1.

V Belgiji sta se javno podjetje za gradnjo stanovanj in občina odločila skleniti okvirni sporazum o javnem naročilu. V skladu z njim naj se javno naročilo za tehnično pomoč pri gradnji stanovanj in javno naročilo za storitve popisa azbesta ne bi oddali na podlagi javnega razpisa, ampak bi se oddali neposredno tretji osebi, ki je prav tako javnopravni subjekt.

2.

Organ, ki ga je valonska vlada pooblastila za nadzor nad delovanjem javnih podjetij za gradnjo stanovanj, je razveljavil zgoraj naveden sporazum, ker je štel, da v tem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za neposredno oddajo naročil.

3.

Oba podpisnika sporazuma sta ločeno izpodbijala razveljavitev sporazuma, ker je bila po njunem mnenju neposredna dodelitev združljiva z Direktivo 2014/24/EU. ( 2 ) Spor je prišel do najvišjega upravnega sodišča v Belgiji, ki je Sodišču poslalo dva predloga za sprejetje predhodne odločbe.

I.

Pravni okvir – Direktiva 2014/24

4.

V uvodni izjavi 31 je navedeno:

5.

V uvodni izjavi 33 je navedeno:

6.

Člen 12, naslovljen „Javna naročila med osebami v javnem sektorju“, se glasi:

II.

Dejansko stanje, postopka in vprašanja za predhodno odločanje

7.

Société de logement de service publique Sambre & Biesme ( 3 ) je javnopravni subjekt, ki ima pravno obliko zadruge z omejeno odgovornostjo. Glavna člana sta občini Farciennes in Aiseau‑Presles. Je del mreže javnih podjetij za gradnjo stanovanj v Valoniji (Belgija).

8.

Leta 2015 sta se zadruga SLSP Sambre in Biesme ter občina Farciennes odločili, da v Farciennesu zgradita „ekološko četrt“ s približno 150 javnimi in zasebnimi stanovanji. Glede na obseg projekta sta stranki predvideli pomoč Intercommunale pour la gestion et la réalisation d'études techniques et économiques, ( 4 ) ki ima prav tako pravno obliko zadruge z omejeno odgovornostjo.

9.

Zadrugo IGRETEC sestavljajo izključno pravne osebe javnega prava. Leta 2016 je bilo v združenju več kot sedemdeset občin (vključno z občino Farciennes) in več kot petdeset drugih „javnih organov“. Občine so imele 5.054.351 deležev z glasovalno pravico, drugi javni organi pa 17.126 podobnih deležev.

10.

Statut zadruge IGRETEC občinam dodeljuje večino glasov in predsedovanje različnim vodstvenim organom. Sklepi teh organov se sprejemajo z večino glasov občinskih članov.

11.

V času nastanka dejanskega stanja je bil svetnik občine Farciennes, ki je bil tudi član upravnega odbora zadruge SLSP Sambre in Biesme, član upravnega odbora zadruge IGRETEC.

12.

Zadruga SLSP Sambre in Biesme se je 29. oktobra 2015 odločila za nakup enega deleža v zadrugi IGRETEC v vrednosti 6,20 EUR, da bi bila upravičena do njenih storitev. S tem je pridobila status člana v medobčinskem združenju, čeprav je bila njena udeležba zgolj simbolična. ( 5 )

13.

Januarja 2017 sta občina Farciennes in zadruga SLSP Sambre in Biesme pripravili osnutek okvirnega sporazuma, v katerem sta določili svoje pravice in obveznosti pri zasnovi in izvedbi ekološke četrti v Farciennesu. Sporazum je vseboval naslednja določila:

14.

Upravni odbor zadruge SLSP Sambre in Biesme je 9. februarja 2017 sklenil: (a) da „odobri sklenitev okvirnega sporazuma o skupnih naročilih z občino Farciennes“ in (b) da „glede na razmerje ‚in house‘ med [zadrugama SLSP Sambre in Biesme] ter IGRETEC ne izvede javnega razpisa za storitve popisa azbesta“, za katerega je predhodno odobril razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je opisana kot prva stopnja izvedbe projekta ekološke četrti v Farciennesu.

15.

Komisar SWL, ki je zadolžen za zadrugo SLSP Sambre in Biesme, je 10. februarja 2017 pri SWL vložil pritožbo zoper zgoraj navedena sklepa (v nadaljevanju: sporna sklepa). SWL deluje v imenu valonske vlade kot nadzorni organ za nadzor javnih podjetij za gradnjo stanovanj.

16.

SWL je 25. februarja 2017 razveljavila sporna sklepa, ker sta bili pogodba o tehnični pomoči (člen 5 okvirnega sporazuma) in pogodba o storitvah popisa azbesta dodeljeni zadrugi IGRETEC brez javnega razpisa.

17.

Po mnenju SWL:

18.

Ker je zoper odločbe SWL mogoče vložiti pritožbo pri upravnem sodišču, sta zadruga SLSP Sambre in Biesme ter občina Farciennes ločeno predlagali razglasitev ničnosti spornih odločb.

19.

Conseil d'État (državni svet, Belgija), ki je pristojen za odločanje o teh pritožbah, je Sodišču v predhodno odločanje predložil dva predloga.

20.

V zvezi s prvo (zadeva C‑383/21) postavlja naslednja vprašanja:

21.

V drugem predlogu za sprejetje predhodne odločbe (zadeva C‑384/21) je predložitveno sodišče poleg zgoraj navedenih vprašanj postavilo še ti vprašanji:

III.

Postopek pred Sodiščem

22.

Predloga za sprejetje predhodne odločbe sta prispela v tajništvo Sodišča 24. junija 2021. Združena sta bili za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.

23.

Zadruga SLSP Sambre in Biesme, občina Farciennes, belgijska vlada in Komisija so predložile pisna stališča. Vse so se udeležile obravnave 30. marca 2022.

IV.

Analiza

A.

Uvod

24.

Po navodilu Sodišča se bodo ti sklepni predlog nanašali na prvo vprašanje v obeh zadevah ter na četrto in peto vprašanje v drugi zadevi.

B.

Prvo vprašanje v zadevi C‑383/21 ter prvo in četrto vprašanje v zadevi C‑384/21

25.

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da belgijski zakon, ki v notranje pravo prenaša Direktivo 2014/24, še ni veljal v času nastanka dejanskega stanja, ki se obravnava v tem sporu, čeprav se je rok za prenos že iztekel. ( 8 )

26.

Tožeči stranki v obeh tožbah navajata, da ima člen 12(3) in (4) Direktive 2014/24 neposredni učinek, saj vsebuje brezpogojne in dovolj natančne določbe, ki določajo pravice posameznikov, ti pa jih lahko uveljavljajo v razmerju do države in vseh njenih upravnih organov. ( 9 )

27.

Belgijska vlada in Komisija ( 10 ) menita nasprotno. Trdita, da člen 12(3) in (4) Direktive 2014/24 ne izpolnjuje pogojev za neposredni učinek, saj, če se povzame:

28.

Rešitev, ki jo bom zagovarjal v nadaljevanju (uporaba člena 12(3) in (4) Direktive 2014/24 za ta spor), bi bila v praksi dosežena bodisi s tem, da se sprejme, da morebitni neposredni učinek teh odstavkov koristi zadevnim javnim subjektom, ki bi se lahko nanj sklicevali v razmerju do države, bodisi s preprosto ugotovitvijo, da so bili ti subjekti zaradi nepravočasnega prenosa te direktive vezani na omenjeni določbi. Menim, da je pravilna zadnja teza.

1.

Neposredni učinek, brezpogojnost in možnost sklicevanja javnih organov na člen 12(3) in (4) Direktive 2014/24

29.

Menim, da pristop, na katerem temeljijo ta vprašanja za predhodno odločanje, ni najprimernejši. Če bi bil, bi bilo treba nanje odgovoriti v smeri, ki jo je SWL zagovarjala v prvotnem postopku ter ki jo belgijska vlada in Komisija podpirata v tem postopku.

30.

V podporo temu argumentu naj spomnim, da je doktrina tako imenovanega „neposrednega učinka“, ki jo je Sodišče razvilo v zvezi z direktivami, namenjena predvsem zaščiti posameznikov. Omogoča jim uveljavljanje pravic, ki jim jih podeljujejo direktive in ki jih sicer ne bi mogli uveljavljati, ker na nacionalni ravni ne bi bilo potrebnih izvedbenih ukrepov.

31.

Ustaljena sodna praksa Sodišča v zvezi z neposrednim učinkom direktiv, zlasti tistih, ki niso bile pravočasno prenesene oziroma so bile prenesene nepravilno, določa, kdo se lahko sklicuje na tak neposredni učinek in pod kakšnimi pogoji.

32.

V nedavni sodbi z dne 8. marca 2022 je Sodišče odločilo:

33.

Glede na te predpostavke menim, da se javni subjekti, kot sta občina Farciennes in zadruga SLSP Sambre in Biesme, ki sta zgolj emanaciji države v širšem smislu, v razmerju do države ne morejo sklicevati na (hipotetični) neposredni učinek člena 12 Direktive 2014/24.

34.

Po eni strani, tudi če bi se bilo treba strinjati, da ta člen v odstavkih 3 in 4 vsebuje „dovolj natančno“ besedilo, bi se težko reklo, da je „brezpogojen“ in da državam članicam nalaga nedvoumno obveznost. Po drugi strani pa tem državam daje pravico, da naročila med osebami v javnem sektorju izključijo iz področja uporabe Direktive 2014/24, če menijo, da je to primerno.

35.

Sodišče pojasnjuje, kako člen 12(1) Direktive 2014/24 „ki je […] omejena na pojasnitev pogojev, ki jih mora javni naročnik spoštovati, kadar želi skleniti posel in‑house, daje državam članicam le pravico, da take posle izključijo s področja uporabe Direktive 2014/24“. ( 14 )

36.

V tem smislu Sodišče še navaja, da Direktiva 2014/24 „državam članicam ne nalaga obveznosti, da izvedejo postopek oddaje javnega naročila“, prav tako pa „jih ne more prisiliti k izvedbi posla in‑house, kadar so pogoji iz člena 12(1) izpolnjeni“. ( 15 ) Enako velja za odstavka 3 in 4 navedenega člena.

37.

Ta trditev je v skladu s svobodo držav članic „glede izbire načina opravljanja storitev, s katerim bodo javni naročniki sami zadovoljili svoje potrebe“. ( 16 )

38.

Po drugi strani pa, kot sem že navedel, se občinski subjekti in osebe javnega prava (tudi če so v obliki gospodarskih družb) v razmerju do države ne morejo sklicevati na domnevni „neposredni učinek“ člena 12(3) in (4) Direktive 2014/24. V razmerjih z državnimi organi, ki nadzorujejo njihove odločitve, občinski subjekti niso „posamezniki“, ki bi se lahko sklicevali na ta učinek.

39.

Iz teh razlogov in čeprav menim, da v tem sporu odgovor na vprašanje o neposrednem učinku člena 12(3) in (4) Direktive 2014/24 ni potreben, če bi se Sodišče odločilo obravnavati to vprašanje, o katerem se je med obravnavo obširno razpravljalo, se moje stališče ujema s stališčem belgijske vlade in Komisije, ki sta ga tam izrazili.

40.

Člen 12 Direktive 2014/24 določa minimalne pogoje za pravico, katere izvajanje lahko države članice, ponavljam, v celoti izključijo. Če se ne odločijo za izključitev, bi bil edini mogoči primer neposrednega učinka člena 12 (na katerega bi se lahko skliceval le gospodarski subjekt, ki meni, da je oškodovan) primer, v katerem bi naročnik poskušal zaobiti pravila javnega naročanja in skleniti notranji posel ali doseči horizontalno sodelovanje brez minimalnih pogojev iz omenjenega člena.

2.

Uporaba člena 12(3) in (4) Direktive 2014/24 za javne organe

41.

Zgoraj navedeno pa ne pomeni, da se člen 12(3) in (4) Direktive 2014/24 v tem primeru ne uporablja.

42.

Za javne organe obveznost upoštevanja člena 12(3) in (4) pred prenosom direktive ne izhaja iz morebitnega neposrednega učinka, ki bi ga te določbe lahko imele, temveč iz „obveznosti vseh državnih organov, da ravnajo v skladu z določbami direktiv (člen 288, tretji odstavek, PDEU) ter da lojalno sodelujejo in zagotovijo polno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije (člen 4(3) PEU)“. ( 17 )

43.

Ustrezen odgovor na prvi vprašanji obeh predlogov za sprejetje predhodne odločbe bi se torej moral osredotočiti predvsem na vprašanje, ali je bila Direktiva 2014/24 za javne organe zavezujoča (oziroma, kot je to na obravnavi opredelila Komisija, ali je imela zavezujoči učinek), ko še ni bila prenesena, čeprav se je rok za prenos iztekel.

44.

Sodišče je to potrdilo. ( 18 )

45.

Javne naročnike, vpletene v ta dva spora, katerih javna narava ni sporna, je torej Direktiva 2014/24 zavezovala od datuma, ko jo je bilo treba prenesti. ( 19 )

46.

Ker Direktiva ni bila prenesena in ne glede na to, ali je imel člen 12(3) in (4) Direktive 2014/24 neposredni učinek, da bi se posamezniki lahko sklicevali nanj v razmerju do javnih organov ali subjektov, ki so od njih odvisni, so bili ti organi, ko so delovali kot naročniki, dolžni upoštevati zahteve, ki jih ta člen določa.

47.

Če se občina Farciennes ter zadruga SLSP Sambre in Biesme za pridobitev storitev, potrebnih za izvajanje svojih projektov, raje nista obrnili na trg in sta se želeli izogniti običajnim postopkom javnega naročanja, so zanju v času nastanka dejanskega stanja veljali pogoji iz člena 12 Direktive 2014/24/EU.

48.

Po prenosu Direktive za vertikalno (in house) ali horizontalno sodelovanje med javnimi subjekti ni treba izvesti postopkov javnega naročanja, če se je država članica v okviru svoje diskrecijske pravice odločila izkoristiti možnosti izključitve iz področja uporabe Direktive 2014/24, določene v členu 12, kot ga razlaga Sodišče. ( 20 )

49.

V tem položaju, če se država odloči, da bo dopustila mehanizme medupravnega sodelovanja, ki so izvzeti iz formaliziranih postopkov iz Direktive 2014/24, morajo njeni javni naročniki upoštevati zahteve iz člena 12(3) in (4) te direktive, če določenih storitev ali blaga ne nameravajo naročati na trgu.

C.

Peto vprašanje za predhodno odločanje v zadevi C‑384/21

1.

Predmet

50.

Peto vprašanje v zadevi C‑384/21 se nanaša na izključitev iz področja uporabe Direktive 2014/24, kot je določeno v členu 12(4) te direktive.

51.

Drugače od izključitve iz člena 12(2) in (3) Direktive 2014/24, v skladu s katero mora imeti en naročnik (ali več naročnikov) nadzor nad izbranim ponudnikom, ki bo izvajal javno naročilo, izključitev iz odstavka 4 temelji na sodelovanju naročnikov, med katerimi ni takega razmerja nadzora.

52.

Vprašanje za predhodno odločanje izhaja iz navedb, ki jih je občina Farciennes predstavila podredno, če bi se ugotovilo, da glede na razmerje med zadrugama SLSP Sambre in Biesme ter IGRETEC niso izpolnjeni pogoji iz člena 12(3) Direktive. ( 21 )

53.

Občina Farciennes trdi, da bi šlo, če ne bi bilo skupnega nadzora, predvidenega v tem odstavku, v skladu s členom 12(4) Direktive 2014/24 še vedno za horizontalno sodelovanje med javnimi naročniki. Sodelovanje med njo, zadrugo SLSP Sambre in Biesme ter zadrugo IGRETEC naj bi bilo tako.

54.

Iz njenih stališč sklepam, da občina Farciennes zagovarja dva načina razumevanja razmerij med zadevnimi javnimi organi:

55.

V obeh kombinacijah bi bila razmerja zajeta s členom 12(4) Direktive 2014/24. Zato javni razpis ne bi bil potreben.

2.

Sodelovanje iz člena 12(4) Direktive 2014/24

56.

V skladu s členom 12(4) javno naročilo ne spada na področje uporabe Direktive 2014/24, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji iz točk (a), (b) in (c) te določbe. ( 24 )

57.

Pomisleki nacionalnega sodišča se nanašajo na pojem „sodelovanje“ v smislu tega člena, katerega razlaga mora biti avtonomna. ( 25 )

58.

Ob neki drugi priložnosti ( 26 ) sem izpostavil, da določba povzema sodno prakso Sodišča pred kodifikacijo, vendar gre še dlje: pojasnjuje jo in jo dela prožnejšo ter njene zahteve do neke mere približuje zahtevam drugih formul, ki omogočajo, da se nekatera naročila subjektov javnega sektorja izvzamejo iz Direktive 2014/24. ( 27 )

59.

Tako se pojasnjujejo naslednje značilnosti horizontalnega sodelovanja, ki ni predmet formaliziranih postopkov javnega naročanja v smislu Direktive 2014/24:

60.

Po drugi strani pa je bistveno, da je sodelovanje strank usmerjeno v doseganje ciljev, ki so skupni vsem strankam. To je bistven element horizontalnega sodelovanja, ki se razlikuje od neposredne oddaje naročil subjektom, ki jih nadzoruje naročnik.

61.

Tako je menilo Sodišče v sodbi Remondis II, ko se je sklicevalo na „dimenzijo [sodelovanja], ki je nujno kolaborativna“ iz člena 12(4) Direktive 2014/24. Ta dimenzija se med drugim izrazi v pripravi sporazuma o sodelovanju z opredelitvijo skupnih potreb in iskanjem rešitev zanje. ( 33 )

62.

Poleg tega horizontalno sodelovanje temelji na konceptu sodelovanja, torej se izrazi v vzajemnih zavezah sodelujočih. Te zaveze presegajo opravljanje določene storitve na eni strani in njeno plačilo na drugi, kot je pojasnjeno v sodbi Remondis II. ( 34 )

63.

Izraz „koncept sodelovanja“, ki je izrecno naveden v uvodni izjavi 33 Direktive 2014/24, je enakovreden predlogom, s katerimi se zahteva „lojalno sodelovanje“, to pa „vključuje vzajemne pravice in obveznosti“. ( 35 ) Izključuje se, da bi bil eden od naročnikov „zgolj kupec“ ( 36 ) zadevne gradnje, storitve ali blaga.

64.

Lojalnost sodelovanja je bistvena v vsakem sporazumu, ki se sklicuje na člen 12(4) Direktive 2014/24. Ta značilnost bo omogočila razlikovanje te oblike horizontalnega sodelovanja od vertikalnega (in house) sodelovanja in tudi od pogodb, za katere veljajo postopki javnega naročanja, pri katerih ena od strank opravi nalogo v skladu s specifikacijami, ki jih določi druga stranka, ta pa za to samo plača. ( 37 )

3.

V izvorni zadevi

a)

Prva možnost

65.

Občina Farciennes je predstavila prvo možnost, s katero zagovarja obstoj horizontalnega sodelovanja med njo, zadrugo SLSP Sambre in Biesmes ter zadrugo IGRETEC.

66.

Naj na kratko spomnim:

67.

Menim, da tako opisano tristransko razmerje ni zajeto s členom 12(4) Direktive 2014/24. V tem se strinjam s predložitvenim sodiščem, ki meni, da „zgolj okoliščina, da [zadruga IGRETEC] izvaja naloge v okviru sporazuma, sklenjenega med občino Farciennes ter zadrugo Sambre in Biesme za izvedbo skupnega projekta ekološke četrti v kraju Farciennes, ne pomeni, da naj bi zadruga IGRETEC sama sodelovala pri projektu ali da naj bi s podpisnicama tega sporazuma uresničevala skupni cilj“. ( 38 )

68.

Glede na opis dejstev, ki ga je podalo predložitveno sodišče, lahko iz več razlogov pritrdim tej presoji predložitvenega sodišča, s katero se strinja tudi Komisija. Poudariti moram, da mora predložitveno sodišče samo ugotoviti dejanski okvir spora, kar vključuje presojo udeležbe zadevnih subjektov in namena, ki ga je vsak od njih imel.

69.

Prvič, kot ugotavlja predložitveno sodišče v smislu, ki sem ga pravkar povzel, ni skupnih ciljev, ki bi upravičevali sodelovanje med tremi subjekti v smislu člena 12(4) Direktive 2014/24. ( 39 )

70.

Conseil d’État (državni svet) je na podlagi analize statuta zadruge IGRETEC in njenega sodelovanja v spornih projektih poudaril, da naloge, ki jih je v tem primeru opravljala zadruga IGRETEC, spadajo v „sektor I“ njenih dejavnosti, torej dejavnosti, ki jih na trgu opravljajo projektne pisarne, specializirane za zasnovo, uresničevanje in izvajanje projektov, in ne v „sektor II“, ki je namenjen gospodarskemu, socialnemu in turističnemu razvoju regije ter zlasti gradnji, financiranju in uporabi nekaterih nepremičnin. ( 40 )

71.

Drugič, manjka tudi kolaborativna dimenzija, ki se sprva kaže v obliki opredelitve potreb in rešitev, ki so skupne strankam, ki nameravajo sodelovati. Na tej stopnji lahko strokovno sodelovanje zadruge IGRETEC pomaga občini Farciennes in zadrugi SLSP Sambre in Biesme opredeliti in razumeti potrebe projekta ekološke četrti, ki jo želita zgraditi. Za zadrugo IGRETEC pa je to vprašanje tujih potreb.

72.

Tretjič, zdi se mi, da je strategija v zvezi s tem, kako najbolje razdeliti in skupaj uporabiti sredstva strank, omejena na občino Farciennes ter zadrugo SLSP Sambre in Biesme, čeprav ravnata glede na možnosti, ki jih je predlagala zadruga IGRETEC. ( 41 ) Ta dejansko ne opravlja nobene javne službe skupaj s to občino ter zadrugo SLSP Sambre in Biesme.

73.

Nazadnje, vključitev zadruge IGRETEC v razmerje med obema naročnikoma ( 42 ) prek sporazuma o pomoči pri vodenju projekta ter o pravnih in okoljskih storitvah ne izpolnjuje zahtev po lojalnem sodelovanju. S tem sporazumom se občina Farciennes ter zadruga SLSP Sambre in Biesme v zvezi z zadrugo IGRETEC ne zavezujeta k ničemur drugemu, kot bi storili v okviru javnega razpisa: zahtevata storitve, ki jih zadruga IGRETEC ponuja, v zameno pa ponujata plačilo kot edino obveznost.

b)

Druga možnost

74.

Druga možnost predvideva kombinacijo horizontalnega in vertikalnega sodelovanja, pri čemer zadruga IGRETEC, ki jo nadzoruje eden od dveh udeležencev horizontalnega sodelovanja (občina Farciennes), opravlja storitve tudi za drugega (SLSP Sambre in Biesme) in ga plačujeta oba.

75.

Po mnenju občine Farciennes, ko pri zadrugi IGRETEC naroči pomoč pri vodenju projektov, pravnih in okoljskih storitev, ta občina uporablja lastna sredstva. To okoliščino je treba upoštevati tudi v okviru sodelovanja med njo ter zadrugo SLSP Sambre in Biesme.

76.

Tega argumenta, ki ga občina Farciennes sama navaja sekundarno (v okviru argumenta, ki je naveden podredno glavnemu argumentu) in ga morda zato ne razvije bolj, ne morem sprejeti.

77.

Če prav razumem stališče občine Farciennes, ta trdi, da sta dva subjekta v razmerju vertikalnega sodelovanja (zadruga IGRETEC in občina sama) zaradi tega razmerja en sam subjekt v smislu horizontalnega sodelovanja s tretjo osebo. ( 43 ) Zato okvirnega sporazuma z zadrugo SLSP Sambre in Biesme ne bi bilo treba podpisati obema stranema.

78.

S tem argumentom se ne strinjam. Pri vertikalnem (in house) sodelovanju sta naročnik in izvajalec, nad katerim izvaja nadzor, podoben tistemu, ki ga ima nad svojimi službami, formalno ločena subjekta, tako pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi javnega naročila kot po njej.

79.

Obstoj odnosa in house med občino Farciennes in zadrugo IGRETEC torej ne zadostuje, da bi se pogoji za horizontalno sodelovanje z zadrugo SLSP Sambre in Biesme šteli za izpolnjene.

V.

Predlog

80.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj Conseil d’État (državni svet, Belgija) odgovori tako:

–

izključuje obstoj sodelovanja med naročniki, kadar razmerje, ki jih povezuje in v okviru katerega se zavežejo, da bodo opravljali svoje storitve, ne uresničuje ciljev, ki so skupni vsem naročnikom;

–

ne zajema razmerja med neodvisnimi naročniki, v katerem eden pridobi storitev od drugega izključno v zameno za plačilo v denarju.