European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/2378

27.3.2024

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2024/2378)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Dealurile Munteniei“

PGI-RO-A1085-AM02

Datum obvestila: 5. januar 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Sprememba razmejenega geografskega območja za razširitev območja ZGO

Razmejeno geografsko območje ZGO „Dealurile Munteniei“, prvotno določeno v specifikaciji proizvoda, je treba razširiti na nekatere podeželske občine/vasi, ki so upravno del okrožij Olt in Buzău, in sicer:

—

okrožje Olt: podeželska občina Spineni ter vasi Spineni in Optășani,

—

okrožje Buzău: podeželska občina Smeeni ter vasi Călțuna in Moisica.

I.

Za podeželsko občino Spineni s pripadajočima vasema Spineni in Optășani so značilne okoljske, talne in podnebne razmere, ki so primerne za gojenje vinske trte in so podobne tistim na območju ZGO „Dealurile Munteniei“. Podnebni parametri za vinogradništvo so skladni s parametri, značilnimi za vinogradniško središče Dobroteasa, ki je oddaljeno 26 km. Dobroteasa je kraj, ki je del območja ZGO „Dealurile Munteniei“.

Na zahodnem delu vinogradniškega masiva, ki vključuje območje ZGO „Dealurile Munteniei“ (ki v dolžino meri približno 65 km, v širino pa od 3 km do 12 km), so tla iz rdeče in rjave gline ter v manjši meri iz drobnega rdečkastega peska. Ta rjava tla imajo visoko vsebnost železovega oksida in so primerna zlasti za pridelavo rdečih vin, kot je cabernet sauvignon.

Podeželska občina leži v gričevnatem svetu med planoto Getic in Vlaškim nižavjem na planoti Spinani na nadmorski višini več kot 180 m, najvišji del pa se imenuje Piscul Dobrei (383 m). Na položnih pobočjih, obrnjenih proti jugu, ni odvečne vode, take zračne, vodne in toplotne razmere pa so ugodne za gojenje rdečih sort. Vrednost pH je 6–7, k čemur prispeva reka Vedea, ki je pritok reke Olt. Tla so rahlo kisla in rjave/rjaste barve zaradi slabo hidriranih prostih železovih oksidov na celotni globini profila.

Podnebje, topografija in litologija sosednjih podeželskih občin Dobroteasa (26 km) in Vulpești (30 km) so značilni tudi za občino Spineni, tako da je z razširitvijo območja ZGO na občino Spineni mogoče zagotoviti zlasti rdeča vina, ki zaradi svojega geografskega porekla ohranjajo posebne lastnosti in odlike vin.

Razširitev razmejenega območja na podeželsko občino Spineni ne vpliva na povezavo med območjem in vinom, ki se prideluje na območju ZGO „Dealurile Munteniei“, saj talne in podnebne razmere v tej občini vinom zagotavljajo posebne lastnosti, ki izhajajo iz njihovega geografskega porekla. Vključitev podeželske občine Spineni ugodno vpliva na pridelavo kakovostnih vin z ZGO, katerih sestava in organoleptične lastnosti izražajo njihovo geografsko poreklo, tj. občino Spineni. Talne in podnebne značilnosti tega območja dajejo rubinasto rdeča vina z odtenki rdečega gozdnega jagodičja, ki so prefinjena ter imajo blage in mehke tanine, odličen ekstrakt in intenzivno barvo, na katero vplivajo rjavo rdečkasta tla, ki so bogata z železovimi solmi in imajo rahlo teksturo.

Podeželska občina Spineni z vasema Spineni in Optășani v okrožju Olt leži v vinogradniški regiji III. Ta obsega velikovlaško in malovlaško gričevje, vinogradniško središče Dobroteasa in vinorodno območje Sâmbureşti (Spineni je 26 km oddaljen od Dobrotease, ki je del območja ZGO). Vključena je na seznam vinogradniških območij, regij, vinogradov in središč, ki je priložen odloku ministrstva za kmetijstvo in razvoj podeželja št. 1205/2018:

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/ordin_madr_84_2023_modif_om_1205_2018_areale_viticole.pdf

II.

Vasi Călțuna in Moisica, ki sta del podeželske občine Smeeni v okrožju Buzău, imata nekatere naravne razmere, ki so ugodne za gojenje vinske trte. Agropedološke in podnebne razmere, ki so podobne na celotnem območju, so primerne za pridelavo vin z ZGO s posebnimi lastnostmi, ki izhajajo iz njihovega geografskega porekla. Podeželska občina Smeeni je 23 km oddaljena od podeželske občine Merei, ki je del območja ZGO „Dealurile Munteniei“. Zgodovina gojenja vinske trte v tej občini kaže, da je vinograde na tem območju ohranjala oblika kmetijske ureditve, kot so bile v času komunističnega režima zadruge. Te zadruge so takrat vzpostavile in upravljale površine, zasajene z vinsko trto.

Podnebni in reliefni dejavniki se odražajo v lastnostih rdečih vin – prefinjenih, blagih taninih, živahnih barvah in krepkosti –, pa tudi vin iz občin Merei ali Valea Călugărească, na katera vplivajo tudi rjavo rdečkasta tla, bogata z železovimi solmi. Izdatna osončenost in toplota ter rahla tekstura tal se odražajo v kakovosti vin. Fizikalni in kemijski parametri vin iz nekaterih sort vinske trte, ki se gojijo v občini Smeeni, kot sta cabernet sauvignon in fetească regală, kot je delež alkohola, znašajo od 11,48 vol. % za fetească regală (2014 in 2015) do 12,13 vol. % za cabernet sauvignon (2016), skupaj z vsebnostjo skupnih kislin (najnižja vsebnost vinske kisline je 4,5 g/l).

Vina iz sort fetească regală in cabernet sauvignon imajo svežino, značilno cvetlično aromo in so suha, polsuha ali sladka vina z dobro vsebnostjo kislin, zelenkasto slamnato rumeno ali intenzivno rdečo barvo z vijoličnim/rubinastim odtenkom in aromo divjega rastlinja ter dobrim ravnotežjem med alkoholom, kislinami in tanini kot pri vinu cabernet sauvignon.

Zaradi teh dejavnikov vinogradniškega ekosistema, ki kažejo, da je ta ekosistem primeren za gojenje in razvoj vinske trte za vinograde v podeželski občini Smeeni, ki so podobni vinogradom na območju ZGO „Dealurile Munteniei“, bi bilo ugodno, če bi se na to območje vključila tudi podeželska občina Smeeni z vasema Călțuna in Moisica, saj tam vinogradništvo/pridelava vin zagotavljata lastnosti, ki izhajajo iz geografskega porekla.

Sprememba specifikacije proizvoda z razširitvijo razmejenega območja na podeželsko občino Smeeni ne bo vplivala na povezavo med območjem in vini, pridelanimi v tej občini, ki so kakovostna, z optimalnim alkoholnim potencialom za cvetlične in sveže sadne note, pa tudi z dobro vsebnostjo kislin, srednjo intenzivnostjo barve, srednje intenzivnimi cvetličnimi aromami ter ravnotežjem med alkoholom, kislinami in tanini.

Spremenjena sta bila poglavje III specifikacije proizvoda in točka 7 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Dealurile Munteniei

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vina

1.   Analitske lastnosti – bela vina in vina rosé – potrebna sprememba enotnega dokumenta

KRATEK OPIS

Bela vina se odlikujejo po svojem ekstraktu, uravnoteženi strukturi in vsebnosti kislin, kar je posledica izpostavljenosti pobočij proti jugovzhodu, pa tudi pridelovalnih praks, s katerimi se ohranja zmerna raven proizvodnje. Imajo citronasto rumeno barvo z zelenimi odsevi, ki z zorenjem postanejo slamnato rumeni (zlati). Vina imajo kompleksno in elegantno cvetico z notami divjega cvetja, svežega gozdnega jagodičja in kremena (spremenljive glede na uporabljeno sorto in vinarsko tehnologijo), so pitna in sadna, z zelo svežim in mineralnim zaključkom. Poudarjene so mehkoba, prefinjenost in predvsem cvetlična cvetica, ki ob pokušnji daje prijeten, obstojen in mikaven okus. Zaradi fizikalnih, kemijskih in prepoznavnih organoleptičnih lastnosti se bela vina uvrščajo med najbolj priljubljena vina z geografskega območja označbe „Dealurile Munteniei“. Vina rosé so količinsko v manjšini, običajno pa imajo bledo rožnato barvo, ki jo poudarjajo odsevi v barvi maline in cvetnih listov vrtnice. Cvetico zaznamujejo arome svežega sadja (breskev, marelica, gozdno jagodičje). Okus je mehak, saden, svež in osvežilen.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

15

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9,0

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  v miliekvivalentih na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

250

2.   Organoleptične lastnosti – rdeča vina – potrebna sprememba enotnega dokumenta

KRATEK OPIS

Rdeča vina so značilna za to območje. Zaradi posebnih razmer na območju je končni proizvod zlahka prepoznaven, saj je zaradi arom mogoče hitro ugotoviti, da gre za vina s tega območja. Za rdeča vina je značilna rubinasto rdeča barva (ali odtenki češnjevo ali granatno rdeče) z vijoličastimi odsevi, ki se po zorenju spremenijo v opečnato rdeče. Imajo izvirno in nežno cvetico z notami rdečega gozdnega jagodičja (črni ribez, robide, višnje in divje slive) in sladkih začimb (cimet, rožnati poper) ter blag, zaokrožen in žameten okus. Vina so znana po prefinjenosti, blagih in visokokakovostnih taninih, odličnem ekstraktu ter živahni barvi, vpliv rjavo rdečkastih tal z visoko vsebnostjo železovih soli pa je očiten. Rdeča vina so tudi krepkejša in živahnejša ter imajo intenzivnejšo barvo; te lastnosti so rezultat izdatne osončenosti in toplote ter lahke teksture tal. V rdečih vinih, ki so običajno suha, se čuti, da so del nacionalne dediščine, ki enako pripada naravi in človeku. Izkoriščajo dobre okoljske, talne in podnebne razmere, ki so značilne za to območje.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

15

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9,0

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4,5  v miliekvivalentih na liter

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter):

20

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

200

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   Pridelovalne prakse in značilnosti zasaditev

Pridelovalna praksa:

—

gostota zasaditve – najmanj 3 000 trsov na hektar,

—

zelena trgatev – zmanjšanje števila grozdov, ko ti začnejo pridobivati barvo (na začetku zorenja), kadar potencialni pridelek presega najvišje omejitve, dovoljene v specifikacijah proizvodov za vina z zaščiteno označbo porekla,

—

namakanje – dovoljeno le v sušnih letih in po priglasitvi uradu ONVPV.

5.2.   Največji donosi

1.   Muscat ottonel, tămâioasă românească, busuioacă de bohotin, traminer roz, pinot gris, grasă de cotnari, barbera

 

12 000 kilogramov grozdja na hektar

2.   Cabernet sauvignon, negru aromat

 

12 000 kilogramov grozdja na hektar

3.   Chardonnay, pinot blanc, fetească albă, sauvignon, mourvedre, cabernet franc, sangiovese

 

14 000 kilogramov grozdja na hektar

4.   Novac, petit verdot, nebbiolo, negru de drăgăşani, pinot noir, fetească neagră

 

14 000 kilogramov grozdja na hektar

5.   Riesling italian, merlot, viognier, grenache, burgund mare, aligote, băbească neagră, crâmpoşie selecionată, riesling de rhin

 

16 000 kilogramov grozdja na hektar

6.   Fetească regală, syrah, trebbiano, portugais bleu, zweigelt

 

18 000 kilogramov grozdja na hektar

7.   Muscat ottonel, tămâioasă românească, busuioacă de bohotin, barbera, traminer, grasă de cotnari, pinot gris

 

90 hektolitrov na hektar

8.   Cabernet sauvignon, negru aromat

 

90 hektolitrov na hektar

9.   Chardonnay, pinot blanc, fetească albă, sauvignon, mourvedre, cabernet franc, sangiovese

 

105 hektolitrov na hektar

10.   Novac, petit verdot, nebbiolo, negru de drăgăşani, pinot noir, fetească neagră

 

105 hektolitrov na hektar

11.   Riesling italian, merlot, viognier, grenache, burgund mare, aligote, băbească neagră, crâmpoşie selecţionată, riesling de rhin

 

120 hektolitrov na hektar

12.   Fetească regală, syrah, trebbiano, portugais bleu, zweigelt

 

135 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Okrožje Buzău:

—

podeželska občina Săpoca, vasi Săpoca in Mătești,

—

podeželska občina Cernătești, vas Cernătești,

—

podeželska občina Racoviți, vas Racoviți,

—

podeželska občina Poșta Câlnău, vas Poșta Câlnău,

—

podeželska občina Blăjani, vasi Blăjani in Sorești,

—

podeželska občina Zărnești, vasi Comisoaia, Vadu Sorești, Zărnești, Fundeni in Pruneni,

—

podeželska občina Breaza, vasi Breaza, Bădeni, Greceanca, Văleanca-Vilăneşti in Vispeşti,

—

podeželska občina Năieni, vasi Năieni, Finţeşti, Fântânele, Proşca inVârf,

—

podeželska občina Săhăteni, vasi Săhăteni in Istriţa de Jos,

—

podeželska občina Pietroasele, vasi Pietroasele, Şarânga, Dara, Pietroasa Mică, Clondiru de Sus in Câlțești,

—

podeželska občina Merei, vasi Merei, Dealul Viei, Izvorul Dulce, Gura Sărăţii, Nenciulești, Dobrilești, Valea Puţului, Ciobănoaia, Ogherzi in Sărata Monteoru,

—

podeželska občina Vernești, vasi Vernești, Zorești, Cândești, Nișcov, Săsenii Noi, Săsenii Vechi, Săsenii pe Vale, Cârlomănești in Nenciu,

—

podeželska občina Smeeni, vasi Călțuna in Moisica.

Okrožje Prahova:

—

mestna občina Boldești Scăieni, Seciu,

—

podeželska občina Bucov, vasi Bucov in Pleașa,

—

podeželska občina Plopu, vasi Gâlmeia in Plopu,

—

podeželska občina Bucov, vasi Bucov, Chițorani, Valea Orlei in Bighilin,

—

podeželska občina Valea Călugărească, vasi Valea Călugărească, Valea Popii, Valea Săracă, Răchieri, Valea Mantei, Valea Poieni, Valea Largă, Vârfurile, Schiau in Valea Mieilor,

—

podeželska občina Albești Paleologu, vas Albești Paleologu,

—

mestna občina Urlaţi z naselji Arioneştii Noi, Arioneştii Vechi, Cherba, Mărunţiş, Orzoaia de Jos, Orzoaia de Sus, Valea Bobului, Valea Crângului, Valea Nucetului, Valea Pietrei, Valea Seman, Valea Urloi, Valea Mieilor in Jercălăi,

—

podeželska občina Ceptura, vasi Ceptura de Jos, Ceptura de Sus, Malu Roșu, Rotari in Șoimești,

—

podeželska občina Fântânele, vasi Fântânele, Vadu Săpat, Ghionoaica in Bozieni,

—

podeželska občina Gura Vadului, vasi Gura Vadului, Perşunari in Tohani,

—

podeželska občina Călugăreni, vasi Călugăreni in Valea Scheilor,

—

podeželska občina Jugureni, vasi Jugureni in Boboci,

—

podeželska občina Apostolache, vasi Apostolache, Buzota, Valea Cricovului, Mârlogea in Udrești,

—

podeželska občina Gornet-Cricov, vasi Gornet-Cricov, Priseaca, Valea Seacă, Dobrota, Coșerele in Țărculești,

—

podeželska občina Chiojdeanca, vasi Chiojdeanca, Trenu in Nucet,

—

podeželska občina Sângeru, vasi Sângeru, Tisa, Mireșu Mare in Mireșu Mic,

—

podeželska občina Tătaru, vasi Tătaru, Siliștea in Podgoria,

—

podeželska občina Podenii Noi, vasi Podenii Noi, Valea Dulce in Popeşti,

—

podeželska občina Iordăcheanu, vasi Iordăcheanu, Valea Cucului, Moceşti, Străoşti in Plavia.

Okrožje Argeș:

—

podeželska občina Ștefănești, vasi Valea Mare-Podgoria, Ștefănești Noi, Izvorani, Ștefănești, Viișoara, Golești, Enculești in Zăvoi,

—

podeželska občina Călinești, vasi Ciocănești, Văleni-Podgoria, Radu-Negru, Vrănești, Gorganu, Calinești, Râncciov, Urlucea, Glodu, Udeni-Zăvoi in Cârstieni,

—

mestna občina Topoloveni z naselji Ţigăneşti, Boţârcani, Crinteşti in Gorăneşti,

—

podeželska občina Priboieni, vasi Priboieni, Sămăila, Valea Mare, Pitoi, Valea Popii, Paraschivești in Valea Neni,

—

podeželska občina Leordeni, vasi Leordeni, Băila, Budişteni, Ciulnișa, Cârciumărești, Glâmbocata, Schitu Scoicești, Ciolceşti, Bântău, Glodu in Moara Mocanului,

—

podeželska občina Bogați, vasi Glâmboceiu, Chiţeşti, Bogaţi, Glâmbocel in Bârloi,

—

mestna občina Costești z naselji Broșteni, Stârci, Smei, Podu Broșteni, Lăceni in Pârvu Roșu,

—

podeželska občina Lunca Corbului, vasi Lunca Corbului, Silișteni, Lăngești, Mârghia de Jos, Mârghia de Sus, Cătane, Ciești in Pădureți,

—

podeželska občina Stolnici, vasi Stolnici, Vlăşcuţa, Fâlfani, Izbăşeşti, Cotmeana in Cochineşti,

—

podeželska občina Buzoiești, vasi Buzoiești, Vulpeşti, Redea, Ioneşti, Tomşanca, Bujoreni, Şerboieni, Cornăţel, Curteanca, Podeni in Vlăduţa,

—

podeželska občina Suseni, vasi Suseni, Ţuţuleşti, Odăieni, Strâmbeni, Cerşani, Burdeşti in Găleşeşti,

—

podeželska občina Mirosi, vasi Mirosi in Surdulești,

—

podeželska občina Negrași, vasi Negrași, Bârlogu in Mozacu,

—

podeželska občina Ungheni, vasi Ungheni, Colțu, Satu Nou, Găujani in Humele,

—

podeželska občina Recea, vasi Recea, Deagu de Sus in Deagu de Jos,

—

podeželska občina Izvoru, vas Izvorul,

—

podeželska občina Popeşti, vasi Popeşti, Palanga, Slobozia, Purcăreni, Bucov, Râca in Adunaţi,

—

podeželska občina Căldăraru, vasi Strâmbeni, Căldăraru in Burdea,

—

podeželska občina Rociu, vasi Rociu, Gliganu de Sus in Şerbăneşti.

Okrožje Dâmboviţa:

—

podeželska občina Valea Mare, vasi Valea Mare, Feţeni, Saru, Valea Caselor, Livezile in Gârleni,

—

podeželska občina Gura Foii, vasi Gura Foii, Catane in Făgetu,

—

podeželska občina Dragodana, vasi Dragodana, Cuparu, Străoști in Burduca,

—

podeželska občina Bucșani, vas Bucșani,

—

podeželska občina Răzvad, vasi Răzvad in Valea Voievozilor.

Okrožje Olt:

—

podeželska občina Sâmburești, vasi Sâmburești in Mănulești,

—

podeželska občina Dobroteasa, vasi Dobroteasa, Vulpește, Câmpu Mare in Batia,

—

podeželska občina Spineni, vasi Spineni in Optășani.

7.   Sorte vinske trte

 

Aligoté B – plant de trois, plant gris, vert blanc, troyen blanc

 

Barbera N

 

Burgund mare N – grosser burgunder, blaufränkisch, kekfrankos, frankovka, limberger

 

Busuioacă de bohotin Rs – schwarzer muscat, muscat fioletovii, muscat violet cyperus, muscat rouge de frontignan

 

Băbească neagră N – grossmuttertraube, hexentraube, crăcana, rară neagră, căldărușă, serecsia

 

Cabernet franc N

 

Cabernet sauvignon N – petit vidure, burdeos tinto

 

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc chardonnay

 

Crâmpoşie selecţionată B

 

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka, leanka

 

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră, coada rândunicii

 

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană, galbenă de ardeal

 

Grasă de cotnari B – dicktraube, grasă, köver szölö

 

Grenache noir N

 

Merlot N – bigney rouge, plant medoc

 

Mourvèdre N

 

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

 

Nebbiolo N

 

Negru aromat N

 

Negru de drăgășani N

 

Novac N

 

Petit verdot N

 

Pinot gris G – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio, ruländer

 

Pinot blanc B – weisser burgunder, weiss burgunder, pinot bianco, weissburgunder

 

Pinot noir N – blauer spätburgunder, blauer burgunder, burgund mic, burgunder roter, klăvner morillon noir

 

Pinot noir N – spätburgunder, pinot nero

 

Portugais bleu N – blauer portugieser, oporto, portugieser

 

Riesling de rhin B – weisser riesling, white riesling, riesling renano, rheinriesling

 

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling, welschriesling

 

Saint emilion B – trebbiano toscano, ugni blanc, trebbiano

 

Sangiovese N – brunello di montalcino, morellino

 

Sauvignon B – sauvignon blanc

 

Syrah N – shiraz, petit syrah

 

Traminer roz Rs – rosetraminer, savagnin roz, gewürztraminer

 

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova, muscat blanc à petit grains

 

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube, tamianka, tămâioasă albă de drăgășani

 

Viognier B – bergeron, barbin, rebolot, greffou, picotin blanc, vionnier

 

Zweigelt N – blauerzweigelt, negru de zweigelt, zweigelt blau

8.   Opis povezave

8.1.   Povezava z razmejenim območjem

Vpliv človeških dejavnikov, ki temeljijo na tradiciji

Obstoj vinogradov na tem območju potrjujejo arheološke izkopanine, keramični fragmenti in krajevna imena, ki dokazujejo, da so vinogradi tu prisotni že od nekdaj.

Dokaze za to najdemo v arheoloških, paleontoloških, mitoloških, numizmatičnih in jezikoslovnih zapisih ter pisni in ustni zgodovini, iz katerih je razvidno, da so bile posebne naravne razmere v tem delu sveta idealne za razvoj in gojenje vinske trte ter da je bila ta dejavnost v skladu s prepričanji, običaji in splošnim življenjem prebivalcev tega območja.

Znano je, da so na tem območju obstajale forme, iz katerih so izšle vrste rodu Vitis, že na začetku neogena.

Prvi zapisi, v katerih je omenjena pridelava vina v teh delih države, segajo v 14. in 15. stoletje. Iz njih je razvidno, da so bili kraji Ceptura, Valea Călugărească, Valea Mantei in Valea Popii poznani in cenjeni zaradi kakovosti tam pridelanih vin.

Za vinarstvo je to območje postalo pomembno zaradi velikih površin, zasajenih s cepljenimi vinskimi trtami, in svoje prostranosti ter se je štelo za „največje in najbolj strnjeno vinorodno območje v Romuniji, ki je središče romunske vinogradniške industrije“.

Iz starodavnih zapisov izhaja, da so na tem območju pridelovali „oljnato“, močno in trajno vino, ki se je primerjalo z najboljšimi vini, pridelanimi v drugih državah.

Pridelava vina je poklic, ki je od vinogradnikov zahteval, da so ustvarili tehnična sredstva, potrebna za pridelavo vin najvišje možne kakovosti.

Sčasoma je vinogradništvo v Romuniji pridobilo posebne značilnosti, ki se razlikujejo glede na vinorodno območje, v skladu s tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Tako so se razvile vrste vina iz sort vinske trte, ki so dobro prilagojene lokalnim razmeram, v regiji so se uveljavile značilne pridelovalne prakse, zlasti glede upravljanja zalog in rezi, posebne lastnosti vin pa so postale prepoznavnejše.

Zasadili so dragocene sorte, spodbujali nove tehnike gojenja, ki temeljijo na mehanizaciji, ter zgradili sodobne obrate za vinifikacijo, skladiščenje in pakiranje vina, kakovost vin pa se je povečala.

Vinogradniki uživajo v trgatvi grozdja in stremijo k pridelavi dobrega vina, ki ima značilni pečat območja.

Izjemna in prepoznavna kakovost vin z razmejenega geografskega območja označbe „Dealurile Munteniei“ je sad strokovnega dela, tradicije ter preudarnega uvajanja novih tehnologij za pridelavo grozdja in vina.

Vpliv naravnih dejavnikov

Vinogradništvo se je razvilo zaradi zelo ugodnih razmer za vinsko trto po vsej državi. Podnebje teh gričev je ugodno za vinogradništvo zaradi izdatne osončenosti in toplote v rastni dobi vinske trte (od aprila do oktobra), dolgih in sončnih jeseni ter tega, da zlasti poleti in jeseni ni čezmernih padavin, pa tudi ker na splošno ni skrajnih vremenskih razmer, zaradi katerih bi se lahko kakovost vin poslabšala.

Za razmejeno geografsko območje označbe „Dealurile Munteniei“ je značilna raznolikost tal. Tla na razmejenem območju, ki jih sestavljajo rdeča glina, laporovec in v manjši meri drobni rdečkast pesek, so primerna za gojenje sort vinske trte za rdeča vina.

Pokrajina

Gričevnati masiv sekajo doline, ki se običajno odpirajo proti jugovzhodu, obdaja pa jih niz skoraj vzporednih gričev. Kar zadeva vrsto tal, na zahodu prevladujejo erodirana rjavo rdečkasta gozdna tla, na vzhodu pa so značilni rendzina, psevdorendzina in nekaj peščenih tal, ki tvorijo prst. V nekaterih središčih je mogoče najti tudi skeletna tla, kjer je kamninska podlaga blizu površja. Ta tla imajo visoko vsebnost kalcijevega karbonata, kar je ugodno za proizvodnjo rdečih in aromatičnih vin.

Usmerjenost dolin ustvarja zelo ugodne razmere za vinogradništvo. Vinogradništvo večinoma poteka na pobočjih z naklonom med 8 % in 30 % ter nekoliko manj na strmejših pobočjih.

Glavne reke imajo velik pretok tudi v letnih časih, ko je padavin malo. Za vinorodno območje kot celoto se lahko šteje, da ima dovolj kakovostnih zalog vode.

Topografija, zlasti pretežna usmerjenost zemljišč proti jugu, ustvarja mikroklime, ki so zelo ugodne za gojenje sort, iz katerih se pridelujejo rdeča vina.

Podnebje

Povprečna letna temperatura znaša od približno 10,8 °C na zahodu vinorodnega območja do približno 11,2 °C na vzhodu. Zime so razmeroma kratke, povprečna temperatura najhladnejšega meseca je –2,1 °C, povprečna temperatura najtoplejšega meseca pa +22,4 °C.

Na splošno izdatna osončenost in toplota spodbujata dobro zorenje grozdja in rast lesa vinske trte. Najnižje temperature na pobočjih so za približno 3 °C višje kot na ravninah, pa tudi mrzle zime so tam manj pogoste. Vinske trte, ki se gojijo na pobočjih, zato lahko prezimijo nezaščitene.

Padavin je več na zahodu vinorodnega območja, kjer jih pade 587,7 mm, proti vzhodu pa jih je manj, in sicer 508 mm. Voda, ki se pozimi zadržuje v tleh, v prvem delu rastne dobe spodbuja intenzivno rast poganjkov. Dež na začetku poletja spodbuja rast grozdja, v fazi zorenja grozdja pa je dežja manj (avgusta in septembra), kar spodbuja zorenje.

Zaradi ugodnega podnebja na tem območju pridelujejo najboljša romunska rdeča vina s polnim telesom in dobro barvo, pa tudi vrhunska, zelo privlačna bela vina.

Na vsebnost skupnih kislin v moštu močno vpliva povečana toplota.

Z naraščanjem toplotnih kazalnikov se povečujejo koncentracije sladkorjev, arom, barve in fenolnih snovi.

8.2.   Vzročna povezava

Podnebje na razmejenem območju, ugodno za vinogradništvo, omogoča izdatno osončenost in toploto v rastni dobi vinske trte (od aprila do oktobra). Dolge in sončne jeseni, to, da zlasti poleti in jeseni ni čezmernih padavin in da na splošno ni skrajnih vremenskih razmer, ki bi lahko povzročale težave, se odražajo v kakovosti vin pri aromi, žametnem okusu rdečih vin ter zaokroženosti in polnosti belih vin.

Zemljišča so pretežno usmerjena proti jugu, kar je zelo ugodno za gojenje sort, iz katerih se pridelujejo rdeča in bela vina, ugodna pa je tudi raznolikost tal, zlasti tal, ki jih sestavljajo rdeča glina, laporji in drobnozrnata rdečkasta tla, ki so v glavnem primerna za pridelavo rdečih vin.

Tla z glinenimi plastmi z visoko vsebnostjo železovega oksida v zahodnem delu vinogradniškega masiva (vinogradi na pobočjih gričev in v njihovih depresijah – Ceptura, Valea Călugărească, Valea Mantei in Valea Popii) so prav tako zelo primerna za gojenje sort, iz katerih se pridelujejo rdeča vina. V nekaterih predelih najdemo tudi skeletna tla z visoko vsebnostjo kalcijevega karbonata, ki, čeprav so prisotna le v majhnem obsegu, ugodno vplivajo na pridelavo aromatičnih vin (z dolgotrajnimi aromami).

Osončenost in toplota sta izdatni in primerni za dobro zorenje, najnižje temperature na pobočjih so za približno 3 °C višje kot na ravninah, mrzle zime pa so tam precej manj pogoste. Sorte, ki se gojijo na pobočjih, zato lahko prezimijo nezaščitene, kar omogoča optimalne ravni kakovostne pridelave.

V fazi zorenja grozdja (od avgusta do septembra) je padavin manj, kar ustvarja dobre razmere za zorenje. Z naraščanjem toplotnih kazalnikov se povečujejo koncentracije sladkorjev, arom, barve in fenolnih snovi. Trgatev poteka ob stopnji zrelosti, ki je potrebna za dobro kakovost, da se zlasti poudarijo aromatične lastnosti sort, predvsem tistih z večjim potencialom, iz katerih se pridelujejo vina s stalnim ravnotežjem kislin, pristnostjo, ekspresivnostjo in izvirnostjo, ter da se po potrebi ohrani cvetlična ali sadna posebnost vin.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

–

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_de_sarcini_ig_dl_munteniei_modif_cf_cererii_1628_21.08.2023_notrack_changes.pdf


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2378/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)