<!DOCTYPE html PUBLIC "yes" "xhtml1-strict.dtd">
<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml">
<!--GENDOC2XHTML # converter_version: 1.2.15-->
  <head>
    <title>2026-06-202606T103202501980-00-TRA-DOC-SL-ARRET-T-0198-25-202604680-07_00</title>
    <meta content="text/html; charset=utf-8" http-equiv="Content-Type"/>
    <meta content="true" name="ParExtraits_2021"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedDate"/>
    <meta content="sl-SI" name="Gendoc_Lang"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GenerationDate"/>
    <meta content="" name="IsFlattened"/>
    <meta content="1" name="NumProc"/>
    <meta content="1" name="EP_Mention"/>
    <meta content="Final" name="Gendoc_EditionType"/>
    <meta content="0001" name="Gendoc_CaseNumberSuite"/>
    <meta content="3/07/2026 09:54:31" name="Gendoc_LastVerificationDate"/>
    <meta content="" name="Gendoc_ProcedureNumber"/>
    <meta content="Publication intégrale au Rec ou RecFP, mention Rec" name="Mention"/>
    <meta content="sl" name="Gendoc_LangCode"/>
    <meta content="ARR" name="TypeDoc"/>
    <meta content="eCrYC/kJPpG85dtW/oPna8fe/WqhDQFVfYItuMxm791NEQPQVtdtsKctsalhP8z7HcPapykkRuPgRZdf0Mrg6cF5o6UEuR8hFQwqxWxxHeUFXsvNUHNU+8Y4gnpJnZ4mP4qHqCeGaeEfA+FrXMXRc2i4lkWzVB2I+wruYy8kFNs=" name="GenDocUID"/>
    <meta content="P" name="TypeProc"/>
    <meta content="" name="CreateCustomParts"/>
    <meta content="" name="Gendoc_GendocTemplateSubType"/>
    <meta content="OK" name="ReadyToPublish"/>
    <meta content="svc_wsgendoc" name="Gendoc_User"/>
    <meta content="" name="EP_Mode"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGenerated"/>
    <meta content="" name="Gendoc_Vademecum"/>
    <meta content="0198" name="NumeroOrdre"/>
    <meta content="2025" name="Annee"/>
    <meta content="P" name="Gendoc_ProcedureType"/>
    <meta content="" name="EP_Version"/>
    <meta content="SL" name="Langue"/>
    <meta content="" name="Gendoc_DGTGeneratedUser"/>
    <meta content="FAST_document_go_ok" name="Gendoc_LastVerificationStatus"/>
    <meta content="ARR_T" name="Gendoc_GendocTemplateType"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlockFlatP"/>
    <meta content="GenDoc 11-05-26 11:41:57" name="Created"/>
    <meta content="" name="Canevas3_Vademecum"/>
    <meta content="TRUE" name="WithoutAuthorBlock"/>
    <meta content="" name="Gendoc_CaseYear"/>
    <meta content="false" name="Generation_In_Progress"/>
    <meta content="Normal" name="Version"/>
    <meta content="T" name="Juridiction"/>
    <meta content="efc1cf0171a842dbb76ce89106d29248" name="DocumentIdentifier"/>
    <meta content="0198" name="Gendoc_CaseNumber"/>
    <meta content="ImportedWithoutSource" name="SdlIdentifier"/>
    <meta content="RP" name="NatureAff"/>
    <meta content="RP" name="Gendoc_CaseNature"/>
    <meta content="0001" name="NumSuite"/>
    <meta content="T" name="Gendoc_Juridiction"/>
  </head>
  <body>
    <div style="header">
      <div id="rId24" style="first"/>
      <div id="rId20" style="even">Sodba z dne 3. 6. 2026 – Zadeva T‑198/25</div>
      <div id="rId21" style="default">G Kft. (Popravek DDV po davčnem nadzoru)</div>
    </div>
    <p class="C19Centre" id="para-1" title="page-1">
      SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov)
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-2" title="page-1">
      z dne 3. junija 2026 (<span class="note footnote notemarker">
<a id="c-1" href="#t-1">*</a>
</span>)
    </p>
    <p class="C71Indicateur" id="para-3" title="page-1">
      „Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem DDV – Direktiva 2006/112/ES – Popravek neupravičeno zaračunanega DDV – Transakcije, ki se nanašajo na obdobje, ki je bilo zaključeno z davčnim nadzorom – Nacionalna ureditev, ki začetek ponovnega nadzora pogojuje z novim dejstvom, ki ga je razkril davčni zavezanec – Načelo učinkovitosti – Načelo davčne nevtralnosti – Sorazmernost“
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-4" title="page-1">
      V zadevi T‑198/25,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-5" title="page-1">
      katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska) z odločbo z dne 19. februarja 2025, ki je na Sodišče prispela 4. marca 2025, v postopku
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-6" title="page-1">
      G Kft.
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-7" title="page-1">
      proti
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-8" title="page-1">
      Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-9" title="page-1">
      SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov),
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-10" title="page-1">
      v sestavi N. Półtorak, predsednica, G. Hesse, sodnik, G. Steinfatt, sodnica, D. Petrlík (poročevalec) in I. Dimitrakopoulos, sodnika,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-11" title="page-1">
      generalna pravobranilka: M. Brkan,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-12" title="page-1">
      sodna tajnica: A. Juhász‑Tóth, administratorka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-13" title="page-1">
      ob upoštevanju tega, da je Sodišče 25. marca 2025 na podlagi člena 50b, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije predlog za sprejetje predhodne odločbe preneslo na Splošno sodišče,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-14" title="page-1">
      ob upoštevanju področja iz člena 50b, prvi odstavek, točka (a), Statuta Sodišča Evropske unije in neobstoja samostojnega vprašanja glede razlage v smislu člena 50b, drugi odstavek, navedenega statuta,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-15" title="page-1">
      na podlagi pisnega dela postopka,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-16" title="page-1">
      na podlagi obravnave z dne 17. decembra 2025,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-17" title="page-1">
      ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za G A. Németh, ügyvéd,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za madžarsko vlado M. Fehér in R. Kissné Berta, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">–</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">za Evropsko komisijo M. Herold in A. Sipos, agenta,</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-21" title="page-1">
      na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-22" title="page-1">
      izreka naslednjo
    </p>
    <p class="C75Debutdesmotifs" id="para-23" title="page-1">
      Sodbo
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">1</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 167, 168, 179, 180, 183, 250 in 252 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) ter načel davčne nevtralnosti, učinkovitosti in sorazmernosti.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">2</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo G Kft. in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) glede popravka davka na dodano vrednost (DDV), ki ga je ta družba neupravičeno zaračunala.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravni okvir</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Pravo Unije</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">3</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 203 Direktive o DDV določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-29" title="page-1">
      „DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Madžarsko pravo</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">4</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 54(5) az adózás rendjéről szóló 2017. évi CL. törvény (zakon št. CL iz leta 2017 o splošnem davčnem postopku) (Magyar Közlöny 2017/192.) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-32" title="page-2">
      „Po začetku davčnega nadzora davkov in subvencij, ki se preverjajo v okviru tega nadzora, za preverjano obdobje ni mogoče popraviti s samopopravkom. Davčni zavezanec ne more popraviti davkov in subvencij, ki jih naknadno določi davčna uprava. Popravek v zvezi z davki, subvencijami in preverjanim obdobjem se šteje za samopopravek, ki je bil opravljen pred začetkom nadzora, če je davčni zavezanec samopopravek obračuna davčni upravi predložil (poslal) najpozneje na dan pred predhodnim obvestilom o nadzoru ali, če tega ni, vročitvijo naloga ali, če tega ni, njegovo predajo.“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">5</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 89(2) az adóigazgatási rendtartásról szóló 2017. évi CLI. törvény (zakon št. CLI iz leta 2017 o davčni upravi) (Magyar Közlöny 2017/192.) določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-34" title="page-2">
      „Če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, se lahko nadzor izvede tudi za obdobje, ki je bilo zaključeno z nadzorom (ponovni nadzor).“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">6</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Člen 92 zakona o davčni upravi določa:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-36" title="page-2">
      „Za obdobje, ki je bilo zaključeno z nadzorom, se lahko nad davkom ali subvencijo opravi ponoven nadzor
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-37" title="page-2">
      […]
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-38" title="page-2">
      (b) na zahtevo davčnega zavezanca, če pojasnitev novega dejstva ali nove okoliščine, ki ju je razkril davčni zavezanec, povzroči spremembo ugotovitev predhodnega nadzora, pod pogojem, da to novo dejstvo oziroma ta nova okoliščina davčnemu zavezancu prej nista bila na voljo in, če je ravnal v dobri veri, tudi nista mogla biti na voljo oziroma davčni zavezanec zanju ni vedel in, če je ravnal v dobri veri, tudi ni mogel vedeti.
    </p>
    <p class="C09Marge0avecretrait" id="para-39" title="page-2">
      […]“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">7</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">G je družba madžarskega prava, katere glavna dejavnost je dajanje vračljivih pladnjev in zabojev za večkratno uporabo (v nadaljevanju: zadevno blago) v najem pridelovalcem sadja, trgovcem na drobno, trgovcem na debelo in podjetjem za predelavo živilskih proizvodov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">8</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba G je v okviru dejavnosti, navedene v točki 7 zgoraj, uporabljala kavcijski sistem, v skladu s katerim je od svojih strank ob dobavi zadevnega blaga pobrala kavcijo, da bi ji te stranke dobavljeno blago v določenem roku vrnile. Če je stranka vrnila le del tega blaga, so bili računi v zvezi s kavcijami popravljeni. Če je stranka vrnila vso navedeno blago, so bili ti računi stornirani. Na računih v zvezi s kavcijo, ki jih je izdala družba G, je bil naveden DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">9</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemzetgazdasági Minisztérium (ministrstvo za gospodarstvo, Madžarska) je v vnaprejšnjih davčnih stališčih z dne 1. junija 2015 (v nadaljevanju: vnaprejšnja davčna stališča) menilo, da zadevne transakcije v zvezi s kavcijami ne spadajo na področje uporabe DDV in da ima družba G glede transakcij v zvezi s kavcijami, za katere je bil DDV neupravičeno zaračunan, pravico izdati popravljene račune, na katerih ni naveden DDV, in popraviti svoje obračune DDV s „samopopravkom“. Družba G je po 9. novembru 2015 na svojih računih v zvezi s kavcijo prenehala navajati DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">10</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Nemzeti Adó- és Vámhivatal Heves Megyei Adó- és Vámigazgatósága (davčni in carinski urad za županijo Heves, ki spada pod nacionalno davčno in carinsko upravo, Madžarska; v nadaljevanju: prvostopenjski davčni organ) je 12. decembra 2017 pri družbi G začel davčni nadzor, ki se je glede DDV nanašal na obdobje od januarja 2015 do julija 2017 (v nadaljevanju: preverjano obdobje). Na podlagi nacionalne ureditve, ki se uporablja, družba G od začetka tega nadzora ni več mogla popraviti svojih obračunov DDV za to obdobje s „samopopravkom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">11</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 19. julija 2018 končal davčni nadzor, ne da bi podal ugotovitve glede DDV. Družba G zoper to odločbo ni vložila pritožbe, zato je ta 22. avgusta 2018 postala dokončna. Preverjano obdobje je bilo zato treba na podlagi nacionalne ureditve, ki se uporablja, šteti za „obdobje, ki je bilo zaključeno z nadzorom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">12</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba G je 13. novembra 2020 pri prvostopenjskem davčnem organu predlagala ponovni nadzor DDV za preverjano obdobje. V utemeljitev svojega predloga se je sklicevala zlasti na vnaprejšnja davčna stališča in navedla, da je po zaključku predhodnega davčnega nadzora ugotovila, da nekateri popravljeni računi v zvezi s kavcijami, ki jih je izdala, niso bili vključeni v obračune DDV za preverjano obdobje in da so bili nekateri drugi računi izdani šele po začetku navedenega nadzora. Menila je, da bi morala biti na podlagi tako razkritih elementov upravičena do tega, da se ji v okviru ponovnega nadzora za to obdobje vrne DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">13</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prvostopenjski davčni organ je z odločbo z dne 26. novembra 2020 predlog za ponovni nadzor zavrnil brez vsebinske preučitve, ker je menil, da pogoji iz člena 92(b) zakona o davčni upravi niso izpolnjeni. Menil je, da vnaprejšnja davčna stališča niso nova dejstva ali nove okoliščine v smislu te določbe, zaradi katerih bi bil ponovni davčni nadzor upravičen, ker je imela družba G po izdaji teh stališč možnost „samopopravka“ DDV, preden je bil opravljen predhodni davčni nadzor. Prav tako je menil, da računi, ki niso bili vključeni v obračune DDV za preverjano obdobje, niso taka nova dejstva ali take nove okoliščine, ker so bila dokazila v zvezi s temi računi družbi G že na voljo med predhodnim davčnim nadzorom.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">14</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi je z odločbo z dne 18. januarja 2021 brez vsebinske preučitve potrdil odločbo prvostopenjskega davčnega organa. Zlasti je navedel, da je imela družba G med sprejetjem vnaprejšnjih davčnih stališč 1. junija 2015 in začetkom predhodnega davčnega nadzora 12. decembra 2017 možnost popraviti DDV, ki je bil neupravičeno zaračunan, s „samopopravkom“.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">15</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Družba G je zoper odločbo z dne 18. januarja 2021 vložila tožbo pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska), ki je predložitveno sodišče, pri čemer je trdila, da so s to odločbo kršena načela davčne nevtralnosti, učinkovitosti in sorazmernosti. Zlasti je trdila, da so se popravki, ki jih je nameravala izvesti, nanašali na obdobje, za katero zastaralni rok še ni potekel, in da njene obdavčitve z DDV ni mogla izpodbijati v zakonskem roku, ker takrat ni imela dokazil o opravljenih popravkih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">16</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče se sprašuje o združljivosti pogojev iz člena 92(b) zakona o davčni upravi, ki jih mora izpolnjevati predlog za ponovni davčni nadzor za obdobje, ki je bilo zaključeno z nadzorom, s pravom Evropske unije.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">17</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Navedeno sodišče izpostavlja, da je v skladu s členom 92(b) navedenega zakona ponovni nadzor mogoče opraviti le, če davčni zavezanec razkrije novo dejstvo ali novo okoliščino, ki povzroči spremembo ugotovitev iz predhodnega nadzora ter ki ju prej ni imel na voljo in ju davčni zavezanec, ki je ravnal v dobri veri, ni mogel imeti na voljo ali ki prej davčnemu zavezancu nista bila znana in davčnemu zavezancu, ki je ravnal v dobri veri, niti nista mogla biti znana. Dodaja, da se je v skladu z razlago, ki jo je podal direktorat za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, na tako novo dejstvo ali na tako novo okoliščino mogoče veljavno sklicevati le, če je davčni zavezanec zaradi zunanjih okoliščin in brez svoje krivde šele pozneje lahko opravil potrebne popravke.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">18</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V teh okoliščinah je Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-53" title="page-4">
      „Ali je treba člene 167, 168, 179, 180, 183, 250 in 252 [Direktive o DDV] ter načela davčne nevtralnosti, učinkovitosti in sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi ali določbi – v tem primeru členu 92(b) [zakona o davčni upravi] – oziroma razlagi in uporabi nacionalne ureditve ali določbe, na podlagi katere sta v zvezi z obdobjem, zaključenim z davčnim nadzorom, popravek in vračilo neupravičeno zaračunanega [DDV], kadar obstajajo nova dejstva oziroma okoliščine, mogoča le, če ta davčnemu zavezancu prej niso bila in mu, če je ravnal v dobri veri, tudi niso mogla biti na voljo oziroma za katera davčni zavezanec ni vedel in, če je ravnal v dobri veri, tudi ni mogel vedeti, ne glede na to, da ni obstajalo tveganje izgube davčnih prihodkov, ker je bil neupravičeno zaračunani davek, ki se želi popraviti, vplačan v državni proračun?“
    </p>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vprašanje za predhodno odločanje</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">19</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V uvodu je treba na prvem mestu navesti, da okoliščina, da je nacionalno sodišče predlog za sprejetje predhodne odločbe formalno oblikovalo tako, da se je sklicevalo na nekatere določbe prava Unije, sodišča Unije ne ovira, da temu sodišču poda vse elemente razlage, ki bi mu lahko koristili pri odločanju o zadevi, ki mu je bila predložena, ne glede na to, ali se je navedeno sodišče v besedilu svojih vprašanj nanje sklicevalo ali ne. Glede tega mora Sodišče iz vseh elementov, ki jih je predložilo nacionalno sodišče, zlasti iz obrazložitve predložitvene odločbe, izluščiti elemente prava Unije, ki jih je treba razložiti ob upoštevanju predmeta spora (sodba z dne 14. februarja 2019, Nestrade, C‑562/17, EU:C:2019:115, točka 28).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">20</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi se v skladu z navedbami iz predložitvene odločbe spor o glavni stvari nanaša le na zahtevo za popravek neupravičeno zaračunanega DDV. Predložitveno sodišče pa se v vprašanju sklicuje na člene 167, 168, 179, 180 in 183 Direktive o DDV, ki se nanašajo na pravico do odbitka DDV, ter na člena 250 in 252 te direktive, ki določata obveznost davčnega zavezanca, da predloži obračune DDV, in ki urejata pravico držav članic glede rokov za izpolnitev te obveznosti. Ker se spor o glavni stvari ne nanaša na te vidike in ker v predložitveni odločbi niso navedeni razlogi, zaradi katerih se prosi za razlago teh določb, se Splošnemu sodišču ni treba izreči o teh vidikih.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">21</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugem mestu, v skladu s sodno prakso Sodišča mora v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem je davčni zavezanec plačal znesek, ki ustreza neupravičeno zaračunanemu DDV, za katerega je nastal davčni dolg na podlagi člena 203 Direktive o DDV, načeloma izdajatelj računa ta račun popraviti, pri čemer pa je, ker v Direktivi o DDV ni določbe o tem, da izdajatelj računa popravi neupravičeno zaračunan DDV, načeloma naloga držav članic, da določijo pogoje, pod katerimi se lahko ta DDV popravi (glej sodbo z dne 13. marca 2025, Greentech, C‑640/23, EU:C:2025:175, točka 35 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">22</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Konkretneje, za zagotovitev nevtralnosti DDV je naloga držav članic, da v svojih notranjih pravnih redih določijo možnost popravka vsakega neupravičeno zaračunanega davka, kadar izdajatelj računa dokaže, da je v dobri veri (glej sodbo z dne 13. marca 2025, Greentech, C‑640/23, EU:C:2025:175, točka 36 in navedena sodna praksa), ali kadar je ta pravočasno v celoti odpravil nevarnost izgube davčnih prihodkov (glej v tem smislu sodbo z dne 8. maja 2019, EN.SA., C‑712/17, EU:C:2019:374, točka 33 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">23</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z razmerjem med pogojema, navedenima v točki 22 zgoraj, je Sodišče razsodilo, da kadar je izdajatelj računa pravočasno popolnoma odpravil nevarnost izgube davčnih prihodkov, države članice popravka DDV ne morejo pogojevati z dobro vero izdajatelja navedenega računa (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2020, Terracult, C‑835/18, EU:C:2020:520, točka 28).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">24</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je predložitveno sodišče, kot je razvidno iz samega besedila vprašanja za predhodno odločanje, to vprašanje oblikovalo tako, da je izhajalo iz premise, da je bila nevarnost izgube davčnih prihodkov v sporu o glavni stvari odpravljena.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">25</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker mora Splošno sodišče upoštevati dejanski in pravni okvir, v katerega je umeščeno vprašanje za predhodno odločanje, kot ga je opredelilo predložitveno sodišče (glej v tem smislu sodbo z dne 17. marca 2022, Daimler, C‑232/20, EU:C:2022:196, točka 92 in navedena sodna praksa), ni naloga Splošnega sodišča, da preveri pravilnost presoje predložitvenega sodišča, navedene v točki 24 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">26</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na tretjem mestu, kot je razvidno iz predložitvene odločbe in pojasnil, podanih na obravnavi pred Splošnim sodiščem, nacionalna določba, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje, in sicer člen 92(b) zakona o davčni upravi, določa postopkovne pogoje, pod katerimi lahko davčni zavezanec uveljavlja pravico do popravka DDV za obdobje, ki je že bilo predmet davčnega nadzora.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">27</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V skladu s členom 92(b) zakona o davčni upravi je za obdobje, ki je že bilo predmet davčnega nadzora, popravek DDV mogoč v okviru ponovnega davčnega nadzora, katerega začetek pa je pogojen s tem, da se mora davčni zavezanec sklicevati na novo dejstvo ali okoliščino, ki povzročita spremembo ugotovitev iz predhodnega davčnega nadzora, ki mu prej nista bila znana ali mu nista bila na voljo in ki davčnemu zavezancu, ki deluje v dobri veri, nista mogla biti znana ali na voljo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">28</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Kar natančneje zadeva pojem „dobra vera“ iz navedene določbe, se ta pojem, kot so potrdile vse zainteresirane stranke, ki so se udeležile obravnave pred Splošnim sodiščem, ne nanaša na vprašanje, ali je bil davčni zavezanec v dobri veri, ko je izdal račun, na katerem je bil napačno naveden DDV, ampak na vprašanje, ali davčnemu zavezancu, ki se sklicuje na nov element, da bi dosegel začetek ponovnega davčnega nadzora, ta element prej ni mogel biti znan ali na voljo. Iz tega sledi, da se pogoj dobre vere iz nacionalne določbe, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje, ne ujema s pojmom „dobra vera“ v smislu sodne prakse, navedene v točki 23 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">29</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba šteti, da predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo o DDV ter načela učinkovitosti, davčne nevtralnosti in sorazmernosti razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki za uveljavljanje pravice do popravka neupravičeno zaračunanega DDV za obdobje, ki je že bilo predmet davčnega nadzora, določa pogoje, povezane s predložitvijo novega elementa, ki bi lahko povzročil spremembo ugotovitev iz tega nadzora, in to tudi ob neobstoju nevarnosti izgube davčnih prihodkov.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">30</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Za odgovor na to vprašanje je treba opozoriti, da so – ob neobstoju ureditve Unije na področju zahtev za vračilo davka – podrobna postopkovna pravila za varstvo pravic, ki jih imajo pravni subjekti na podlagi prava Unije, določena v notranjem pravnem redu vsake države članice v skladu z načelom postopkovne avtonomije držav članic, pri pogojih, pod katerimi se te zahteve lahko uveljavljajo, pa je treba upoštevati načeli enakovrednosti in učinkovitosti, kar pomeni, da ne smejo biti manj ugodni od tistih, ki urejajo podobne zahteve na podlagi določb nacionalnega prava, niti ne smejo biti določeni tako, da v praksi onemogočajo ali pretirano otežujejo uresničevanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije (glej sodbo z dne 11. aprila 2019, PORR Építési Kft., C‑691/17, EU:C:2019:327, točka 39 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">31</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi z načelom učinkovitosti, na katero se nanašajo poizvedovanja predložitvenega sodišča, je Sodišče že razsodilo, da bi bila možnost vložitve zahteve za vračilo DDV brez kakršne koli časovne omejitve v nasprotju z načelom pravne varnosti, ki zahteva, da davčnega položaja davčnega zavezanca glede njegovih pravic in obveznosti do davčne uprave ni mogoče neomejeno izpodbijati. V zvezi s tem je iz sodne prakse zlasti razvidno, da načelo učinkovitosti ni kršeno, če ima davčni zavezanec na podlagi podrobnih postopkovnih pravil, določenih v nacionalnem pravu, na voljo razumno obdobje za uveljavljanje svojih pravic, po izteku katerega v interesu pravne varnosti, ki hkrati varuje zadevnega davčnega zavezanca in upravo, to uveljavljanje ni več mogoče. Obstoj takih časovnih omejitev namreč v praksi ne onemogoča ali čezmerno otežuje uveljavljanja pravic, ki jih podeljuje pravni red Unije, tudi če lahko njihova uporaba privede do popolne ali delne zavrnitve vloženega pravnega sredstva (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2020, Terracult, C‑835/18, EU:C:2020:520, točka 32 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">32</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Predložitveno sodišče mora presoditi združljivost nacionalnih postopkovnih določb z načelom učinkovitosti glede na vse okoliščine zadeve v glavni stvari. Splošno sodišče pa mu lahko da vse koristne napotke v zvezi s tem (glej v tem smislu sodbo z dne 12. februarja 2015, Surgicare, C‑662/13, EU:C:2015:89, točka 27 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">33</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede tega je iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je treba vprašanje, ali nacionalna postopkovna določba v praksi onemogoča ali pretirano otežuje uveljavljanje pravic, ki jih posamezniku podeljuje pravo Unije, preizkusiti ob upoštevanju mesta te določbe v celotnem postopku, poteka postopka in njegovih posebnosti pred različnimi nacionalnimi organi (glej sodbo z dne 14. februarja 2019, Nestrade, C‑562/17, EU:C:2019:115, točka 40 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">34</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, da lahko davčni zavezanec v skladu z nacionalno ureditvijo, ki se uporablja za spor o glavni stvari, popravi DDV, ki je bil neupravičeno zaračunan, tako da za to predloži „samopopravek“. Res je, da od začetka davčnega nadzora, ki se nanaša na določeno obdobje, „samopopravek“ za to obdobje ni več mogoč, tudi če se zastaralni rok za zahtevo za vračilo tega DDV še ni iztekel.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">35</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, kot je predložitveno sodišče pojasnilo v odgovoru na zahtevo Splošnega sodišča za pojasnila, ima na eni strani davčni zavezanec v skladu z nacionalno ureditvijo, ki se uporablja, možnost doseči popravek neupravičeno zaračunanega DDV za obdobje, ki je bilo predmet davčnega nadzora, tako da predloži popravljene račune med tem nadzorom. Na drugi strani lahko ta davčni zavezanec tak popravek doseže tudi s predložitvijo teh računov v okviru pritožbe zoper odločbo, s katero je bil končan davčni nadzor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">36</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz navedb predložitvenega sodišča razvidno, da je imela družba G ob upoštevanju nacionalne ureditve, ki se uporablja, pred začetkom davčnega nadzora na voljo več kot dve leti in pol za popravek neupravičeno zaračunanega DDV s „samopopravkom“. Poleg tega je davčni nadzor, med katerim je ta davčna zavezanka prav tako lahko dosegla popravek DDV s predložitvijo popravljenih računov, trajal več kot sedem mesecev. Prav tako je imela družba G na voljo dodaten rok za dosego tega popravka, tako da bi take račune predložila v okviru morebitne pritožbe zoper odločbo, s katero je bil končan davčni nadzor.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">37</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Iz tega sledi, prvič, da je imela zadevna davčna zavezanka na voljo več kot tri leta časa, da bi lahko zahtevala popravek neupravičeno zaračunanega DDV. Tak rok pa je glede na načelo učinkovitosti načeloma razumen (glej po analogiji sodbo z dne 15. decembra 2011, Banca Antoniana Popolare Veneta, C‑427/10, EU:C:2011:844, točka 25).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">38</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Drugič, nič v spisu, ki je na voljo Splošnemu sodišču, ne kaže na obstoj posebnih okoliščin, ki bi zadevni davčni zavezanki objektivno preprečevale, da bi dosegla popravek zadevnega DDV. V zvezi s tem je družba G v bistvu zgolj trdila, da je bilo število računov, ki jih je morala popraviti, veliko. Vendar zgolj ta okoliščina ni taka, da bi ji lahko preprečila, da bi zahtevala popravek DDV v obdobju, navedenem v točki 37 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">39</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v katerih ima davčni zavezanec dovolj časa za popravek neupravičeno zaračunanega DDV pred začetkom davčnega nadzora, med njim ali v okviru pritožbe zoper odločbo o njegovem končanju, uporaba nacionalne ureditve, kakršna je ta, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje – čeprav bi lahko privedla do tega, da popravka tega DDV ne bi bilo mogoče doseči v okviru ponovnega davčnega nadzora – ni taka, da bi lahko v praksi onemogočala ali čezmerno oteževala uveljavljanje pravice do popravka DDV.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">40</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Te ugotovitve ne ovrže okoliščina, da se zastaralni rok za transakcije iz postopka v glavni stvari ob vložitvi predloga za ponovni davčni nadzor še ni iztekel. Zgolj dejstvo, da nacionalna ureditev poleg splošnega zastaralnega roka določa druga podrobna postopkovna pravila, ki urejajo uveljavljanje pravice do popravka DDV, namreč ni v nasprotju z načelom učinkovitosti, če uporaba navedenih podrobnih pravil v praksi ne onemogoča ali čezmerno otežuje uveljavljanje te pravice, kot to izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 31 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">41</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V zvezi s tem je iz informacij, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, razvidno, da se na podlagi nacionalne ureditve, ki se uporablja, z začetkom davčnega nadzora za dano obdobje ne glede na zastaralni rok spremenijo podrobna pravila, v skladu s katerimi lahko davčni zavezanec doseže popravek DDV za to obdobje. Tako tak popravek ni več mogoč s „samopopravkom“, ampak mora davčni zavezanec od davčne uprave zahtevati, naj popravljene račune upošteva v okviru navedenega davčnega nadzora, v okviru morebitne pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta nadzor končan, ali v okviru ponovnega davčnega nadzora, za začetek katerega pa veljajo pogoji, določeni v nacionalni določbi, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">42</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Uporaba podrobnih postopkovnih pravil, navedenih v točki 41 zgoraj, ki obstajajo neodvisno od splošnega zastaralnega roka, pa v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, ne more v praksi onemogočiti ali čezmerno otežiti uveljavljanja pravice do popravka DDV, saj je bilo, kot je bilo ugotovljeno v točki 37 zgoraj, obdobje, v katerem je davčna zavezanka lahko dosegla ta popravek – pred začetkom davčnega nadzora, med njim ali v okviru pritožbe zoper odločbo o njegovem končanju – načeloma razumno.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">43</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Prav tako ugotovitve iz točke 39 zgoraj niso ovržene s sodbama z dne 26. aprila 2018, Zabrus Siret (C‑81/17, EU:C:2018:283), in z dne 2. julija 2020, Terracult (C‑835/18, EU:C:2020:520). Rešitvi, sprejeti v teh sodbah, sta se namreč nanašali na položaja, za katera je bilo značilno, da je imel davčni zavezanec na voljo zelo kratek rok ali obdobje za uveljavljanje svojih pravic (glej v tem smislu sodbi z dne 26. aprila 2018, Zabrus Siret, C‑81/17, EU:C:2018:283, točka 41, in z dne 2. julija 2020, Terracult, C‑835/18, EU:C:2020:520, točka 34). Kot pa je bilo opozorjeno v točki 36 zgoraj, je imel davčni zavezanec v okoliščinah, kakršne so te v sporu o glavni stvari, na voljo veliko daljše obdobje za uveljavljanje pravice do popravka neupravičeno zaračunanega DDV, in sicer tako pred začetkom davčnega nadzora kot med njim in v okviru pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta nadzor končan.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">44</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">V preostalem je treba v zvezi z načeloma davčne nevtralnosti in sorazmernosti, na kateri se prav tako nanaša vprašanje za predhodno odločanje, na eni strani opozoriti, da načelo davčne nevtralnosti ni pravilo primarnega prava, temveč razlagalno načelo, ki ga je treba uporabiti skupaj z drugimi načeli, med katerimi je načelo pravne varnosti (glej sodbo z dne 7. julija 2022, X, C‑194/21, EU:C:2022:535, točka 49 in navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">45</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Zato načelo davčne nevtralnosti samo po sebi ne more povzročiti, da se davčnemu zavezancu omogoči popravek neupravičeno zaračunanega DDV v položaju, v katerem ni uveljavljal svoje pravice do takega popravka v skladu s postopkovnimi pravili, določenimi v nacionalnem pravu, če ta pravila v praksi ne onemogočajo ali čezmerno otežujejo uveljavljanja te pravice (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2022, X, C‑194/21, EU:C:2022:535, točka 50).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">46</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Na drugi strani je res, da je Sodišče razsodilo, da mora zadevna država članica, tudi če je zahteva za vračilo neupravičeno plačanega DDV posledica malomarnosti davčnega zavezanca, uporabiti sredstva, ki ob tem, da omogočajo učinkovito doseganje cilja, ki se uresničuje z nacionalno ureditvijo, čim manj posegajo v načela, ki jih določa zakonodaja Unije, kot je načelo nevtralnosti DDV, in da je ob upoštevanju položaja, ki ga ima to načelo v skupnem sistemu DDV, sankcija absolutne zavrnitve pravice do vračila napačno zaračunanega in neupravičeno plačanega DDV videti nesorazmerna (glej v tem smislu sodbo z dne 2. julija 2020, Terracult, C‑835/18, EU:C:2020:520, točki 36 in 37 ter navedena sodna praksa).</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">47</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Vendar, čeprav lahko uporaba nacionalne ureditve, kot je ta, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje, v nekaterih primerih pripelje do zavrnitve pravice do vračila DDV v okviru ponovnega davčnega nadzora, je dejstvo, da v okoliščinah, kakršne so te v sporu o glavni stvari, davčnemu zavezancu ni bila odvzeta možnost, da bi to pravico učinkovito uveljavljal pred začetkom predhodnega davčnega nadzora, med njim in v okviru pritožbe zoper odločbo, s katero je bil ta končan. Zato ni mogoče šteti, da navedena uporaba pomeni absolutno zavrnitev pravice do vračila napačno zaračunanega DDV, ki bi bila nesorazmerna glede na cilj zagotavljanja spoštovanja načela pravne varnosti, kot je bilo nanj opozorjeno v točki 31 zgoraj.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">48</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Glede na navedeno je treba na vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba Direktivo o DDV ter načela učinkovitosti, davčne nevtralnosti in sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki za uveljavljanje pravice do popravka neupravičeno zaračunanega DDV za obdobje, ki je že bilo predmet davčnega nadzora, določa pogoje, povezane s predložitvijo novega elementa, ki bi lahko povzročil spremembo ugotovitev iz tega nadzora, in to tudi ob neobstoju nevarnosti izgube davčnih prihodkov, če lahko zadevni davčni zavezanec učinkovito uveljavlja svojo pravico do popravka v razumnem obdobju.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count"/>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Stroški</p>
</td>
</tr>
</table>
    <table cellpadding="0" cellspacing="0" border="0" width="100%">
<col width="5%"/>
<col width="95%"/>
<tr>
<td valign="top">
<p class="count">49</p>
</td>
<td valign="top">
<p class="normal">Ker je ta postopek za stranki iz postopka v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</p>
</td>
</tr>
</table>
    <p class="C41DispositifIntroduction" id="para-87" title="page-10">
      Iz teh razlogov je
    </p>
    <p class="C19Centre" id="para-88" title="page-10">
      SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat, ki zaseda v sestavi petih sodnikov)
    </p>
    <p class="C02AlineaAltA" id="para-89" title="page-10">
      razsodilo:
    </p>
    <p class="C42Dispositifalinea" id="para-90" title="page-10">
      Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost ter načela učinkovitosti, davčne nevtralnosti in sorazmernosti
    </p>
    <p class="C42Dispositifalinea" id="para-91" title="page-10">
      je treba razlagati tako, da
    </p>
    <p class="C42Dispositifalinea" id="para-92" title="page-11">
      ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki za uveljavljanje pravice do popravka neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost za obdobje, ki je že bilo predmet davčnega nadzora, določa pogoje, povezane s predložitvijo novega elementa, ki bi lahko povzročil spremembo ugotovitev iz tega nadzora, in to tudi ob neobstoju nevarnosti izgube davčnih prihodkov, če lahko zadevni davčni zavezanec učinkovito uveljavlja svojo pravico do popravka v razumnem obdobju.
    </p>
    <div class="signatures">
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-93" title="page-11">
<span class="signatory">Półtorak</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Hesse</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Steinfatt</span>
</p>
<p class="C77SignaturesComposition" id="para-94" title="page-11">
<span class="signatory">Petrlík</span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory_separator"> </span>
<span class="signatory">Dimitrakopoulos</span>
</p>
<p class="C77SignaturesAlinea" id="para-95" title="page-11">
<span class="signatory">Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, </span>
<span class="signatory">3. jun</span>
<span class="signatory">ija 2026.</span>
</p>
<p class="C77Signatures" id="para-96" title="page-11">
<span class="signatory">Podpisi</span>
</p>
</div>
    
    
    
    <div/>
  <hr class="note"/>
<p class="note footnote">(<span class="note footnote notemarker">
<a id="t-1" href="#c-1">*</a>
</span>) Jezik postopka: madžarščina.</p>
</body>
</html>
