice ali določene ugodnosti tretjim osebam, kot so založniki, vendar le, če te pravice in ugodnosti ne nasprotujejo pravicam, ki jih navedena direktiva izključno daje avtorjem (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151112">12. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Hewlett-Packard Belgium,</NAME.CASE> <NO.CASE>C‑572/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:750">EU:C:2015:750</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Zato je treba ugotoviti, da če se avtor nekega dela v okviru izvajanja predpisov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, odloči, da bo zahteval prenehanje nadaljnjega izkoriščanja tega dela v digitalni obliki, je treba to pravico izvrševati, ne da bi moralo biti to v nekaterih primerih odvisno od soglasne volje oseb, ki niso tiste, ki jim je ta avtor predhodno dovolil tako digitalno izkoriščanje, in torej od soglasja založnika, ki ima poleg tega le pravice do izkoriščanja navedenega dela v tiskani obliki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Drugič, iz člena 5(2) Bernske konvencije, ki velja za Unijo iz razlogov, navedenih v točki 32 te sodbe, je razvidno, da uživanje in izvrševanje pravic reproduciranja in priobčitve javnosti, ki jih avtorjem daje ta konvencija in ustrezajo tistim iz člena 2(a) in člena 3(1) Direktive 2001/29, ne sme biti povezano z nobeno formalnostjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Iz tega zlasti izhaja, da mora imeti avtor dela v okviru predpisov, kakršni so ti v postopku v glavni stvari, pravico zahtevati prenehanje uveljavljanja, s strani tretje osebe, pravic izkoriščanja v digitalni obliki, ki jih ima na tem delu, in ji s tem prepovedati vsakršno prihodnjo uporabo v taki obliki, ne da bi se moral predhodno, v določenih primerih, podvreči formalnosti, ki zahteva dokaz, da druge osebe niso imetniki drugih pravic na navedenem delu, kot so pravice, ki se nanašajo na njegovo izkoriščanje v tiskani obliki.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Glede na vse zgoraj navedene ugotovitve je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29 razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalni predpisi, kot so ti v postopku v glavni stvari, organizaciji, pooblaščeni za pobiranje in razdeljevanje avtorskih pravic, zaupajo uveljavljanje pravice dovoljevanja reproduciranja in priobčitve javnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>nedostopnih<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> knjig v digitalni obliki, in sicer knjig, ki so bile izdane v Franciji pred 1. januarjem 2001 in se ne razširjajo več v komercialne namene niti ne izdajajo v tiskani ali digitalni obliki, hkrati pa avtorjem ali njihovim pravnim naslednikom teh knjig dovoljujejo, da temu uveljavljanju ugovarjajo ali zahtevajo njegovo prenehanje pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 2(a) in člen 3(1) Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20010522">22. maja 2001</DATE> o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi je treba razlagati tako, da nasprotujeta temu, da nacionalni predpisi, kot so ti v postopku v glavni stvari, organizaciji, pooblaščeni za pobiranje in razdeljevanje avtorskih pravic, zaupajo uveljavljanje pravice dovoljevanja reproduciranja in priobčitve javnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>nedostopnih<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> knjig v digitalni obliki, in sicer knjig, ki so bile izdane v Franciji pred 1. januarjem 2001 in se ne razširjajo več v komercialne namene niti ne izdajajo v tiskani ali digitalni obliki, hkrati pa avtorjem ali njihovim pravnim naslednikom teh knjig dovoljujejo, da temu uveljavljanju ugovarjajo ali zahtevajo njegovo prenehanje pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>