V zadevi T‑489/13,
La Rioja Alta, SA , s sedežem v Haru (Španija), ki jo zastopa F. Pérez Álvarez, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) , ki ga zastopa M. Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT je
Aldi Einkauf GmbH & Co. OHG , s sedežem v Essnu (Nemčija),
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora UUNT za pritožbe z dne 9. julija 2013 (zadeva R 1190/2011‑4) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Aldi Einkauf GmbH & Co. OHG in La Rioja Alta, SA,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi M. Prek (poročevalec), predsednik, I. Labucka, sodnica, in V. Kreuschitz, sodnik,
sodni tajnik: I. Drăgan, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. septembra 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 28. marca 2014,
na podlagi obravnave z dne 14. januarja 2015
izreka naslednjo
Sodbo (1)
Dejansko stanje
1. Družba La Rioja Alta SA je 3. junija 2003 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 1, str. 26), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)), vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2. Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak VIÑA ALBERDI.
3. Znak je bil 26. novembra 2004 registriran kot znamka Skupnosti pod številko 3189065.
4. Proizvodi, za katere se je zahtevala registracija znamke, spadajo predvsem v razred 33 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil dopolnjen in spremenjen, in ustrezajo opisu „alkoholne pijače (razen piva)“.
5. Družba Aldi Einkauf GmbH & Co. OHG, druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, je 5. novembra 2009 pri UUNT na podlagi člena 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 8(1)(b) te uredbe vložila zahtevo za ugotovitev delne ničnosti sporne znamke za proizvode iz točke 4 zgoraj.
6. Družba Aldi Einkauf se je v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti sklicevala na prejšnjo nemško figurativno znamko št. 2056141, registrirano 7. februarja 1994 in podaljšano do 30. septembra 2012, ki je prikazana tako:
>image>7
7. Prejšnja znamka je bila registrirana za proizvode iz razreda 33, ki ustreza opisu „vina iz Italije“.
8. Oddelek za izbris je z odločbo z dne 11. aprila 2011 ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti sporne znamke.
9. Tožeča stranka je 6. junija 2011 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris. V tem okviru je tožeča stranka 5. avgusta 2011 predlagala, naj se „vina iz Italije“ izključijo iz proizvodov iz razreda 33, na katere se nanaša sporna znamka.
10. Četrti odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 9. julija 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo tožeče stranke zavrnil. Odbor je:
– menil, da se je omejitev, ki jo je tožeča stranka predlagala v zvezi s proizvodi, označenimi s sporno znamko, štela za odpoved v smislu člena 50 Uredbe št. 207/2009 in je bila zato veljavna;
– štel, da je bil predložen dokaz o uporabi prejšnje znamke v zvezi z „vini iz Italije“, in zavrnil trditev tožeče stranke, da je bila ta uporaba dokazana le za nekatere označbe porekla;
– poudaril, da upoštevno javnost tvori splošna nemška javnost, ki je med nakupom zadevnih proizvodov povprečno pozorna;
– presodil, da so bili zadevni proizvodi zelo podobni, če ne enaki, saj je izpodbijana znamka izključevala „vina iz Italije“, ne pa drugih vin;
– opozoril, da med nasprotujočima si znakoma obstajajo vsaj nekatere vizualne podobnosti in povprečna fonetična podobnost, ne obstaja pa pomenska podobnost;
– navedel, da je imela prejšnja znamka povprečen razlikovalni učinek;
– ugotovil, da obstaja verjetnost zmede v zvezi z nasprotujočima si znamkama v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
Predlogi strank
11. Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– razglasi veljavnost sporne znamke;
– UUNT in drugim strankam postopka naloži plačilo stroškov tega postopka.
12. Tožeča stranka je na obravnavi umaknila svoj drugi predlog, kar je Splošno sodišče vpisalo v zapisnik.
13. UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…]
Vsebinska presoja
[…]
Tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 8(1)(b) in 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009
[…]
– Verjetnost zmede
68. V skladu z ustaljeno sodno prakso verjetnost zmede obstaja takrat, kadar bi javnost lahko menila, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali iz gospodarsko povezanih podjetij. V skladu z isto sodno prakso je treba verjetnost zmede presojati celovito, in sicer glede na to, kako upoštevna javnost zaznava znake in zadevne proizvode ali storitve, ter ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v zadevi, zlasti soodvisnosti podobnosti znakov in podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih ti označujejo (glej sodbo z dne 29. septembra 1998, Canon, C‑39/97, Recueil, EU:C:1998:442, točke 16, 17 in 29 in navedena sodna praksa, ter zgoraj v točki 38 navedeno sodbo GIORGIO BEVERLY HILLS, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).
[…]
68. 70 Poleg tega bi se na podlagi upoštevnih meril, navedenih v točki 68 zgoraj, lahko upošteval soobstoj dveh znamk na nekem trgu, ker je v skladu s sodno prakso priznano, da lahko ta soobstoj skupaj z drugimi elementi prispeva k zmanjšanju tveganja zmede v zvezi s tema znamkama v očeh upoštevne javnosti (sodba z dne 3. septembra 2009, Aceites del Sur-Coosur/Koipe, C‑498/07 P, ZOdl., EU:C:2009:503, točka 82; glej v tem smislu in po analogiji tudi sodbo z dne 22. septembra 2011, Budějovický Budvar, C‑482/09, ZOdl., EU:C:2011:605, točke od 75 do 82).
71. Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru v točki 44 izpodbijane odločbe ugotovil, da je imela prejšnja znamka povprečen razlikovalni učinek. Ob upoštevanju podobnosti zadevnih proizvodov in nasprotujočih si znakov je v točki 51 navedene odločbe ugotovil obstoj verjetnosti zmede v zvezi z nasprotujočima si znamkama. Odbor za pritožbe je v okviru svoje presoje zavrnil trditev o mirnem soobstoju navedenih znamk v Nemčiji.
72. Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da ni pravno zadostno dokazala obstoja verjetnosti zmede v zvezi z nasprotujočima si znamkama pri upoštevni javnosti. Meni, da ju bo potrošnik lahko jasno razlikoval. Tožeča stranka prav tako v bistvu trdi, da je odbor za pritožbe neutemeljeno zavrnil njeno trditev o mirnem soobstoju prejšnje znamke s sporno znamko v Nemčiji, medtem ko tam od leta 1983 trži vina pod špansko besedno znamko VIÑA ALBERDI.
[ … ]
77. Nazadnje, v točki 39 izpodbijane odločbe je odbor za pritožbe poudaril, da se pridružuje „ugotovitvam oddelka za izbris, da ni [bilo] dokazano, da je dokazan soobstoj temeljil na neobstoju verjetnosti zmede [in] da [naj] noben od dokazov ne bi dokazoval, da je [bil] soobstoj dveh znakov vzajemno priznan in da [je] nemška javnost izvedela in zelo dobro vedela, da sta nasprotujoča si znaka jasno označevala različen tržni izvor“.
78. Tožeča stranka v nasprotju s to analizo trdi, da dokaza mirnega soobstoja med znamkama, ki temelji na neobstoju verjetnosti zmede v zvezi z navedenima znamkama, ni mogoče predložiti. V bistvu meni, da so dokazi, predloženi med postopkom, zadostovali za dokaz mirnega soobstoja španske znamke VIÑA ALBERDI in prejšnje znamke, ki je bila navedena v utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti, v Nemčiji.
79. Kar zadeva trditev tožeče stranke v zvezi s tem, da ni mogoče dokazati mirnega soobstoja znamk, ki temeljijo na neobstoju verjetnosti zmede v zvezi z navedenima znamkama, jo je treba takoj zavrniti.
80. Čeprav ni dvoma, da mora imetnik sporne znamke v postopku zaradi razlogov za zavrnitev pred UUNT dokazati, da je navedeni soobstoj temeljil na neobstoju verjetnosti zmede v upoštevni javnosti v zvezi z znamko, na katero se sklicuje, in prejšnjo znamko, na kateri temelji zahteva za ugotovitev ničnosti (glej v tem smislu sodbi z dne 11. maja 2005, Grupo Sada/UUNT – Sadia (GRUPO SADA), T‑31/03, ZOdl., EU:T:2005:169, točka 86, in z dne 10. aprila 2013, Höganäs/UUNT – Haynes (ASTALOY), T‑505/10, EU:T:2013:160, točka 48), pa lahko za to dokazovanje uporabi sklenjen krog indicev. V zvezi s tem so upoštevni zlasti dokazi, ki potrjujejo, da je upoštevna javnost poznala vsako od zadevnih znamk pred datumom vložitve zahteve za registracijo sporne znamke (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj navedeno sodbo GRUPO SADA, EU:T:2005:169, točka 89, in sodbo z dne 25. maja 2005, TeleTech Holdings/UUNT – Teletech International (TELETECH GLOBAL VENTURES), T‑288/03, ZOdl., EU:T:2005:177, točka 100). Ker poleg tega iz sodne prakse izhaja, da mora soobstoj dveh znamk trajati dovolj dolgo, da bi lahko vplival na dojemanje upoštevnega potrošnika (glej v tem smislu sodbo z dne 1. marca 2005, Fusco/UUNT – Fusco International (ENZO FUSCO), T‑185/03, ZOdl., EU:T:2005:73, točka 64, in zgoraj navedeno sodbo ASTALOY, EU:T:2013:160, točka 47), je tudi trajanje soobstoja bistveni element.
81. Prav tako je treba poudariti, da vsaka trditev, ki se nanaša na soobstoj, kot prvi pogoj zahteva dokaz, prvič, enakosti prejšnjih znamk z nasprotujočimi si znamkami (glej v tem smislu zgoraj v točki 80 navedeno sodbo GRUPO SADA, EU:T:2005:169, točki 86 in 88), in drugič, dejansko uporabo znamke, na katero se tožeča stranka sklicuje, na upoštevnem ozemlju (sodba z dne 21. aprila 2005, PepsiCo/UUNT – Intersnack Knabber-Gebäck (RUFFLES), T‑269/02, ZOdl., EU:T:2005:138, točke od 23 do 25).
82. Poleg tega, ker se lahko upošteva le miren soobstoj zadevnih znamk, obstoj spora med imetniki prejšnjih znamk preprečuje upoštevanje soobstoja (glej v tem smislu zgoraj v točki 15 navedeno sodbo ARTHUR ET FELICIE, EU:T:2005:420, točka 64, in sodbo z dne 8. decembra 2005, Castellblanch/UUNT – Champagne Roederer (CRISTAL CASTELLBLANCH), T‑29/04, ZOdl., EU:T:2005:438, točka 74).
83. Prav ob upoštevanju teh preudarkov je treba preveriti, ali je odbor za pritožbe imel možnost veljavno upoštevati preučitev oddelka za izbris, ki je zavrnil trditev tožeče stranke, ki se nanaša na soobstoj španske znamke VIÑA ALBERDI in prejšnje znamke, ki je bila navedena v podporo zahtevi za ugotovitev ničnosti, v Nemčiji.
84. Ugotoviti je treba, da z elementi, ki jih tožeča stranka navaja med postopkom pred UUNT, ni mogoče dokazati take, da je španska znamka VIÑA ALBERDI v upoštevni javnosti prepoznavna, kar bi omogočalo zmanjšanje verjetnosti zmede v zvezi z nasprotujočima si znamkama.
85. V zvezi s tem je treba spomniti, da je bila upoštevna javnost v točki 23 zgoraj opredeljena kot splošna nemška javnost.
86. Toda tudi če bi tožeča stranka dokazala izvoz vina pod špansko znamko VIÑA ALBERDI v Nemčiji med letom 1983 in datumom vložitve prijave znamke Skupnosti, iz tega izhaja, da je bil ta izvoz vedno sorazmerno količinsko omejen, in sicer od 6000 do 28.000 steklenic na leto za celoten nemški trg.
87. Poleg tega, čeprav je tožeča stranka predložila številne časopisne članke in prospekte glede vin, ki se tržijo pod špansko znamko VIÑA ALBERDI, sta bila le dva od teh dokumentov iz nemških objav, vsebovala pa sta zelo omejeno sklicevanje na zadevna vina.
88. Nazadnje, glede potrdil, ki so jih izdali nemški uvozniki vin, ki jih trži tožeča stranka, je treba ugotoviti, da čeprav je v njih potrjeno, da je „[tako za] uvoznika kot [za] njegove kupce“ španska znamka VIÑA ALBERDI „prepoznavna znamka, ki označuje špansko kakovostno vino z zaščiteno označbo porekla Rioja“, ta potrdila lahko dokazujejo, da je zadevna znamka prepoznavna med uvozniki, ki so navedena potrdila izdali, ne pa med splošno nemško javnostjo.
89. V teh okoliščinah je odbor za pritožbe pravilno zavrnil trditev tožeče stranke, ki se nanaša na miren soobstoj nasprotujočih si znamk v Nemčiji.
[ … ]
(1) .
(1) – Navedene so le točke zadevne sodbe, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Rioja Alta, SA, se naloži plačilo stroškov.