C-475/0162001J04750002.000289511896010CJSODBA Z DNE 5. 10. 2004 — ZADEVA C-475/01KOMISIJA PROTI GRČIJI<TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (občna seja)</P><P>z dne <DATE ISO="20041005">5. oktobra 2004</DATE><NOTE NOTE.ID="E0001" NUMBERING="STAR"><P>Jezik postopka: grščina.</P></NOTE></P></TI>

V zadevi C-475/01,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki je bila vložena 6. decembra 2001,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata E. Traversa, zastopnik, in M. Condou Durande, zastopnica, z naslovom za vračanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

ob intervenciji

Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, ki ga zastopa K. Manji, zastopnik,

intervenient,proti

Helenski republiki, ki jo zastopata A. Samoni-Rantou, zastopnica, in P. Mylonopoulos, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (občna seja),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, C. Gulmann, J.-P. Puissochet in J. N. Cunha Rodrigues, predsedniki senatov, R. Schintgen, sodnik, F. Macken in N. Colneric, sodnici, in S. von Bahr (poročevalec), sodnik,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratori,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 15. januarja 2004

izreka naslednjo

<TI><P>Sodbo</P></TI>1Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Helenska republika s tem, da je za uzo določila nižjo trošarino, kot je določena za druge alkoholne pijače, ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz člena 90, prvi odstavek, ES.2S sklepom predsednika Sodišča z dne 25. julija 2002 je bila Združenemu kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska dovoljena intervencija v podporo predlogom Komisije. Ta država ni vložila pisne vloge in ni bila zastopana na obravnavi.<TI><P>Pravni okvir</P></TI><TI><P>Skupnostna ureditev</P></TI>3Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, str. 21) določa pravila za določitev trošarine za vsak proizvod, ki sodi na njeno področje uporabe. Tega določata člena 19 in 20 te direktive.4Člen 19 Direktive 92/83 določa:

1.Države članice etilni alkohol obdavčijo s trošarino v skladu s to direktivo.2.Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS.

5Člen 20 Direktive 92/83 določa:

Za namen te direktive izraz etilni alkohol vključuje:

vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2207 in 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne glede na to, ali so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje KN,

izdelke iz tarifnih oznak KN 2204, 2205 ín 2206 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 % vol.,

izdelke, ki vsebujejo žgane pijače, v raztopini ali ne.

6Trošarina se določi v skladu s členi od 21 do 26 Direktive 92/83, člen 23 pa v določenih okoliščinah in za določene proizvode dopušča obdavčitev po nižjih trošarinskih stopnjah. Tako določa:

Naslednje države članice lahko navedene izdelke obdavčijo po nižji trošarinski stopnji, ki je lahko pod najnižjo, vendar ne sme biti več kot 50 % nižja od standardne nacionalne stopnje za etilni alkohol:

[...]

2.Helénska republika janeževe žgane pijače iz Uredbe (EGS) št. 1576/89, ki so brezbarvne in z vsebnostjo sladkorja 50 gramov ali manj na liter in v katerih je najmanj 20 % vol. vsebnosti alkohola v končnem izdelku pridobljenega z destilacijo v 1000- ali manj litrskih tradicionalnih bakrenih kotlih za žganjekuho.

<TI><P>Nacionalna ureditev</P></TI>7Zakon št. 2127/93 je v grški pravni red prenesel Direktivo 92/83.8Osnovno stopnjo trošarine določa na približno 294.000 GRD za sto litrov čistega alkohola.9Člen 26 tega zakona pa določa 50-odstotno zmanjšanje te osnovne stopnje za uzo, tako da trošarina za ta proizvod znaša le 147.000 GRD na sto litrov čistega alkohola.<TI><P>Predhodni postopek</P></TI>10Komisija je prejela različne pritožbe glede tega, da so grški organi uzo obdavčili po nižji trošarinski stopnji, medtem ko je obdavčevanje drugih alkoholnih pijač, kot so džin, vodka, viski, rum, tekila in žganje, manj ugodno.11Komisija je ob presoji, da ta razlika v stopnji ni v skladu s členom 90 ES, začela postopek zaradi neizpolnitve obveznosti države. Potem ko je Helensko republiko pozvala k predložitvi pripomb, je 10. avgusta 1999 izdala obrazloženo mnenje, s katerim je to državo članico pozvala, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi se uskladila s tem mnenjem v roku dveh mesecev od njegovega prejema. Ker so grški organi prerekali očitano kršitev prava Skupnosti, je Komisija vložila to tožbo.<TI><P>Tožba</P></TI>12Uvodoma je treba opozoriti, da je Komisija poudarila, da tožba temelji izključno na členu 90 ES in se ne nanaša na člen 23 Direktive 92/83. V teh okoliščinah dejstvo, da Komisija ni vložila ničnostne tožbe zoper to določbo, ne vpliva na dopustnost te tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti.13Komisija zatrjuje, da je treba akte sekundarne zakonodaje Skupnosti razlagati in prenesti v notranji pravni red držav članic v skladu s pogodbo ES. Po njenem mnenju to pomeni, da obstoj določbe sekundarne zakonodaje, ki državam članicam dopušča, da nacionalni proizvod obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah, teh nikakor ne oprosti obveznosti spoštovanja temeljnih načel iz te pogodbe, med katerimi je tudi načelo iz člena 90 ES. Komisija meni, da je Helenska republika, s tem ko je po nižjih trošarinskih stopnjah obdavčila le uzo, kršila člen 90, prvi odstavek, ES. Iz ustaljene sodne prakse Sodišča naj bi namreč izhajalo, da mora nacionalni sistem obdavčevanja, da bi se uskladil s členom 90 ES, v vsakem primeru preprečiti, da bi bili tuji izdelki obdavčeni bolj kot enakovrstni domači.14Helénska republika prereka očitek, da naj bi bila njena zakonodaja v nasprotju s pravom Skupnosti. Po njenem mnenju Komisija s tem, da je tožbo oprla le na člen 90 ES, ni upoštevala lex specialis, ki se v tem primeru uporabi, torej člena 23 Direktive 92/83, določbe, ki naj bi tej državi omogočila obdavčenje uza po nižji trošarinski stopnji. Helénska republika prereka tudi ugotovitev, da so uzo in druge alkoholne pijače, kot so džin, vodka in viski, enakovrstne.15V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da člen 23(2) Direktive 92/83 Helenski republiki dopušča obdavčevanje uza po trošarinski stopnji, ki je nižja od minimalne, vendar ne sme biti več kot 50 % nižja od standardne stopnje za etilni alkohol.16Ni sporno, da se je Helénska republika pri določitvi trošarinske stopnje za uzo v višini 50 % stopnje, predvidene za druge alkoholne pijače, sklicevala na člen 23(2) Direktive 92/83 in da je ob tem to določbo tudi spoštovala.17V takih okoliščinah tožba Komisije, s katero neposredno izpodbija stopnjo trošarine, s katero je Helénska republika obdavčila uzo na podlagi člena 23(2) Direktive 92/83, posredno, vendar nujno pomeni izpodbijanje zakonitosti te določbe.18Za akte institucij Skupnosti načeloma velja domneva zakonitosti, zaradi česar imajo pravne učinke toliko časa, dokler niso umaknjeni, razglašeni za nične v okviru ničnostne tožbe ali razveljavljeni v okviru postopka za sprejetje prehodne odločbe ali z ugovorom nezakonitosti (glej v tem smislu sodbi z dne 15. junija 1994 v zadevi Komisija proti BASF in drugim, C-137/92 P, Recueil, str. I-2555, točka 48, in z dne 8. julija 1999 v zadevi Chemie Linz proti Komisiji, C-245/92 P, Recueil, str. I-4643, točka 93).19Izjema od tega načela so akti, pri katerih so podane tako očitne in hude nepravilnosti, da jih pravni red Skupnosti ne more dopustiti, in za katere se šteje, da nimajo nobenega, niti začasnega pravnega učinka, in so torej pravno neobstoječi. Namen te izjeme je ohranitev ravnovesja med bistvenima, vendar včasih protislovnima zahtevama, katerima mora zadostiti pravni red, in sicer med stabilnostjo pravnih odnosov in spoštovanjem zakonitosti (zgoraj navedeni sodbi Komisija proti BASF in drugim, točka 49, in Chemie Linz proti Komisiji, točka 94).20Resnost posledic, ki se navezujejo na ugotovitev neobstoja akta institucij Skupnosti, terja, da je taka ugotovitev zaradi pravne varnosti mogoča le v zelo izjemnih primerih (zgoraj navedeni sodbi Komisija proti BASF in drugim, točka 50, in Chemie Linz proti Komisiji, točka 95).21Direktive 92/83 pa niti v celoti niti glede člena 23(2) ni mogoče šteti za tak neobstoječi akt.22Dodati je treba, da Svet te direktive ni umaknil in da člena 23(2) Sodišče ni razglasilo za ničnega ali neveljavnega.23V teh okoliščinah ima člen 23(2) Direktive 92/83 pravne učinke, za katere velja domneva zakonitosti.24Iz tega izhaja, da je Helénska republika, s tem da je ohranila v veljavi nacionalno ureditev, sprejeto na podlagi člena 23(2) Direktive 92/83, ki je v skladu s to določbo, izpolnila obveznosti, ki jih ima na podlagi prava Skupnosti.25Upoštevajoč zgoraj navedeno, je treba ugotoviti, da Helénska republika s tem, da je za uzo ohranila v veljavi nižjo trošarinsko stopnjo kot za druge alkoholne pijače, izpolnila obveznosti, ki jih ima po pravu Skupnosti.26Zato se tožba Komisije zaradi neizpolnitve obveznosti kot neutemeljena zavrne.<TI><P>Stroški</P></TI>27V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Helenske republike naloži plačilo stroškov. V skladu s členom 69(4), prvi pododstavek, tega poslovnika nosi Združeno kraljestvo kot intervenient svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (občna seja) razsodilo:

1)Tožba se zavrne.2)Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov postopka.3)Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska nosi svoje stroške.

Podpisi