(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 21. novembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom zlitih aluminijevih oksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država ali LRK). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 9. oktobra 2024 vložila družba Imerys S.A. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije zlitih aluminijevih oksidov v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/260 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila pritožnika, znane proizvajalce izvoznike ter organe LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Povezani uvoznik, družba Reckel GmbH (v nadaljevanju: družba Reckel), je izpodbijal primernost Mehike, ki je bila v pritožbi uporabljena kot reprezentativna država, pri čemer je trdil, da nima zadostne konkurenčne proizvodnje preiskovanih izdelkov in ustreznih proizvodnih pogojev, podobnih tistim na Kitajskem. Kot ustreznejšo alternativo predlaga Brazilijo, saj so njeni pogoji glede surovin bolj primerljivi s kitajskimi.

(7)

Uporabnik Unije, družba RHI Magnesita GmbH, je komentiral začetek protidampinške preiskave in kritiziral izbiro Mehike kot referenčne države za določitev normalne vrednosti zlitega aluminijevega oksida. Trdil je, da Mehika nima zadostne konkurenčne proizvodnje, saj sta prisotna le dva proizvajalca, kar kaže na nekonkurenčen trg. Poleg tega je poudaril, da Mehika nima podobnih pogojev glede surovin kot Kitajska, ki ima pomembne zaloge mineralov, zato meni, da bi bila Brazilija primernejša alternativa zaradi primerljivih proizvodnih pogojev.

(8)

Združenje uporabnikov Unije, združenje Verband Deutscher Schleifmittelwerke e.V. (v nadaljnjem besedilu: združenje VDS), je podalo pripombe ob začetku protidampinške preiskave in nasprotovalo izbiri Mehike kot reprezentativne tretje države za določitev normalne vrednosti zlitega aluminijevega oksida. Združenje VDS je trdilo, da Mehika ni primerna za to vlogo, ker nima pomembne proizvodnje izdelka v preiskavi, saj je prisotnih le malo proizvajalcev, ki uporabljajo različne razrede in dražje surovine. Izrazilo je zaskrbljenost, da bi ta izbira privedla do izkrivljenih rezultatov, ter poudarilo pomen zagotavljanja, da izračuni dampinga in škode temeljijo na objektivni in pravični podlagi. Združenje VDS je predlagalo, da se kot reprezentativna tretja država uporabi Indija, pri čemer je poudarilo, da ima Indija ustreznejšo proizvodno strukturo in primernejše stroškovne strukture, primerljive s tistimi na Kitajskem, kar zagotavlja natančnejše in zanesljivejše izračune.

(9)

Uporabnik Unije, družba Wester Mineralien GmbH (v nadaljevanjem besedilu: družba Wester), je trdil, da pritožba ne vsebuje prepričljivih dokazov o tem, da prihaja do dampinga, saj izbira Mehike kot reprezentativne države za izračun normalne vrednosti ni primerna. Družba Wester je poudarila, da uporabljena metodologija, ki temelji na računsko določeni normalni vrednosti iz mehiških podatkov, ne odraža natančno dejanskega stanja, saj Mehika nima pomembne in konkurenčne proizvodne osnove za zlite aluminijeve okside. Zato je zagovarjala ustavitev protidampinškega postopka.

(10)

V začetni fazi preiskave se je Mehika štela za potencialno reprezentativno državo, saj se je štelo, da proizvaja izdelek v preiskavi. Vendar je pomembno priznati, da je bila začetna obravnava le začetek temeljitega preiskovalnega postopka. Med preiskavo je Komisija izpopolnila svojo izbiro reprezentativne države in jo ocenila glede na posebna merila v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Ta merila, ki vključujejo razpoložljivost in kakovost podatkov ter primerljivost gospodarskega okolja s kitajskim, so bila skrbno uporabljena za zagotovitev poštene in natančne določitve normalne vrednosti. Ta postopek in utemeljitev končne izbire sta podrobno pojasnjena v oddelku 3.2.2, pri čemer je poudarjena zavezanost Komisije k ohranjanju preglednosti in metodološke natančnosti skozi celotno preiskavo.

(11)

Nekatere strani so predložile pripombe glede oblike kontrolne številke izdelka v zvezi z določenimi tehničnimi vprašanji in manjkajočimi značilnostmi. Nekateri uporabniki so trdili, da razlikovanje med rjavim zlitim aluminijevim oksidom prvega in drugega razreda, ki se odraža v kontrolni številki izdelka, ni potrebno, ker je povezano z vsebnostjo aluminijevega oksida (Al2O3) in železovega (III) oksida (Fe2O3), ki se že upoštevata ločeno. Komisija je upoštevala vse predložene tehnične pripombe. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je razlikovanje med rjavim zlitim aluminijevim oksidom prvega in drugega razreda v kontrolni številki izdelka umetno, ne odraža standardov, ki jih priznava industrija, in je predmet razlage. Zato je bila potrebna prilagoditev kontrolne številke izdelka v zvezi z rjavim zlitim aluminijevim oksidom. Komisija je menila, da sta pri primerjavi izdelkov ključna elementa vsebnost Al2O3 in Fe2O3, ki ju v kontrolni številki izdelka odražata vrednosti A1/A2 in F1/F2. Kontrolni številki izdelka B2GA2F1 in B1GA2F1 sta bili zato primerjani za določitev stopnje škode, kot je podrobno opisano v oddelku 6.1. V zvezi z dodatnimi tehničnimi značilnostmi, predlaganimi za vključitev, je Komisija ugotovila, da obstoječa struktura kontrolne številke izdelka v zadostni meri zajema vse ustrezne značilnosti za namene preiskave.

(12)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(13)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in količine prodaje izdelka v preiskavi od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 ter geografske lokacije. V tem vzorcu sta bila dva proizvajalca Unije iz dveh držav članic. Vzorčeni proizvajalci Unije so na podlagi informacij, ki so bile na voljo v navedeni fazi, predstavljali skoraj 50 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in več kot 40 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu.

(14)

Ker ena od vzorčenih družb, družba MOTIM Electrocorundum Ltd. (Madžarska), ni odgovorila na vprašalnik, je Komisija predlagala, da se družba nadomesti z drugim proizvajalcem iz Unije, in sicer z družbo Alteo Fused Alumina (Francija), ki je prav tako izrazila interes za sodelovanje v vzorcu. Na podlagi informacij, ki so bile na voljo v navedeni fazi, je vzorec predstavljal več kot 44 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in več kot 38 % ocenjenega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji, poleg tega pa je zagotavljal dobro geografsko porazdelitev.

(15)

Vzorec je bil potrjen in je reprezentativen za industrijo Unije.

(16)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali je bilo vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(17)

Deset nepovezanih uvoznikov je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh nepovezanih uvoznikov na podlagi največjega obsega uvoza in prodaje zadevnega izdelka v Uniji. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi uvozniki opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(18)

En uporabnik Unije, družba Tyrolit, eno združenje uporabnikov Unije, združenje VDS, in en povezan uvoznik, družba Reckel, so podali pripombe v zvezi z vzorcem nepovezanih uvoznikov in navedli, da so bili vzorčeni le trgovci s surovinami, ne pa tudi proizvajalci, ki surovine predelujejo. Poleg tega sta obe strani trdili, da se vzorčeni uvozniki večinoma osredotočajo na uvoz blaga, kot sta rjavi in beli zliti aluminijev oksid, ter da je njihova vključenost v uvoz posebnih razredov omejena. Zato so trdili, da vzorec ni reprezentativen. Komisija je ugotovila, da je bilo več strani, ki so sodelovale pri vzorčenju, natančneje razvrščenih kot uporabniki in ne kot nepovezani uvozniki. Komisija je pojasnila, da se vsaka družba, ne glede na to, ali kupuje neposredno od zadevne države ali prek dobavitelja ali trgovca, šteje za „uporabnika Unije“, če izdelek v preiskavi nato vključi v svoj proizvodni proces. Vključitev neposrednih uporabnikov v vzorčenje uvoznikov ni namenjeno preiskovanju uvoznikov. Namesto tega se interesi uporabnikov ocenjujejo ločeno. V zvezi s trditvijo o posebnih razredih je Komisija ugotovila, da imajo vse vrste zlitega aluminijevega oksida podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti. Ker sta vzorčena uvoznika predstavljala več kot 63 % obsega uvoza izdelka v preiskavi iz Kitajske in 71 % uvoza izdelka v preiskavi iz vseh držav porekla, je Komisija na podlagi vlog strani, ki so sodelovale pri vzorčenju, potrdila vzorec, izbran 17. decembra 2024.

(19)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(20)

Dvaindvajset proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki predstavljajo 16,7 % celotnega obsega izvoza zlitih aluminijevih oksidov iz Kitajske v Unijo, je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala začasni vzorec treh proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Prejete pripombe so povzete in obravnavane v nadaljevanju.

(21)

Družba Dengfeng Wudu Abrasives Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Wudu), ki je bila izbrana v začasni vzorec, je ponovno predložila podatke o svojem izvozu izdelka v preiskavi v Unijo in poročala o manjših izvoznih količinah. Komisija je od družbe Dengfeng Wudu Abrasives Co., Ltd. zahtevala dodatne informacije, da bi jo lahko štela za sodelujočega proizvajalca izvoznika v tem postopku. Vendar družba Dengfeng Wudu Abrasives Co., Ltd. zahtevanih informacij ni predložila v določenem roku.

(22)

Glede na posodobljen manjši obseg izvoza, ki ga je sporočila družba Wudu, in ker ni odgovorila na zahtevek Komisije za dodatne informacije, je Komisija menila, da ta družba ne sodeluje več v preiskavi in zato ni več del vzorca ali sodelujoči proizvajalec izvoznik.

(23)

Družba Shanxi Lvliangshan Minerals Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: družba Lvliangshan) je trdila, da začasni vzorec treh proizvajalcev izvoznikov ni bil reprezentativen, saj je predstavljal le 6,2 % celotnega obsega izvoza zlitih aluminijevih oksidov iz Kitajske v Unijo. Poleg tega je navedla, da morajo biti vzorčeni izvozniki dejanski proizvajalci izvozniki, ki lahko zagotovijo zanesljive podatke o proizvodnih stroških in izvozu. Družba Shanxi Lvliangshan Minerals Co., Ltd. je predlagala, da se vzorec izbere na podlagi največjega obsega proizvodnje.

(24)

Družba Art Abrasives (Guizhou) Co., Ltd. je zahtevala vključitev v končni vzorec, saj je edina proizvajalka v LRK, ki uporablja aluminijev oksid in tudi boksit kot surovini za proizvodnjo polkrhkega zlitega aluminijevega oksida, pri čemer se zanaša na celovit nabor naprednih postopkov obdelave za to vrsto izdelka.

(25)

Družba Tyrolit je trdila, da bi bilo treba pri izbiri vzorca upoštevati tudi dodatne dejavnike, kot so ravni kakovosti zadevnega izdelka in specifikacije obdelave. Družbi Tyrolit in združenje VDS sta zahtevala tudi vključitev vsaj enega dodatnega proizvajalca izvoznika, da bi se povečala reprezentativnost vzorca. Družba Tyrolit je menila, da bi bilo treba preiskavo omejiti na blago (zlasti rjavi in beli zliti aluminijev oksid), ki naj bi predstavljalo 75–80 % celotne količine zlitih aluminijevih oksidov.

(26)

V zvezi z reprezentativnostjo vzorca in zahtevkom za vključitev proizvajalcev izvoznika je Komisija menila, da splošna nizka raven sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, razdrobljenost kitajske domače industrije in relativna velikost podjetij, ki so se prijavila, ne upravičujejo vključitve dodatnega proizvajalca izvoznika v vzorec ter da je izbrani vzorec dovolj reprezentativen, saj predstavlja 6,1 % celotnega uvoza. Kar zadeva trditve v zvezi z vidiki kakovosti in uporabo različnih proizvodnih postopkov ali surovin, je Komisija opozorila, da to niso pravna merila pri izbiri vzorca v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Komisija je menila tudi, da je vzorec, ki temelji na obsegu izvoza v EU, bolj reprezentativen kot vzorec, ki temelji na obsegu proizvodnje, saj je preiskava osredotočena na izvozne prakse kitajskih gospodarskih subjektov. Poleg tega družba Lvliangshan ni predložila dokazov, da začasno vzorčene družbe niso dejanski proizvajalci izvozniki. Hkrati je Komisija menila tudi, da se je sedanja preiskava začela na podlagi pritožbe, obseg katere ni omejen na proizvode iz zlitih aluminijevih oksidov. Na podlagi tega so bile trditve v zvezi s temi vprašanji zavrnjene.

(27)

Poleg tega se je izkazalo, da se uporaba aluminijevega oksida in boksita s strani družbe Art Abrasives (Guizhou) Co. nanaša le na eno vrsto izdelka (polkrhki aluminijev oksid), medtem ko proizvaja precej širši nabor vrst izdelkov, ki spadajo v obseg te preiskave. Taka trditev prav tako ni bila potrjena z „informacijami o vložkih“, ki jih je predložila ta stranka in ki so vsebovale nasprotujoče si informacije. Poleg tega z vključitvijo družbe z „edinstvenimi“ proizvodnimi tehnikami v vzorec ta ne bi postal bolj reprezentativen za kitajske gospodarske subjekte kot celoto, ravno nasprotno. Na podlagi tega so bile navedene trditve zavrnjene.

(28)

Na podlagi navedenega, ob upoštevanju prejetih pripomb glede izbire vzorca in zaradi nesodelovanja družbe Wudu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, se je Komisija odločila, da dokončni vzorec omeji na dva proizvajalca izvoznika. Na tej novi podlagi dokončni vzorec predstavlja 4,5 % celotnega uvoza zadevnega izdelka in 26,6 % uvoza zadevnega izdelka v Unijo, kot so poročali sodelujoči proizvajalci izvozniki.

(29)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(30)

Poleg tega je pritožba vsebovala zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2) in 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(31)

Komisija je na spletu (4) objavila vprašalnike za proizvajalce izvoznike, uporabnike, nepovezane uvoznike in proizvajalce Unije.

(32)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in interesu Unije. Preveritveni obiski ali navzkrižno preverjanje na daljavo v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v zvezi z naslednjimi družbami:

(33)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2023 do 30. septembra 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(34)

Izdelek v preiskavi je umetni korund, kemično opredeljen ali ne, znan tudi kot zliti aluminijev oksid (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(35)

Vrste umetnega korunda so znane tudi kot beli zliti aluminijev oksid, rožnati zliti aluminijev oksid, rubinasti zliti aluminijev oksid, rjavi zliti aluminijev oksid, sol-gel itd. Ne glede na njihovo komercialno poimenovanje so vključene vse vrste, če izpolnjujejo lastnosti ali specifikacije, določene v ustreznih opisih oznak TARIC.

(36)

Zliti aluminijev oksid se proizvaja s taljenjem boksita ali aluminijevega oksida pri zelo visokih temperaturah (približno 2 000 °C) v obločni peči, nato pa se nastali material ohladi in zdrobi.

(37)

Zaradi svoje trdote in toplotne odpornosti se zliti aluminijev oksid uporablja predvsem v dveh industrijskih sektorjih: v industriji abrazivov in v industriji ognjevarnih materialov. V industriji abrazivov se uporablja za številne namene, vključno z drobljenjem, poliranjem, rezanjem in peskanjem. V industriji ognjevarnih materialov deluje kot ognjevaren material pri visokih temperaturah, kot so obloge peči, talilni lonci in ognjevarni zidaki. Poleg teh glavnih vrst uporabe se zliti aluminijev oksid uporablja tudi pri proizvodnji tehnične keramike in kot dodatek, odporen proti obrabi, v površinskih prevlekah v industriji laminiranih izdelkov.

(38)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 2818 10 11 , 2818 10 19 , ex 2818 10 91 in 2818 10 99 (oznaki TARIC 2818 10 91 20, 2818 10 91 90) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(39)

Vendar umetni korund, ki se trenutno uvršča pod oznako TARIC 2818 10 91 30 (tj. sintrani korund z mikrokristalno strukturo, ki sestoji iz aluminijevega oksida (CAS RN 1344-28-1) in magnezijevega aluminata (CAS RN 12068-51-8) z masnim deležem (izračunanim kot oksidi) 92 % ali več, vendar ne več kot 94 %, aluminijevega oksida in 7 % (± 1 %) magnezijevega oksida), ni zajet v izdelku v preiskavi. Mehanske mešanice umetnega korunda in drugih snovi, ki se trenutno uvrščajo pod tarifno številko 3824 , prav tako niso zajete v izdelku v preiskavi.

(40)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(41)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(42)

Več strani, zlasti uporabniki Unije iz ognjevarne industrije, je trdilo, da ne prihaja do nadomeščanja med zlitim aluminijevim oksidom za abrazivne namene in zlitim aluminijevim oksidom za ognjevarne namene zaradi njunih različnih fizikalnih značilnosti, lastnosti, namenov uporabe in dojemanja s strani uporabnikov. Številni uporabniki so opozorili na razliko v porazdelitvi velikosti delcev med zlitim aluminijevim oksidom za abrazivne namene in zlitim aluminijevim oksidom za ognjevarne namene, pri čemer so trdili, da mora zliti aluminijev oksid za abrazivne namene izpolnjevati določene standarde, ki jih je izdala Zveza evropskih proizvajalcev sredstev za brušenje (Federation Européenne des Fabricants de Produits Abrasifs – FEPA) in ki temeljijo na velikosti zrn. Nasprotno pa se pri ognjevarnem aluminijevem oksidu uporabljajo širši razponi velikosti delcev in manj stroge zahteve glede enakomernosti velikosti delcev. Poleg tega je več uporabnikov trdilo, da oba razreda z vidika stroškov in končne uporabe nista zamenljiva, saj bi bila uporaba zlitega aluminijevega oksida za abrazivne namene v industriji ognjevarnih materialov predraga, medtem ko je zliti aluminijev oksid za ognjevarne namene tehnično neprimeren za uporabo v abrazivnih izdelkih.

(43)

Uporabniki iz ognjevarne industrije so prav tako trdili, da je bila industrija Unije predvsem osredotočena na proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida za abrazivne namene, pri čemer je bilo le 20–30 % proizvodnje Unije namenjene ognjevarnemu zlitemu aluminijevemu oksidu. Zato so trdili, da v Uniji ni dovolj zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja po ognjevarnem zlitem aluminijevem oksidu. Poleg tega so trdili, da ker ognjevaren zliti aluminijev oksid predstavlja tako majhen del proizvodnje industrije Unije, izključitev tega razreda iz obsega izdelka ne bi ogrozila učinkov predvidenih dajatev.

(44)

Komisija je ugotovila, da imajo abrazivni in ognjevarni razredi zlitega aluminijevega oksida enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti. Oba razreda sta sestavljena iz 90–99 % aluminijevega oksida, imata visoko trdoto, visoko gostoto in visoko tališče, zanju je značilna nizka raven nečistoč, visoka odpornost na toplotne šoke in močno odpornost proti obrabi. Kar zadeva porazdelitev velikosti delcev, je Komisija ugotovila, da so razlike v velikosti delcev posledica postopkov razvrščanja po zlivanju, kot je sejanje, in ne odražajo nobene bistvene razlike v naravi izdelka. Poleg tega je Komisija ugotovila, da obstaja znatno prekrivanje velikosti delcev, kar omogoča zamenljivo uporabo obeh razredov za nekatere namene. Preiskava je pokazala, da so uporabniki iz ognjevarne industrije, ki sicer večinoma kupujejo širše razpone velikosti delcev, kupovali tudi ožje razpone velikosti zrn, ki se dovolj prekrivajo s porazdelitvijo velikosti delcev, značilno za abrazivni razred zlitega aluminijevega oksida. Poleg tega bi lahko uporabniki v industriji abrazivov s tehničnega vidika in kot je potrdilo nemško združenje za abrazive, združenje VDS, uporabljali velikosti zrn, ki se običajno uporabljajo v ognjevarni industriji, tudi kadar taka uporaba ni v skladu s standardi zveze FEPA, zlasti v okviru manj zahtevnih abrazivnih namenov uporabe. Preiskava je pokazala, da skladnost s standardi zveze FEPA ni pravna obveznost in se ne uporablja vedno za vse namene. V zvezi z razliko v stroških je Komisija ugotovila, da razlike v cenah ne predstavljajo zadostne podlage za izključitev izdelka, če ni jasnih dokazov o bistvenih razlikah v fizikalnih, kemičnih ali tehničnih lastnostih. Komisija je menila, da neobstoj popolne zamenljivosti med vsemi razredi zlitega aluminijevega oksida, ki jo je pogosto mogoče pripisati stroškovnim vidikom uporabnikov ognjevarnih materialov ali zahtevam glede kakovosti pri nekaterih namenih vrhunske uporabe s strani uporabnikov abrazivov, ni v nasprotju s sklepom, da različni razredi zlitega aluminijevega oksida spadajo na področje uporabe istega izdelka. Trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

Komisija v oddelku 7 v nadaljevanju obravnava argumente v zvezi s proizvodnjo ognjevarnega zlitega aluminijevega oksida v Uniji.

(46)

Nekatere strani so trdile, da imata sol-gel korund in zliti aluminijev oksid zelo omejeno zamenljivost ter da se zliti aluminijev oksid proizvaja iz boksita in aluminijevega oksida, sol-gel korund pa iz boehmita visoke čistosti. Družba Tyrolit je opozorila, da se sol-gel korund ne proizvaja s postopkom zlivanja, kot zliti aluminijev oksid, temveč sledi drugačnemu proizvodnemu postopku, ki vključuje tvorbo sol-gela z razpršitvijo boehmita in dodatkov v nakisani vodi. Poleg tega je družba Tyrolit glede na visoko ceno svoje surovine, boehmita, trdila, da je sol-gel korund približno desetkrat dražji od zlitega aluminijevega oksida in da bi njegova zamenjava v formulaciji z drugo vrsto zlitega aluminijevega oksida, čeprav bi bila teoretično mogoča, pomembno vplivala na kakovost nastalih vezanih ali prevlečenih abrazivov. Zato so nekatere strani zahtevale, da se sol-gel korund izključi iz obsega preiskave.

(47)

Komisija je ugotovila, da ima sol-gel korund podobne osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti kot druge vrste zlitega aluminijevega oksida. Sol-gel in tudi druge vrste zlitega aluminijevega oksida, vključno z belim in rjavim zlitim aluminijevim oksidom, so sestavljeni predvsem iz aluminijevega oksida (Al2O3) in kažejo primerljive ravni trdote, toplotne odpornosti in kemične stabilnosti, zaradi česar so primerni za podobne industrijske namene uporabe. Čeprav se aluminijev sol-gel proizvaja z ločenim postopkom kemične sinteze in ne s konvencionalnim zlivanjem ter izvira iz druge surovine, razlike v proizvodnem procesu in vložku same po sebi niso pomembne pri ugotavljanju, ali je vrsta izdelka ločen izdelek, kadar to razhajanje v proizvodni metodologiji ne vpliva bistveno na funkcionalne lastnosti končnega izdelka. Prav tako razlike v stroških in cenah same po sebi ne upravičujejo sklepa, da je treba sol-gel šteti za drugačen izdelek. Dejstvo, da družba Tyrolit priznava, da bi lahko beli zliti aluminijev oksid teoretično nadomestil sol-gel, čeprav z zmanjšano zmogljivostjo pri zahtevnejših namenih uporabe, dokazuje, da imajo različne vrste zlitega aluminijevega oksida v zadostni meri osnovne funkcionalne značilnosti. Komisija je menila, da za večino abrazivnih namenov uporabe obstaja pomembna stopnja zamenljivosti med aluminijevim sol-gelom in drugimi vrstami zlitega aluminijevega oksida.

(48)

V skladu s tem je Komisija sklenila, da pripombe v zvezi z obsegom izdelka ne predstavljajo zadostne utemeljitve za izključitve izdelka. Zato so bile te zahteve zavrnjene.

(49)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(50)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo zlitih aluminijevih oksidov. Ustrezne informacije je predložilo deset proizvajalcev izvoznikov.

(51)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajsko vlado je pozvala, naj predloži svoje pripombe o uporabi člena 18. Prejela ni nobenih pripomb.

(52)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(53)

Komisija je 21. januarja 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki usmerjajo izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možni reprezentativni državi, in sicer je kot primerni reprezentativni državi določila Mehiko in Brazilijo. Vse pripombe so bile obravnavane v oddelku 3.2.2.1.

(54)

Komisija je 5. marca 2025 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih namerava uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Mehiko. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi proizvajalca ELMET, S.A. DE C.V.

(55)

Pripombe na obe sporočili so bile povzete in obravnavane v oddelku 3.2.2.

(56)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(57)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(58)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(59)

Komisija je v nedavnih preiskavah v zvezi z metalurškim in kemijskim sektorjem v Ljudski republiki Kitajski (5) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(60)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (6). Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v metalurškem in kemijskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (7) ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (8). Nadalje je ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (9). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (10). Odkrila je tudi izkrivljanje stroškov plač v metalurškem in kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (11) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (12).

(61)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi z metalurškim in kemijskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz pritožbe in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (13), ki temelji na javno dostopnih virih. Ta analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(62)

V pritožbi je bilo navedeno, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja na Kitajskem v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti domačih cen in stroškov kitajske metalurške in kemijske industrije. Da bi utemeljil svoje stališče, se je pritožnik skliceval na poročilo, zlasti na oddelke o kemijskem sektorju (14), na prejšnje preiskave Komisije v zvezi s kemičnimi in metalurškimi izdelki nižje v prodajni verigi (15), pa tudi na kitajsko zakonodajo.

(63)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu „socialističnega tržnega gospodarstva”, pri čemer je gospodarstvo v državni lasti „vodilna sila nacionalnega gospodarstva” (16). Kitajska ustava in lastninsko pravo krepita nesporen in vse večji nadzor Komunistične partije Kitajske (KPK) nad gospodarskim sistemom LRK, kar precej presega razmere, ki so običajne v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor. Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko z uporabo različnih orodij, kot so industrijsko načrtovanje, finančni sistemi in regulativno okolje, za nadzor gospodarstva (17). Bistveno je, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo tam določene prednostne naloge (18).

(64)

Trg kemičnih izdelkov, zlasti sektor aluminijevega oksida, je izpostavljen znatnemu vmešavanju kitajske vlade, kot je podrobno opisano v poročilu. Državni nadzor se dodatno izvaja z različnimi dokumenti o načrtovanju in regulativnimi dokumenti ter ad hoc političnimi ukrepi, usmerjenimi v kemijski sektor, ki državi omogočajo uresničevanje njene vizije in izvajanje potrebnih prilagoditev (19). Kar zadeva aluminijev oksid, surovino za proizvodnjo zlitih aluminijevih oksidov, je ta opredeljen v načrtih, kot je 14. petletni načrt občine Chongqing za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije (v nadaljnjem besedilu: načrt iz Chongqinga), cilj katerega je okrepiti projekte aluminijevega oksida in vzpostaviti lokalni sistem oskrbe (20).

(65)

Poudarjeno je bilo, da zadevni trg v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih organov države izvoznice, pri čemer se pritožba ponovno sklicuje na poročilo. Država ni samo dejavno vključena v oblikovanje splošnih ekonomskih politik v posameznih podjetjih v državni lasti in nadzor nad njihovim izvajanjem, temveč tudi uveljavlja svoje pravice do sodelovanja pri operativnem odločanju v teh podjetjih. To se običajno izvaja s kroženjem kadrov med vladnimi organi in podjetji v državni lasti, s prisotnostjo članov partije v izvršnih organih podjetij v državni lasti in partijskih celic v družbah ter oblikovanjem korporacijske strukture v sektorju podjetij v državni lasti. V zameno imajo podjetja v državni lasti deležna številne gospodarske koristi, zlasti zaščito pred konkurenco in preferenčni dostop do ustreznih vložkov, vključno s financiranjem. Visoka raven poseganja države v kemijsko industrijo in visok delež podjetij v državni lasti v sektorju glede na celotno proizvodnjo tudi zasebnim proizvajalcem izdelka v preiskavi preprečuje, da bi delovali v skladu s tržnimi razmerami. Namesto tega so javna in tudi zasebna podjetja v kemijskem sektorju verjetno podvržena političnemu nadzoru in navodilom kitajske vlade.

(66)

Prisotnost države v podjetjih ji omogoča, da vpliva na cene ali stroške. V zvezi s tem se je pritožnik skliceval na poročilo, v katerem je poudarjeno, da čeprav se lahko šteje, da pravica ustreznih državnih organov do imenovanja in razrešitve posameznikov ključnega poslovodnega osebja v podjetjih v državni lasti, kot je določena v kitajski zakonodaji, odraža ustrezne lastniške pravice, so celice KKP v podjetjih v državni lasti in zasebnih podjetjih še en kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. KKP vsaj od leta 2016 krepi zahtevo po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v podjetjih v državni lasti z namenom uresničevanja vladnih ciljev. Po poročilih naj bi KKP tudi izvajala pritisk na zasebne družbe in zahtevala, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini. Poleg tega imata prisotnost in poseganje države v finančne trge ter zagotavljanje surovin in vložkov dodaten učinek izkrivljanja na trgu.

(67)

Dalje, javne politike ali ukrepi na Kitajskem diskriminirajo v korist domačih dobaviteljev ali kako drugače vplivajo na sile prostega trga. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, zlasti tiste, ki veljajo za „strateške“. Organi na vsaki upravni ravni spremljajo izvajanje takih načrtov. Sistem gospodarskega načrtovanja na Kitajskem tako povzroča, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali politično pomembne, vključno s kemijskim sektorjem, kar vpliva na industrije nižje v verigi, med katerimi je tudi proizvodnja zlitih aluminijevih oksidov.

(68)

Prisotno je pomanjkanje zakonodaje o stečaju, družbah ali lastnini ali diskriminatorna uporaba ali nezadostno izvrševanje navedene zakonodaje. Za kitajski sistem je značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajska zakonodaja o stečaju uradno temelji na podobnih načelih kot sorodna zakonodaja v drugih državah. Država ima močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti, kar pogosto neposredno vpliva na njihov izid (21). Poleg tega so na Kitajskem vsa zemljišča v lasti kitajske države, njihova dodelitev pa je izključno odvisna od države. Zato kitajska zakonodaja o lastnini in stečaju povzroča izkrivljanja, saj ohranja insolventna podjetja in ne zagotavlja zemljišč pod tržnimi pogoji.

(69)

Stroški plač na Kitajskem so prav tako izkrivljeni, saj Kitajska ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih. Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega imajo prebivalci na določenem upravnem območju omejen dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov.

(70)

Dostop do financiranja ponujajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike in delujejo odvisno od države. Za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti, ki ostajajo povezane z državo ne le prek lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov, banke pa tako kot nefinančna podjetja v državni lasti redno izvajajo javne politike, ki jih določi vlada. Poleg tega se stroški izposojanja umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. Čeprav je bila liberalizacija nominalne obrestne mere dosežena oktobra 2015, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga na korporativni sistem posojil na Kitajskem v bistvu vplivajo znatne sistemske težave in izkrivljanja, ki so posledica stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih.

(71)

Poleg tega imajo izkrivljanja kitajskega trga sistemsko naravo. Pri proizvodnji zlitih aluminijevih oksidov je še posebno pomembna vloga vlade v sektorju energije. Zaradi visokih temperatur, potrebnih za proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida (več kot 2 000 °C), je proizvodnja zelo energijsko intenzivna. Poleg tega je za trg električne energije na Kitajskem značilna močna udeležba podjetij v državni lasti v različnih fazah dobavne verige. Udeležba kitajske vlade je močna zlasti pri določanju cen energije, vključno z dodeljevanjem preferenčnih cen električne energije za določene industrije na ravni provinc.

(72)

V pritožbi je bilo skratka zastopano stališče, da cene ali stroški niso rezultat sil prostega trga, ker nanje vpliva znatno poseganje države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Kot je navedeno v pritožbi, zato za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(73)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(74)

Posledično se je Komisija v tej preiskavi pri preučevanju, ali je uporaba domačih cen in stroškov v LRK glede na obstoj znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) člena 2(6a) osnovne uredbe primerna ali ne, oprla na dokaze v dokumentaciji, vključno z dokazi v pritožbi in poročilu. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(75)

Kitajska vlada zlasti v sektorju izdelka v preiskavi ohranja visoko stopnjo lastništva, nadzora, nadzora politik ali dajanja navodil v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva. Kitajska vlada in KKP ohranjata strukturi, ki jima zagotavljata neprekinjen vpliv v podjetjih, zlasti podjetjih v državni lasti (22). Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v podjetjih v zasebni lasti (23), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države.

(76)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so v sektorju izdelka v preiskavi dejavna tako podjetja v državni lasti kot tudi zasebna podjetja (24). Na primer, družba Chinalco, tj. podjetje v državni lasti pod nadzorom komisije SASAC (25), in družba China Henan International Cooperation Group Co., Ltd. (26), tj. podjetje v državni lasti, ki je v lasti henanske vlade, sta med največjimi dobavitelji boksita (27), pri čemer je boksit bistvena surovina za proizvodnjo zlitih aluminijevih oksidov. Poleg tega je več proizvajalcev zasebnih, kot sta družba Zhengzhou Yufa Abrasives Co., Ltd. (hčerinska družba skupine Zhengzhou Yufa Group) (28) in družba Saite (29), tj. hčerinska družba skupine Bosai Group, vendar tudi ti delujejo pod nadzorom in vodstvom kitajskih organov (glej uvodni izjavi 85 in 86).

(77)

Poleg tega kitajska vlada usmerja podjetja tudi z določanjem specifičnih ciljev in politik za metalurški in kemijski sektor, ki jih morajo uresničevati vsi udeleženci iz industrije, ne glede na njihovo zasebno ali javno naravo.

(78)

Na primer, standardni pogoji, ki se uporabljajo za industrijo aluminija (v nadaljnjem besedilu: standardni pogoji) (30), ki jih je leta 2020 izdalo ministrstvo za industrijo in informacijsko tehnologijo, določajo splošni okvir za delovanje industrije aluminija na centralni ravni. Zlasti je cilj standardnih pogojev: „[o]krepiti strukturno reformo industrije aluminija na strani ponudbe, pospeševati tehnološki razvoj industrije in spodbujati visokokakovostni razvoj industrije“ ter zagotoviti naslednje: „[r]udarjenje boksita, proizvodnja aluminija, elektrolitskega aluminija in sekundarnega aluminija mora biti v skladu z nacionalnimi in lokalnimi industrijskimi politikami, načrti za mineralne vire, zakoni, predpisi in politikami na področju varstva okolja in ohranjanja energije, zakoni, predpisi in politikami na področju rudarstva, zakoni, predpisi in politikami za varno proizvodnjo, načrti za razvoj industrije in drugimi zahtevami“ (31).

(79)

Poleg tega je aluminijev oksid vključen v katalog spodbujanih industrij v zahodnih regijah za leto 2025 (32).

(80)

Kitajska vlada je nedavno objavila izvedbeni načrt za visokokakovostni razvoj industrije aluminija (33) (v nadaljnjem besedilu: načrt za aluminij), v katerem navaja: „Za spodbujanje visokokakovostnega razvoja industrije aluminija, boljšo podporo ključnim proizvodnim verigam, […] smo pripravili ta načrt za obdobje 2025–2027 […]. Ob upoštevanju smernic Ši Džinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo moramo v celoti izvajati vodilna načela 20. nacionalnega kongresa [CCP] ter drugega in tretjega plenarnega zasedanja 20. centralnega komiteja KKP ter ravnati v skladu s sklepi nacionalnega srečanja o spodbujanju nove industrializacije. […] Prizadevali si bomo za znatno povečanje odpornosti in ravni varnosti industrijskih in dobavnih verig do leta 2027, pri čemer bo splošni položaj industrijske verige vodilni v svetu. Zmogljivost za varnost virov aluminija se bo bistveno izboljšala, s ciljem 3- do 5-odstotnega povečanja domačih virov boksita in letno proizvodnjo recikliranega aluminija v višini več kot 15 milijonov ton. Industrijska struktura bo optimizirana, industrijski grozdi na področju obdelave aluminija pa izboljšani.“

(81)

14. petletni načrt province Shandong za razvoj industrije aluminija (34) (v nadaljnjem besedilu: načrt iz Shandonga) določa naslednje cilje: „[d]o leta 2025 bo nadzorovana proizvodna zmogljivost elektrolitskega aluminija in aluminijevega oksida […]. V provinci se bo razvil glavni industrijski grozd za aluminij, ki bo imel znaten vpliv doma in v tujini“ (35).

(82)

Stalni odbor ljudskega kongresa avtonomne regije Guangxi Zhuang je septembra 2022 izdal sklep o spodbujanju visokokakovostnega razvoja industrije aluminija (36) (v nadaljnjem besedilu: sklep o Guangxiju) in opredelil cilje glede oblikovanja vodilnih podjetij in usmerjanja razvojne poti podjetij v državni lasti v provinci: „Oblikovati in uvajati skupino vodilnih podjetij s ključno konkurenčnostjo. Vzpostaviti sistem ‚vodilne industrijske verige‘ v industriji aluminija za podjetja, ki so na čelu industrijskih verig aluminija in elektrolitskega aluminija, da bi se izvedel celoviti mehanizem za ocene in spodbude energijske učinkovitosti, ki bi zajemal celotno industrijo […]. Izboljšati razvojno kakovost in učinkovitost podjetij v državni lasti, povezanih z aluminijem, podpirati naložbeno skupino Guangxi Investment Group in druga podjetja v državni lasti pri optimizaciji in integraciji njihovih notranjih dejavnosti v zvezi z aluminijem; črpati in uporabljati kapital za uvedbo verige industrije aluminija v provincah in državah z združitvami in prevzemi, udeležbo ali nadzorom lastniškega kapitala ali drugimi metodami, da se izvede usklajen razvoj celotne industrijske verige in oblikujejo vodilna podjetja v industriji aluminija z nacionalnim vplivom in mednarodno konkurenčnostjo” (37).

(83)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj. Kitajska industrijska združenja morajo dejansko zagotoviti, da industrija izvaja politike kitajske vlade. To odgovornost potrjuje dejstvo, da se pri svoji dejavnosti tesno povezujejo z državnimi organi, kar se izraža v njihovih statutih.

(84)

Na primer, Združenje kitajske industrije za pridobivanje neželeznih kovin (CNFA) (38) v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „[s]ledi splošnemu vodstvu [KKP], ustanavlja organizacijo [KKP], izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije,“ ter „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (39). V skladu s členom 6 svojega statuta je združenje dejavno v naslednjem obsegu: „[v] skladu s splošno politiko in splošno nalogo vzpostavitve socialističnega tržnega gospodarskega sistema, ki jo predlagata partija in država, ter glede na dejanski položaj industrije, dejavno pripravlja predloge in mnenja o razvoju industrije, industrijskih politikah, zakonih in predpisih“ (40). Poleg tega morajo osebe, ki zastopajo združenje, med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu Kitajske komunistične partije, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (41).

(85)

Nekateri dobavitelji boksita, na primer družba Chinalco, so člani CNFA.

(86)

Podobno tudi Združenje kitajske industrije ognjevarnih materialov (ACRI) (42) v členu 3 svojega statuta določa, da organizacija „[s]ledi splošnemu vodstvu [KKP], ustanavlja organizacijo [KKP], izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije,“ ter „potrjuje strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavlja ministrstvo za civilne zadeve.“ Poleg tega partijsko delo združenja „sprejema enotno usmerjanje oddelka za družbeno delo centralnega komiteja KKP” (43).

(87)

Skupina Bosai Group in skupina Zhengzhou Yufa Group sta članici ACRI (44).

(88)

Prav tako statut kitajskega združenja industrije obdelovalnih strojev (CMTBA) (45) nižje v verigi, ki ima sicer podružnico, ki se ukvarja posebej z abrazivi, vsebuje enak člen 3 (46), v katerem je navedeno, da združenje spoštuje vodstvo KKP ter sprejema nadzor in upravljanje s strani ministrstva za civilne zadeve in partijskega odbora komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti v zvezi z dejavnostmi CMTBA za krepitev partije (47).

(89)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, so celice KKP v podjetjih v državni in zasebni lasti pomemben kanal, prek katerega lahko država vpliva na poslovne odločitve. Komisija je med preiskavo ugotovila obstoj osebnih povezav med proizvajalci izdelka v preiskavi in KKP, kot so člani KKP med višjimi vodstvenimi delavci ali člani odbora direktorjev v več družbah proizvajalkah izdelka v preiskavi.

(90)

Predsednik družbe Chinalco ter direktor in generalni direktor družbe Chinalco sta na primer sekretar partije oziroma namestnik sekretarja partije v okviru partijske organizacije družbe Chinalco. Poleg tega so leta 2024 vse enote skupine Chinalco Group začele uvajati študije in izobraževanja o partijski disciplini: „[n]a sestanku skupine Chinalco Group za uvajanje študij in izobraževanj o partijski disciplini je bilo poudarjeno, da bi morale partijske organizacije na vseh ravneh okrepiti kombinacijo učenja in uporabe, združiti študije in izobraževanja o partijski disciplini z letnim izvajanjem sistema strateškega načrtovanja „4 + 4 + N + ključnih letnih projektov“ skupine Chinalco ter si prizadevati za doseganje letnih ciljev in nalog ter učinkovito preoblikovanje učnih rezultatov v neizčrpno gonilno silo za pospešitev oblikovanja vrhunskega podjetja s področja aluminija na svetovni ravni z velikimi celovitimi konkurenčnimi prednostmi ter zagotavljati močna politična jamstva za novo poglavje o posodobitvi družbe Chinalco“ (48).

(91)

Partija posega tudi v zasebna podjetja v industriji aluminijevih oksidov. Predsednik skupine Bosai Group na primer opravlja tudi funkcijo „predsednika kitajske ljudske politične posvetovalne konference okrožja Nachuan, Chongqing“ in je prejel častni naziv „izjemni tvorec socializma s kitajskimi značilnostmi“ (49). Poleg tega namestnik generalnega direktorja skupine opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora skupine in se je udeležil srečanja s „propagandno skupino občinskega partijskega odbora Chongqinga za preučevanje in izvajanje duha tretjega plenarnega zasedanja 20. centralnega komiteja KPK“ (50).

(92)

Poleg tega so v sektorju izdelka v preiskavi vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe.

(93)

Kitajska vlada metalurško industrijo vedno obravnava kot ključno (51). To je potrjeno v številnih načrtih, smernicah in drugih dokumentih, ki zajemajo aluminijeve okside, izdanih na nacionalni ravni, ravni provinc in občinski ravni, ki jih je Komisija podrobno dokumentirala v prejšnjih preiskavah sektorja (52), pa tudi v poročilu (53).

(94)

Na primer, na nacionalni ravni 14. petletni načrt za razvoj industrije surovin (v nadaljnjem besedilu: načrt za surovine) (54) vključuje določbe o „spodbujanju obalnih območij k urejenemu umeščanju projektov aluminijevega oksida in drugih projektov, ki uporabljajo čezmorske vire“. V načrtu je nadalje pozvano k nadzoru zmogljivosti v sektorju aluminija na splošno, vključno s sektorjem aluminijevega oksida: „Strogo nadzirati novo povečano proizvodno zmogljivost. […] Preprečiti neurejen razvoj […] in aluminijevega oksida“.

(95)

Poleg tega je v načrtu za aluminij navedeno, da si bo kitajska vlada „prizadevala za znatno povečanje odpornosti in ravni varnosti industrijske in dobavne verige do leta 2027 ter zagotovila, da bo razvoj industrijske verige dosegel vodilno raven na svetu. Zmogljivost za varnost virov aluminija se bo znatno izboljšala, s ciljem 3- do 5-odstotnega povečanja domačih virov boksita“. Poleg tega poudarka na boksitnih vložkih namerava kitajska vlada „stalno in preudarno krepiti projekte aluminijevega oksida. Okrepili bomo znanstveno načrtovanje projektov aluminijevega oksida […] z boksitom kot surovino […]. Novi projekti se bodo razvijali preudarno. Na novo spremenjeni ali razširjeni projekti aluminijevega oksida morajo biti strogo skladni z ustreznimi politikami za industrijo […]“ (55).

(96)

Kot je razvidno iz zgornjih dokumentov, centralna vlada pozorno spremlja in usmerja sektor aluminijevega oksida, ki ga, vključno s celotno verigo industrije zlitega aluminijevega oksida, bolj kot sile prostega trga v veliki meri oblikuje poseganje države vanj.

(97)

Na lokalni ravni je obseg poseganja Kitajske v industrijo aluminijevega oksida očitnejši. Tak primer je načrt iz Shandonga, ki poleg ciljev, opisanih v uvodni izjavi 81, vsebuje podporne ukrepe za lokalna podjetja s področja aluminija: „Okrepiti politično in regulativno podporo. Dejavno izvajati različne podporne politike na nacionalni ravni in ravni provinc ter zagotavljati podporo upravičenim industrijskim grozdom, ključnim izdelkom in ključnim tehnologijam. Podpirati podjetja, ki izvajajo večje nacionalne projekte in projekte na ravni provinc (56)“.

(98)

V Yunnanu je namen akcijskega načrta province Yunnan za preoblikovanje celotne verige industrije neželeznih kovin in novih materialov z novimi ugodnostmi za obdobje 2021–2023 (v nadaljnjem besedilu: načrt iz Yunnana) (57)„[r]azviti inteligentno proizvodnjo: […] spodbujati preoblikovanje proizvodnih metod v inteligentne, prilagodljive in izpopolnjene ter izvajati pilotne predstavitve inteligentne proizvodnje v industriji neželeznih kovin. Na rudarskih območjih […] boksita […] bomo spodbujali celovit sklop inteligentnih sodelovalnih rudarskih tehnoloških sistemov […] ter vzpostavili digitalne rudnike na podlagi vodilnih osrednjih podjetij v industriji in izvajali predstavitve v industriji. […] spodbujali podjetja, da izboljšajo raven inteligence pri optimizaciji procesov […] ter varno proizvodnjo in izboljšajo svojo sposobnost hitrega in cenovno ugodnega zadovoljevanja potreb uporabnikov“ (58).

(99)

Načrt iz Yunnana vsebuje tudi ukrepe za znižanje obratovalnih stroškov industrije aluminijevega oksida s preferenčnimi davčnimi politikami: „Izvajati preferenčne davčne politike za razvoj zahodne regije ter ustrezno opravljati preiskave in registracijo zadevnih podjetij za […], zeleno industrijo aluminija in industrijo intenzivne obdelave neželeznih kovin, kakor je navedeno v katalogu spodbujanih industrij v zahodnih regijah; zagotavljati nenaročene nasvete in storitve za pomoč podjetjem pri zmanjševanju njihovega davčnega bremena” (59).

(100)

Kot je že poudarjeno v uvodni izjavi 82, sklep o Guangxiju določa več ciljev za razvoj industrije aluminija v provinci. Poleg tega določa naslednje: „[P]ristojni organi avtonomne regije, kot so za razvoj in reforme, industrijo in informacijsko tehnologijo ter ekologijo in okolje, usmerjajo in podpirajo podjetja, ki proizvajajo aluminijev oksid in elektrolitski aluminij, pri uporabi novih procesov, novih tehnologij ter zelenih in nizkoogljičnih tehnologij za izvajanje energijsko varčne preobrazbe […]“ (60).

(101)

V Henanu je bil podpisan sporazum o mednarodnem trgovinskem poslovnem sodelovanju na področju boksita med družbo China Henan International Cooperation Group Co., Ltd. in družbo Sanmenxia State-owned Assets Operation and Management Co., Ltd. V skladu s sporazumom „[b]osta v prihodnosti občinski partijski odbor in občinska vlada Sanmenxia vključila nove materiale na osnovi aluminija v eno od 12 ključnih industrijskih verig, na oblikovanje katerih se bo mesto osredotočilo. Pomembno platformno podjetje za odpiranje province in sodelovanje je družba China Henan International Cooperation Group Co., Ltd., ki zagotavlja ključne strategije province […]. Družba Sanmenxia State-owned Assets Operation and Management Co., Ltd. je občinsko podjetje v državni lasti. […] stremi k oblikovanju nove kakovostne produktivnosti, je že vrsto let močno prisotno na področju industrije aluminija, si prizadeva za nove preboje pri širitvi industrijske verige na osnovi aluminija ter aktivno raziskuje nove poti za inovacije in razvoj. Sodelovanje med obema podpisnicama pri izvajanju mednarodnih trgovinskih poslov z boksitom ni le pomemben ukrep za izvajanje nacionalne strategije, širitev področja zunanjega gospodarskega sodelovanja in spodbujanje visokokakovostnega razvoja lokalnega gospodarstva, temveč tudi živahna praksa poglabljanja reforme in inovativnega razvoja mestnih podjetij v državni lasti, kar ima velik pomen in daljnosežen vpliv na reševanje težave omejene lokalne oskrbe z boksitom, s katero se sooča mesto, ter na razvoj industrije aluminija v sedanjem in prihodnjem obdobju“ (61).

(102)

Na lokalni ravni je leta 2021 visokotehnološko območje Fuling (okrožje Fuling se nahaja na območju občine Chongqing) navedlo, „da je za znanstvene in tehnološke inovacije porabilo 185 milijonov RMB, kar je bilo za 10,9 odstotne točke več od stopnje rasti splošnih javnofinančnih odhodkov celotne regije“ in dodalo, da je „območje z vzpostavitvijo platform in podporo politik učinkovito spodbujalo združevanje inovativnih dejavnikov v verigo industrije novih materialov, številni inovativni dosežki pa so zapolnili domačo vrzel. Na primer, […] letna proizvodnja rjavega zlitega aluminijevega oksida družbe Saite v okrožju Fuling [Chongqing] je presegla 200 000 ton, s čimer je postala največje svetovno podjetje za proizvodnjo monomera rjavega zlitega aluminijevega oksida. Do konca leta 2021 je okrožje Fuling oblikovalo 98 zasebnih visokotehnoloških podjetij” (62).

(103)

Poleg tega banke v državni lasti podpirajo tudi nekatere proizvajalce zlitega aluminijevega oksida, kot je na primer podružnica Chongqing kitajske izvozno-uvozne banke, ki je „uvedla številne ukrepe za pomoč Chongqingu, da stori vse, kar je mogoče, za stabilizacijo osnovnega trga zunanje trgovine in tujih naložb ter spodbujanje novega razvoja odprtega gospodarstva Chongqinga […], ter okrepila finančno podporo za trgovino,[…] zagotovila storitve poravnave […], akreditive in trgovinsko financiranje za številna proizvodno in trgovinsko usmerjena podjetja, kot sta družba [Chongqing] Saite Corundum in družba Chongqing International Trade” (63). Skratka, kitajska vlada je sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo glavnih vložkov za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(104)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje zakonodaje o stečaju in lastnini v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe v sektorju aluminijevega oksida ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(105)

Na izdelek v preiskavi vplivajo tudi izkrivljanja stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 60. Ta izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere v LRK velja isti sistem delovnega prava).

(106)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor izdelka v preiskavi, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 60. Tudi na ravni politike vlada podrobno ureja finančne ukrepe. Na primer, v načrtu za surovine je določeno, da bodo „[o]bstoječi kanali financiranja v celoti izkoriščeni za podporo velikim projektom, vključenim v načrt. [Kitajska vlada] bo poglobila sodelovanje med industrijo in financami ter okrepila vlogo nacionalnih platform za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem, da bi zagotovila močno podporo projektom v skladu z načrtom s finančnimi storitvami in kapitalskimi naložbami” (64).

(107)

Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(108)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju / pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(109)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami so dejansko prisotna v celotni LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(110)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena. Na podlagi navedenega in zaradi nesodelovanja kitajske vlade je Komisija sklenila, da v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Normalno vrednost je zato konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(111)

Družbi Runbao in Saite sta 31. januarja 2025 predložili sklop pripomb v odgovor na prvo obvestilo, tudi v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(112)

Prvič, družbi Runbao in Saite sta zavzeli stališče, da se člen 2(6a) osnovne uredbe ne uporablja, saj kitajska industrija zlitega aluminijevega oksida deluje pod tržno usmerjenimi pogoji. Družbi Runbao in Saite sta v zvezi s tem tudi trdili, da bi morala Komisija sprejeti domače cene in stroške, ki sta jih sporočili obe družbi, saj sta v zasebni lasti.

(113)

Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 74 do 110 zgoraj, je sektor izdelka v preiskavi izpostavljen številnim znatnim izkrivljanjem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Čeprav imajo taka izkrivljanja različne oblike in prisotnost podjetij v državni lasti v sektorju kaže na obstoj znatnih izkrivljanj, poseganje države, ki vpliva na tržne sile, ni omejeno na gospodarske subjekte v lasti države, temveč zajema tudi zasebna podjetja (glej zlasti uvodno izjavo 91 zgoraj).

(114)

Drugič, družbi Runbao in Saite sta navedli, da tudi če bi Komisija ugotovila obstoj znatnih izkrivljanj, je treba ustrezno oceno za družbi Runbao in Saite opraviti posamično, kot je določeno v tretjem odstavku člena 2(6a) osnovne uredbe.

(115)

Komisija je ugotovila, da se obstoj znatnega izkrivljanja, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti člen 2(6a) osnovne uredbe, potrdi za celotno državo. Če je v dokončnem sektorju ugotovljen obstoj znatnih izkrivljanj, se določbe člena 2(6a) osnovne uredbe a priori uporabljajo za vse proizvajalce izvoznike zadevnega sektorja v LRK in nanašajo na vse stroške v zvezi z njihovimi proizvodnimi dejavniki. Medtem ko ista določba osnovne uredbe določa uporabo domačih stroškov, za katere se zanesljivo ugotovi, da nanje znatna izkrivljanja ne vplivajo, pa na podlagi točnih in ustreznih dokazov ni bilo ugotovljeno, da bi bili domači stroški neizkrivljeni. Natančneje, proizvajalci izvozniki niso predložili točnih in ustreznih dokazov o neizkrivljenih cenah in stroških, temveč so se omejili na zgoraj navedeno splošno trditev, da industrija zlitega aluminijevega oksida deluje pod tržno usmerjenimi pogoji.

(116)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(117)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 53 in 54, je Komisija objavila dve obvestili k spisu o virih za določitev normalne vrednosti: prvo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 21. januarja 2025 (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) in drugo obvestilo o proizvodnih dejavnikih z dne 5. marca 2025 (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu o proizvodnih dejavnikih zainteresirane strani obvestila, da namerava obravnavati Mehiko kot primerno reprezentativno državo v obravnavani zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je na podlagi pripomb in podpornih dokazov, prejetih od zainteresiranih strani v zvezi z neobstojem dejanske proizvodnje izdelka v preiskavi v Mehiki, menila, da je Brazilija najprimernejša reprezentativna država v obravnavani zadevi, če bo potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(118)

Komisija je v prvem obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Mehiko in Brazilijo kot državi, ki imata glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka ti državi na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(119)

Družba Tyrolit je v svojih pripombah kot primerne reprezentativne države za to preiskavo predlagala tri države: Brazilijo, Kazahstan in Indijo. Združenje VDS je trdilo, da bi bila Indija najprimernejša izbira, saj je tam prisotnih veliko proizvajalcev izdelka v preiskavi. Poleg tega je združenje VDS navedlo, da Indija zagotavlja realističen odraz cen surovin in da so njene cene energije bolj primerljive s tistimi na Kitajskem.

(120)

Komisija je ugotovila, da Kazahstan in Indija za razliko od zadevne države ne spadata v kategorijo držav z višjim srednjim dohodkom po klasifikaciji Svetovne banke in se zato glede na njuno stopnjo gospodarskega razvoja ne moreta šteti za možni reprezentativni državi, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Zato Kazahstana in Indije ni mogoče uporabiti kot reprezentativnih držav. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(121)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je treba za državi, opredeljeni kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, in sicer Brazilijo in Mehiko, razpoložljivost podatkov, ki jih je treba dodatno preveriti, zlasti kar zadeva takoj razpoložljive finančne podatke proizvajalcev izdelka v preiskavi.

(122)

Kar zadeva Brazilijo, Komisija na tej stopnji ni mogla najti takoj razpoložljivih računovodskih izkazov (konsolidiranih ali nekonsolidiranih) za družbo Elfusa Geral de Eletro Fusão, edino znano družbo, ki proizvaja izdelek v preiskavi v Braziliji. Komisija je zato sklenila, da podatkov te družbe v tem postopku ne more uporabiti. Posledično je Komisija sklenila, da se Brazilija za to preiskavo ne more šteti za primerno reprezentativno državo.

(123)

V zvezi z Mehiko je Komisija opredelila takoj razpoložljive računovodske izkaze za družbo Elmet, ki kažejo razumno raven dobičkonosnosti v letu 2022, vendar ne zajemajo obdobja preiskave.

(124)

Komisija je analizirala uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Mehiko in Brazilijo. Pritožnik je predložil dokaze prima facie o obstoju znatnih izkrivljanj v zvezi z zlitim aluminijevim oksidom na Kitajskem. Zato bi bil v primeru potrditve obstoja takih izkrivljanj uvoz iz Kitajske izključen iz izračuna referenčnih cen surovin v reprezentativnih državah. Komisija je preučila tudi uvoz iz držav, ki niso članice STO in so navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (66). V vseh primerih je bil ta uvoz v obdobju preiskave neobstoječ ali minimalen (manj kot 1 %). V skladu s tem bi se Mehika in Brazilija lahko šteli za primerni reprezentativni državi (67).

(125)

Družba Tyrolit in združenje VDS sta navedla, da obstajajo močni znaki, ki kažejo, da družba Elmet, ki je eden od opredeljenih proizvajalcev v Mehiki, deluje predvsem kot uvoznik in distributer surovin za ognjevarno in metalurško industrijo, namesto da bi proizvajala katero koli vrsto zlitega aluminijevega oksida. Nadalje sta navedla, da ima Brazilija domačo proizvodnjo izdelka v preiskavi, pri čemer je družba Elfusa Geral de Eletro Fusão (v nadaljnjem besedilu: družba Elfusa) dobro znan proizvajalec med člani združenja VDS.

(126)

Komisija je ugotovila, da družba Tyrolit in združenje VDS nista predložila dokazov o tem, da družba Elmet ne proizvaja izdelka v preiskavi. Nasprotno, na spletnem mestu družbe Elmet je izrecno navedeno, da družba proizvaja rjavi zliti aluminijev oksid in ima lastno peč. Tega dejstva niso izpodbijale niti druge zainteresirane strani, ki menijo, da tak proizvajalec obstaja v Mehiki. Poleg tega so računovodski izkazi družbe Elmet takoj na voljo prek podatkovne zbirke Orbis, medtem ko računovodski izkazi brazilskega proizvajalca, družbe Elfusa, niso takoj na voljo in jih družba Tyrolit in/ali združenje VDS nista predložila. Zato so bile te zahteve zavrnjene.

(127)

Uporabniki Unije, družba Vesuvius Poland Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba Vesuvius) in družba Calderys ter združenje uporabnikov Zveza evropskih proizvajalcev ognjevarnih materialov (v nadaljnjem besedilu: zveza PRE) so v tej fazi podprli izbiro Mehike kot reprezentativne države. Po mnenju družbe Vesuvius je Brazilija neustrezna reprezentativna država, saj so podatki za ključne proizvodne dejavnike nezadostni in „neustrezni“, ker je uvoz teh materialov v Brazilijo omejen, zlasti če se izključijo materiali s kitajskim poreklom. Poleg tega po podatkih družbe Vesuvis uvoženi materiali ne ustrezajo tistim, ki se običajno uporabljajo pri proizvodnji zlitega aluminijevega oksida. Namesto tega ta uvoz večinoma obsega specializirane vrste boksita, namenjene posebnim načinom uporabe, ki se verjetno ne uporablja za proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida. Poleg tega finančni podatki za proizvajalce zlitega aluminijevega oksida v Braziliji niso na voljo. Družba Vesuvius je zato priporočila, da bi se morala Komisija, če bi izbrala Brazilijo kot reprezentativno državo, za zagotovitev poštene in natančne določitve normalne vrednosti opreti na podatke o izvozu in ne na podatke o uvozu, kot je bilo storjeno v prejšnjih preiskavah. Družba Calderys je podprla izbiro Mehike kot reprezentativne države zaradi razpoložljivosti finančnih podatkov za določenega proizvajalca zlitega aluminijevega oksida v Mehiki. Poleg tega uvozni vzorci Mehike kažejo na manjšo izpostavljenost potencialno izkrivljenim uvoženim vložkom ter na spoštovanje strožjih socialnih in okoljskih standardov. Zveza PRE je ugotovila, da je Brazilija ena največjih svetovnih proizvajalk boksita in je zato neto izvoznica. Zato je zveza PRE trdila, da uvozna cena na enoto boksita v Braziliji morda ne odraža natančno domačega trga, bodisi zaradi majhnega obsega uvoza bodisi zato, ker so uvoženi izdelki specializirani in osredotočeni na posebne razrede višje vrednosti. Poleg tega zveza PRE, tako kot Komisija, ni mogla najti razpoložljivih računovodskih izkazov za družbo Elfusa.

(128)

Družbi Tyrolit in Reckel sta pripomnili, da proizvodni dejavniki za proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida na osnovi aluminijevega oksida in sol-gel korunda v prvem obvestilu niso bili navedeni. Medtem je družba Reckel trdila, da bi bilo treba proizvodne dejavnike, ki jih je opredelila Komisija, ponovno preučiti, saj ne odražajo natančno primarnih surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo sol-gel korunda. Obe družbi sta Komisijo pozvali, naj bodisi prilagodi ugotovljene proizvodne dejavnike bodisi izključi sol-gel korund iz obsega preiskave.

(129)

V odgovoru na pripombe družb Tyrolit in Reckel je bil upoštevan tudi dodaten vložek, uporabljen pri proizvodnji sol-gela, in sicer vrsta izdelka, vključena v izdelek v preiskavi, kot jo je sporočil eden od vzorčenih izvoznih proizvajalcev. Komisija je stopnje dampinga izračunala na podlagi podatkov, zbranih in preverjenih med preiskavo, pri čemer je zagotovila, da so upoštevani vsi potrebni vložki za proizvodnjo različnih vrst zlitega aluminijevega oksida pri obeh vzorčenih proizvajalcih.

(130)

Družbi Saite in Runbao sta trdili, da statistični podatki podatkovne zbirke GTA o uvozu niso primerna podlaga za določitev stroškov surovin normalne vrednosti, razen če se izvedejo prilagoditve, zahtevane v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, da se zagotovi, da so referenčne cene primerljive z dejanskimi cenami, ki jih plačujejo kitajski proizvajalci izvozniki. Opozorili sta, da kitajske družbe znaten del svojih surovin in drugih vložkov nabavljajo na domačem trgu, kar pomeni, da zadevne cene proizvodnih dejavnikov ne vključujejo stroškov, kot so čezmorski prevoz, zavarovanje in uvozne dajatve. Zato sta trdili, da bi morala Komisija pri uporabi podatkov podatkovne zbirke GTA o uvozu prilagoditi referenčne cene, da bi te odražale dejanske pogoje nabave kitajskih proizvajalcev, vključno z načinom prevoza, razdaljo prevoza ter upoštevanjem stroškov, kot so zavarovanje, uvozne dajatve in DDV.

(131)

Komisija je opozorila, da člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe določa uporabo ustreznih podatkov v primerni reprezentativni državi, „pod pogojem, da so relevantni podatki […] na voljo takoj“. V tem primeru so uvozne cene v potencialnih reprezentativnih državah takoj na voljo, Komisija pa kot vir teh cen uporablja podatkovno zbirko GTA. Če dokazi potrjujejo osnovo za uporabo metodologije iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, Komisija te uvozne cene dodatno prilagodi (npr. z dodajanjem ustreznih carin), da dobi razumen približek, ki predstavlja neizkrivljeno domačo ceno v teh državah. Poleg tega je Komisija za določitev ustreznih referenčnih vrednosti izključila podatke o uvozu v reprezentativno državo iz Kitajske. Dokler Komisija meni, da so uvozne količine proizvodnih dejavnikov dovolj reprezentativne po neizkrivljenih cenah in ni drugih posebnih okoliščin, zaradi katerih bi bile neprimerne, ni objektivnega razloga za njihovo izključitev. Ker ni dokazov o nasprotnem, je Komisija to trditev zavrnila.

(132)

Komisija je glede na navedeno zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Mehiko kot primerno reprezentativno državo, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. Komisija je pri določanju razumnih vrednosti PSU-stroškov in dobička sprva predlagala uporabo finančnih podatkov družbe Elmet, ki so bili na voljo v podatkovni zbirki ORBIS za obdobje pred obdobju preiskave.

(133)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Mehike kot reprezentativne države in družbe Elmet kot proizvajalce v reprezentativni državi.

(134)

Družbi Saite in Runbao sta poudarili pomen prilagoditve podatkov podatkovne zbirke GTA o uvozu, da se izključijo stroški, kot so čezmorski prevoz, zavarovanje in uvozne dajatve, saj ti ne nastanejo, kadar surovine nabavljata doma na Kitajskem. Trdili sta, da bi vključitev takih stroškov izkrivila primerjavo med izvoznimi cenami in normalno vrednostjo, zato sta Komisijo pozvali, naj zagotovi, da viri za določitev normalne vrednosti odražajo dejanske pogoje nabave kitajskih proizvajalcev, da se zagotovi poštena primerjava. Poleg tega je družba Runbao nasprotovala uporabi brazilskih statističnih podatkov podatkovne zbirke GTA o uvozu silicijevega karbida, kot je bilo predlagano v drugem obvestilu, in namesto tega zaradi večjega obsega uvoza ter zanesljivejših podatkov, ki odražajo primerljivo stopnjo gospodarskega razvoja, priporočila Turčijo.

(135)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 110, ima Komisija glede na obstoj znatnih izkrivljanj na kitajskem domačem trgu v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe pravico, da normalno vrednost računsko določi izključno na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi. V zvezi s tem Komisija ni mogla opredeliti prevladujočih domačih cen na domačem trgu in je morala po potrebi uporabiti statistične podatke o uvozu, vključno s stroški prevoza in uvoznimi dajatvami, da bi odražali domače cene v reprezentativni državi, ki bi jih moral plačati lokalni proizvajalec. Ta trditev se zato zavrne. Posebna trditev v zvezi s silicijevim karbidom je bila obravnavana v uvodni izjavi 154.

(136)

Družba Wester je trdila, da je družba Elmet premajhna s spremenljivimi finančnimi podatki, da bi bila lahko reprezentativna za mehiško industrijo za ta namen. Poleg tega ni potrjeno, da družba Elmet proizvaja rjavi zliti aluminijev oksid v Mehiki, saj spletna stran družbe ne podpira trditve Komisije. Tudi če družba Elmet proizvaja rjavi zliti aluminijev oksid, je družba Wester poudarila, da gre za manjši del proizvodnega programa družbe Elmet, finančni podatki družbe Elmet pa v glavnem odražajo njene druge dejavnosti, zaradi česar niso primerni za določitev normalne vrednosti rjavega zlitega aluminijevega oksida. Družba Wester je Komisijo pozvala, naj ponovno razmisli o uporabi finančnih podatkov družbe Elmet in, če drugi ustrezni podatki niso na voljo, v celoti ponovno preuči uporabo reprezentativne države.

(137)

Družba Traxys je izpodbijala izbiro družbe Elmet v Mehiki kot reprezentativnega proizvajalca ter predložila dokaze, da družba Elmet ne proizvaja rjavega zlitega aluminijevega oksida za ognjevarno industrijo, temveč deluje kot uvoznik-trgovec, ki blago pridobiva iz LRK. Trdila je, da bi uporaba podatkov družbe Elmet izkrivila izračune normalne vrednosti, saj ti ne odražajo ustrezno proizvodnih procesov, strukture stroškov ali strategij oblikovanja cen, pomembnih za izdelek v preiskavi. Družba Traxys je tudi poudarila, da čezmorski prevoz znatno vpliva na stroške, zaradi česar mehiške prodajne cene niso primerne za ustrezno primerjavo s trgom EU. Navedla je, da bi lahko bila družba Elfusa v Braziliji zaradi svoje lokalne proizvodnje rjavega zlitega aluminijevega oksida in podobnosti stroškov prevoza v primerjavi z LRK bolj reprezentativen proizvajalec. Družba Traxys je poudarila, da za sedanji izbor ni zadostnih dokazov in lahko povzroči netočno določitev normalne vrednosti, kar vpliva na postopkovno pravičnost in evropske interese.

(138)

Združenje Verband Deutscher Schleifmittelwerke e.V. (VDS) je podvomilo o izboru Mehike za reprezentativno državo in trdilo, da družba Elmet ne proizvaja izdelka v preiskavi. Trdilo je, da družba Elmet uvaža rjavi zliti aluminijev oksid iz LRK, kar bi lahko povzročilo izkrivljene izračune, če bi se uporabila kot referenčna vrednost. Združenje VDS je trdilo, da Komisija ni dovolj natančno preučila predpostavk, ki so jih predložili pritožniki, in da je zanemarila pomembne argumente zainteresiranih strani.

(139)

Na podlagi zgoraj navedenih trditev in predloženih dokazov je Komisija dodatno preiskala, ali je bila družba Elmet dejanski proizvajalec izdelka v preiskavi v Mehiki, katerega računovodske izkaze bi bilo mogoče uporabiti za določitev razumnih zneskov za prodajne, splošne in upravne stroške (PSU-stroški) ter dobiček v reprezentativni državi. Komisija je po svoji preiskavi potrdila, da družba Elmet ni bila dejanski proizvajalec. Poleg tega je Komisija prejela dopis družbe Elmet, v katerem je pojasnjeno, da družba ne proizvaja izdelka v preiskavi. Ker dejanske proizvodnje izdelka v preiskavi ni bilo, je morala Komisija ponovno preučiti svojo izbiro ustrezne reprezentativne države.

(140)

Družba Imerys in združenje VDS sta predložila tudi nekatere trditve glede cene električne energije v Mehiki ter statistične podatke podatkovne zbirke GTA o uvozu aluminijevega oksida in boksita v Mehiko. Združenje VDS je ponovilo, da bi bilo treba kot reprezentativno državo uporabiti Indijo. Glede na neobstoj dejanske proizvodnje v Mehiki so se te trditve štele za brezpredmetne. Poleg tega, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 120, Indija ne spada v isto dohodkovno skupino kot LRK in je ni mogoče upoštevati pri izbiri primerne reprezentativne države.

(141)

Komisija se je pri ponovnem razmisleku o izbiri primerne reprezentativne države oprla na informacije iz prvega in drugega obvestila k spisu ter na pripombe, ki jih je prejela v zvezi s tem. Komisija je v prvem in drugem obvestilu Mehiko in Brazilijo opredelila kot potencialni reprezentativni državi. Čeprav ni bilo odločilnih dejavnikov, ki bi govorili v prid izbiri Brazilije ali Mehike glede proizvodnje izdelka v preiskavi, statistike uvoza, dela ali energije, je Komisija izbrala Mehiko na podlagi razpoložljivosti računovodskih izkazov. Glede na prejete pripombe, ki kažejo na neobstoj dejanske proizvodnje v Mehiki (v nasprotju z Brazilijo) in neobstoj računovodskih izkazov za proizvajalce izdelka v preiskavi v Braziliji, je Komisija preučila razpoložljivost računovodskih izkazov za družbe, dejavne v istem sektorju NACE kot zaliti aluminijev oksid v Braziliji. V zvezi s tem je Komisija opredelila tri družbe, ki delujejo v sektorju C 23.9 NACE – Proizvodnja brusilnih izdelkov in nekovinskih mineralnih izdelkov v Braziliji, z razpoložljivimi računovodskimi izkazi za leti 2023 in 2024, ki delno zajemajo obdobje preiskave. Ta sektor se je štel za reprezentativnega, saj vključuje družbe, industrijski procesi katerih so podobni procesom proizvajalcev izdelka v preiskavi, saj so proizvodne faze, kot so toplotna obdelava pri visoki temperaturi, mehansko drobljenje in klasifikacijski sistemi, temeljito usklajene med temi družbami in proizvodnjo zlitega aluminijevega oksida. Na podlagi tega je Komisija menila, da je Brazilija primerna reprezentativna država za namene te preiskave.

(142)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(143)

Glede na zgornjo analizo Brazilija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(144)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih sodelujoči proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj razpoložljive informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(145)

Komisija je v istem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. V drugem obvestilu je Komisija navedla nekatere vire za stroške dela in energije. Glede na nameravano spremembo primerne reprezentativne države se ti viri za delo in energijo ne bodo več uporabljali, če bo kot primerna reprezentativna država izbrana Brazilija. Namesto tega bo Komisija uporabila brazilske vire za določitev neizkrivljenih stroškov dela (68) in energije (69).

(146)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(147)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki zlitega aluminijevega oksida

(148)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija izrazila splošne stroške proizvodnje, ki so jih sodelujoči proizvajalci izvozniki imeli pri proizvodnji izdelka v preiskavi, kot odstotek dejanskih stroškov uporabljenih surovin, nato pa je enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi splošnimi stroški lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih splošnih stroškov proizvodnje ob dostavi v tovarno družbe.

(149)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755. Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 110 in 115 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(150)

Družbi Imerys in Tyrolit sta pripomnili, da se zdi oznaka HS za kalcinirani boksit nepravilna, saj bi moral biti uvrščen pod isto oznako KN kot boksit – zlasti vse aluminijeve rude in koncentrati so uvrščeni pod oznako HS 2606 . Poleg tega je družba Tyrolit opozorila, da kalcinirani boksit ni homogeno blago, saj se cene na enoto precej razlikujejo. Zato je družba Tyrolit priporočila uporabo podatkov o cenah iz uglednih virov, kot sta CM Group ali Fast Markets, po potrebi dodajanje stroškov prevoza ali izvedbo navzkrižnih preverjanj s primerjavo uvoznih cen v podatkovni zbirki GTA s takoj razpoložljivimi tržnimi cenami, da se preprečijo znatna odstopanja od pričakovanih cen. Nazadnje je družba Tyrolit navedla, da je prah aluminijevega oksida, ki se običajno imenuje aluminijev oksid, osnovna surovina za proizvodnjo različnih vrst zlitih aluminijevih oksidov in se ne bi smel šteti za odpadni stranski proizvod procesa zlivanja, ki vključuje kalcinirani boksit.

(151)

V zvezi s trditvijo glede uvrstitve kalciniranega boksita je Komisija potrdila, da v skladu s kombinirano nomenklaturo (KN) in harmoniziranim sistemom (HS) vse aluminijeve rude in koncentrati, vključno s kalciniranim boksitom, spadajo pod oznako KN 2606 . Predložen ni bil noben dokaz, da je bila ta uvrstitev nepravilna ali da je njena uporaba povzročila nezanesljivost podatkov. V zvezi s predlogom za uporabo podatkov o cenah iz virov, kot sta CM Group ali Fastmarkets, zainteresirane strani niso predložile nobenih konkretnih podatkov iz teh virov niti niso utemeljile, zakaj bi bili taki podatki zanesljivejši od statističnih podatkih o uvozu podatkovne zbirke GTA. Čeprav ima Komisija dostop do vira Fastmarkets, se informacije, ki jih vsebuje, niso štele za ustrezno podlago za določitev referenčne vrednosti za ta proizvodni dejavnik, saj bodisi niso ustrezale zadevnemu proizvodnemu dejavniku bodisi so se nanašale na gibanje kitajskih pristaniških cen. To trditev je zato zavrnila.

(152)

Glede na absolutno in relativno zanemarljivo vrednost tega proizvodnega dejavnika v skupnih proizvodnih stroških je bil aluminijev oksid v prahu za računsko določitev normalne vrednosti uvrščen pod potrošno blago. Ta trditev je zato postala neupoštevna.

(153)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 127, je več zainteresiranih strani trdilo, da bi morala neizkrivljena cena za boksit in kalcinirani boksit temeljiti na statističnih podatkih o izvozu in ne na statističnih podatkih o uvozu, če bi bila Brazilija izbrana kot primerna reprezentativna država, saj bi ti podatki ustrezali specializiranim oblikam boksita, namenjenim posebnim namenom uporabe. Komisija je ugotovila, da je bila referenčna vrednost dejansko v razponu cene, ki so jo proizvajalci Unije plačali za isti proizvodni dejavnik. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

(154)

Družba Runbao je nasprotovala uporabi brazilskih statističnih podatkov podatkovne zbirke GTA o uvozu silicijevega karbida za določitev vrednosti tega proizvodnega dejavnika, pri čemer je trdila, da je bil obseg uvoza Brazilije v obdobju preiskave premajhen, da bi ga bilo mogoče šteti za reprezentativnega, in da so med brazilskimi viri uvoza veliki razmiki v cenah. Družba Runbao je kot alternativo predlagala, da se kot vir referenčne cene uporabi Turčija, pri čemer se je sklicevala na znatno večji obseg uvoza silicijevega karbida v Turčijo, manjše število manjših dobaviteljev ter uvrstitev med države z višjim srednjim dohodkom, primerljive s Kitajsko. Družba Runbao je poleg tega trdila, da so podatki o uvozu Turčije javno dostopni in zanesljivejši, v podporo svoji trditvi pa predložila podatke iz trgovinskega zemljevida.

(155)

Po pregledu brazilskih statističnih podatkov o uvozu je Komisija ugotovila, da je bil zanemarljiv delež uvoza iz držav po obsegu povezan z nenavadno visokimi uvoznimi cenami na enoto, ki so bile več sto krat višje od ugotovljene tehtane povprečne cene. Ker je ta obseg najverjetneje ustrezal drugemu izdelku kot zadevnemu proizvodnemu dejavniku, ki je bil vključen pod isto oznako HS, se je Komisija odločila, da zadevni obseg izključi. Zato je bila referenčna cena določena na podlagi več kot 91-odstotnega obsega uvoza v Brazilijo v obdobju preiskave. Kar zadeva predlog za uporabo Turčije kot alternativnega vira, je Komisija ugotovila, da Turčija v tej preiskavi ni bila izbrana kot primerna reprezentativna država, ker izdelek v preiskavi ni bil proizveden v njej. Zato podatkov o uvozu iz Turčije ni bilo mogoče uporabiti za določitev referenčnih cen, trditev pa je bila zavrnjena.

(156)

Ker v Braziliji ni bilo na voljo statističnih podatkov o uvozu „žlindre, pepela in ostankov“, ki bi odražali poseben stranski proizvod, ki ga je v proizvodnem procesu izdelka v preiskavi ustvaril en sodelujoči proizvajalec izvoznik, se je morala Komisija za določitev neizkrivljene cene „žlindre, pepela in ostankov“ opreti na alternativno metodo. V zvezi s tem je Komisija izračunala razmerje med domačo prodajno ceno tega stranskega proizvoda v LRK in skupnimi stroški materiala. To razmerje je bilo nato uporabljeno za izračunane neizkrivljene skupne stroške materiala, dobljeni znesek pa se je nato delil z dejansko prodano količino, da se je na podlagi tega določila neizkrivljena cen na enoto. Zaradi zaupnosti se o izračunani referenčni vrednosti poroča v razponih v preglednici 1. Vendar je bila ta vrednost zadevnemu proizvajalcu izvozniku razkrita v posebnem razkritju.

(157)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, vrednosti CIF, zabeleženi v statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA, prištela ustrezne uvozne dajatve.

(158)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(159)

Inštitut IBGE objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2022 za povprečne stroške dela v zvezi z gospodarsko dejavnostjo 23.91 „Fabricação de produtos cerâmicos refratários“ v skladu z brazilsko klasifikacijo CNAE 2.0. Statistični podatki inštituta IBGE zagotavljajo informacije o skupnih letnih plačah in povezanih stroških ter številu zaposlenih po sektorjih gospodarske dejavnosti za leto 2022. Upoštevale so se samo informacije v zvezi z osebjem, povezanim s proizvodnjo. Vrednosti so bile indeksirane za obdobje preiskave z uporabo nacionalnega indeksa cen življenjskih potrebščin (71).

(160)

Ceno električne energije in plina za družbe (industrijske uporabnike) v Braziliji za obdobje preiskave objavlja brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo. (72) Stopnje, objavljene v mesečnem biltenu, so vključevale „Imposto sobre Circulação de Mercadorias e Serviços“ (ICMS), tj. davek, ki so ga brazilske države pobirale na kroženje blaga ter zagotavljanje meddržavnih in medobčinskih prevoznih in komunikacijskih storitev. Ta davek bi industrijski uporabniki lahko zahtevali nazaj in je bil odštet od določene referenčne vrednosti. Ker so brazilske zvezne države pobirale davek ICMS po stopnji od 17 % do 18 %, odvisno od države, je Komisija v obdobju preiskave ponovno izračunala referenčne vrednosti za električno energijo in plin, pri čemer je odštela povprečni 17,5-odstotni davek ICMS. Ponovno izračunana referenčna vrednost za električno energijo je povprečna industrijska tarifa za obdobje preiskave in znaša 0,98 CNY/kWh, referenčna vrednost za plin pa 4,32 CNY/m3.

(161)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(162)

Režijski stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(163)

Za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička se je Komisija oprla na finančne podatke za leti 2023 ali 2024, odvisno od razpoložljivosti podatkov družb, za tri brazilske družbe, ki delujejo pod oznako NACE 23.9. Te družbe so družba Bozel Brasil S.A., družba Trevo Industrial de Acartonados S/A in družba Technosulfur Sistema de tratamento de metais liquidos Ltda v skladu s podatki, kot so bili pridobljeni iz podatkovne izbirke Orbis. Družba Greca Distribuidora de Asflatos Ltda, ki je bila prav tako opredeljena pod oznako NACE 23.9, ni bila upoštevana, saj so bili zadnji takoj razpoložljivi računovodski izkazi iz leta 2022, torej zunaj obdobja preiskave.

(164)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(165)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene proizvodne stroške. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v uvodnih izjavah 144 do 146.

(166)

Po določitvi neizkrivljenih stroškov proizvodnje je Komisija dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 162.

(167)

PSU-stroški in dobiček, določeni na podlagi računovodskih izkazov treh družb, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 163, so bili uporabljeni za vsoto neizkrivljenih proizvodnih stroškov in režijskih proizvodnih stroškov, tj. stroškov proizvodnje.

(168)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 13,25 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 19,68 %.

(169)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(170)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica.

(171)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(172)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezane družbe, ki je delovala kot uvoznica s sedežem v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič preprodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru so bile prilagoditve cene izvedene za vse stroške, nastale med uvozom in preprodajo, vključno s PSU-stroški, dejansko nastalimi povezanemu uvozniku, ter dobičkom (v višini [4–6) (73) %), pridobljenim od dveh vzorčenih nepovezanih uvoznikov v Uniji.

(173)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(174)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 169, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(175)

V zvezi z nadomestili je Komisija ugotovila, da je oznaka HS, pod katero je izdelek v preiskavi v LRK uvrščen za izvoz, predmet 13-odstotnega nevračljivega DDV, medtem ko je bila normalna vrednost konstruirana brez DDV. Zato je bila za zagotovitev poštene primerjave normalna vrednost v skladu s členom 2(10), točka (k), osnovne uredbe za proizvajalce izvoznike, za katere velja ta DDV, prilagojena navzgor. Komisija ni našla razlogov za druge popravke normalne vrednosti, prav tako takih popravkov ni zahteval nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(176)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(177)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: prevoz, zavarovanje, manipulativni stroški in stroški natovarjanja, stroški pakiranja, stroški kreditov in bančni stroški. Prilagoditev je bila izvedena tudi za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za povezanega trgovca družbe Runbao, in sicer z odbitkom računsko določene provizije (na podlagi PSU-stroškov povezanega trgovca in hipotetičnega dobička v višini [4–6 %], uporabljenega po analogiji s tistim, ki se uporablja za povezane uvoznike, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172 zgoraj).

(178)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(179)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(180)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike, na osnovi tehtanega povprečja.

(181)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 118,88 %.

(182)

Za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20, je raven sodelovanja v tem primeru zelo nizka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal manj kot 20 % celotnega uvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(183)

Komisija je opozorila, da so bile v oddelku 10 obvestila o začetku (74) zainteresirane strani obveščene, da bi lahko nesodelovanje ali le delno sodelovanje privedlo do ugotovitev na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe, kar bi lahko privedlo do manj ugodnih rezultatov za navedene strani v postopku. Glede na to, da so bile zainteresirane strani jasno opozorjene na posledice nesodelovanja in da je bila raven sodelovanja v tej zadevi še posebno nizka, je Komisija menila, da je primerno določiti preostalo dampinško dajatev na podlagi dampinškega ravnanja, ugotovljenega v zvezi s podskupino prodaje družbe Saite, tj. vzorčenega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga, ki je v obdobju preiskave predstavljala 7 % celotnega obsega izvoza vseh vzorčenih družb v Unijo. Ta prodaja se je štela za razumen in reprezentativen približek dampinškemu ravnanju nesodelujočih izvoznikov.

(184)

Preostala stopnja dampinga je bila zato določena na 136,36 %.

(185)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(186)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo devet proizvajalcev Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(187)

Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave je bila določena na približno 131 810 ton na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so podatki iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi z vsemi proizvajalci Unije in izpolnjenih vprašalnikov, prejetih od vzorčenih proizvajalcev Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 44 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(188)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (a) podatkov, ki jih je predložil pritožnik v zvezi s prodajo podobnega izdelka s strani industrije Unije nepovezanim strankam v Uniji, ki je bila navzkrižno preverjena z obsegom prodaje, ki so ga sporočili vzorčeni proizvajalci Unije; (b) uvoza izdelka v preiskavi iz vseh tretjih držav, kot je o njem poročal Eurostat.

(189)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(190)

Potrošnja v Uniji se je v obravnavanem obdobju povečala za 20 %. Potrošnja Unije se je od leta 2021 do 2022 zmanjšala za 3 %, nato pa je leta 2023 sledil znaten upad za 19 odstotnih točk. Od leta 2023 do obdobja preiskave se je potrošnja povečala za 2 odstotni točki, vendar je ostala 20 % nižja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(191)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo Unije.

(192)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(193)

Uvoz iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju povečal s 140 372 ton na 160 549 ton, tj. za 14 %. Po znatnem 25-odstotnem povečanju leta 2022, ko je uvoz dosegel najvišjo vrednost 175 343 ton, se je obseg leta 2023 zmanjšal na 151 650 ton, nato pa si je v obdobju preiskave delno opomogel. Skupno povečanje v obdobju preiskave je znašalo 14 %.

(194)

Tržni delež navedenega uvoza se je v obravnavanem obdobju povečal s 37 % na 53 %, kar pomeni 42-odstotno povečanje v obdobju stalnega upadanja potrošnje Unije.

(195)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v obdobju preiskave predstavljali 4 % kitajskega uvoza v Unijo.

(196)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(197)

Povprečna cena uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju znižale za 8 %. Cene so se najprej zvišale za približno 44 % in leta 2022 dosegle 1 169 EUR/tono. Temu je leta 2023 sledil upad za 37 odstotnih točk, pri čemer so se cene znižale na 865 EUR/tono, nato pa so se v obdobju preiskave nekoliko zvišale, in sicer na 878 EUR/tono. Na nihanje cen so vplivala predvsem nihanja stroškov surovin.

(198)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala tehtane povprečne prodajne cene na vrsto izdelka vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter ustrezne tehtane povprečne cene na vrsto izdelka za uvoz od vzorčenih kitajskih proizvajalcev, zaračunane prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določene na podlagi CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina) z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

(199)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Prilagoditev kontrolne številke izdelka je bila potrebna zaradi ugotovljene neskladnosti v opisu kontrolne številke izdelka v zvezi z rjavim zlitim aluminijevim oksidom, kot je podrobno opisano v uvodni izjavi 11. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 42,94 % in 61,37 %. Ugotovljeno je bilo, da je približno 99,9 % obsega uvoza vzorčenih proizvajalcev izvoznikov nelojalno nižalo prodajne cene industrije Unije.

(200)

Poleg nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo prisotno tudi znatno oviranje dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička, kot je prikazano v preglednici 8 v nadaljevanju. Podatki iz preglednic 4 in 8 potrjujejo znatno oviranje dviga cen in tudi nelojalno nižanje ciljnih cen, ugotovljeno na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili vzorčeni proizvajalci izvozniki.

(201)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(202)

Kot je navedeno v oddelku 1.5, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(203)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika pritožnika v zvezi z vsemi proizvajalci Unije, po potrebi navzkrižno preverjenih z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(204)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(205)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(206)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(207)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije stalno in znatno zmanjševal, in sicer za 37 %. Med letoma 2021 in 2022 se je proizvodnja zmanjšala za 11 %. Ta trend upadanja se je v letu 2023 pospešil, saj se je proizvodnja v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 34 %. Zmanjševanje se je v obdobju preiskave nadaljevalo in doseglo najnižjo raven 131 810 ton, kar je 37-odstotno zmanjšanje glede na začetni obseg.

(208)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala stabilna na ravni 305 500 ton. Glede na zmanjšanje obsega proizvodnje v obravnavanem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti močno zmanjšala, in sicer z 69 % leta 2021 na 43 % v obdobju preiskave.

(209)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(210)

V obravnavanem obdobju se je obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal, in sicer za 37 %, njen tržni delež pa se je zmanjšal za 22 %, in sicer z 41 % leta 2021 na 32 % v obdobju preiskave.

(211)

V okviru upadanja potrošnje v Uniji je industrija Unije utrpela znatno zmanjšanje proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža, ki je preseglo splošno krčenje trga Unije. Uspešnost industrije Unije se je poslabšala izraziteje kot razmere na trgu, kar kaže na posebno ranljiv položaj industrije v obravnavanem obdobju in negativno rast.

(212)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(213)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju zabeležila 16-odstotni upad zaposlenosti, skupno število zaposlenih pa se je zmanjšalo s 1 145 v letu 2021 na 962 v obdobju preiskave.

(214)

Zaradi zmanjšanja proizvodnje in zaposlenosti se je produktivnost delovne sile industrije Unije, merjena v tonah na zaposlenega na leto, v obravnavanem obdobju zmanjšala za 25 %. Produktivnost se je od leta 2023 do obdobja preiskave povečala za 3 %, to majhno izboljšanje pa ni bilo posledica okrevanja proizvodnje, temveč nadaljnjega zmanjšanja delovne sile.

(215)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(216)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(217)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(218)

Prodajne cene na trgu Unije za nepovezane stranke so se v obravnavanem obdobju zvišale za 9 %. Leta 2022 se je cena zvišala za 39 %, kar odraža naraščajoče vhodne stroške. Vendar to ni bilo vzdržno. Leta 2023 se je povprečna cena znižala in se v obdobju preiskave še naprej zniževala ter dosegla [1 446–1 692] EUR na tono.

(219)

V istem obdobju so se proizvodni stroški na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije povečali za 29 %. Med letoma 2021 in 2022 je prišlo do znatnega povečanja, in sicer za 49 %. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu 2023 z dodatnim povečanjem za 5 odstotnih točk, nato pa se je v obdobju preiskave zmanjšal. Splošno zvišanje cen v Uniji je bilo predvsem posledica gibanja cen surovin in nezmožnosti podjetij, da bi v celoti izkoristila ekonomijo obsega zaradi zmanjšanja prodaje in proizvodnje.

(220)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(221)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju zvišali za 15 %.

(222)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(223)

V absolutnem smislu so se zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zmanjšale za 10 %. To splošno zmanjšanje pa vključuje pomembna nihanja v obravnavanem obdobju. Natančneje, raven zalog se je med letoma 2021 in 2022 povečala za 6 %, nato pa se je leta 2023 izrazito zmanjšala za 20 odstotnih točk. Nato so se zaloge od leta 2023 do obdobja preiskave ponovno povečale za 4 odstotne točke.

(224)

Ob upoštevanju ravni proizvodnje se je delež končnih zalog kot odstotek proizvodnje v obravnavanem obdobju povečal za 12 %. To razmerje se je med letoma 2021 in 2023 povečalo za 38 %, kar kaže na znatno neskladje med proizvodnjo in razprodajo zalog. Čeprav je industriji Unije uspelo delno ponovno uskladiti raven zalog s proizvodnjo od leta 2023 do obdobja preiskave, je delež končnih zalog ostal 12 % višji kot leta 2021.

(225)

Ta trend kaže, da kljub prizadevanjem za uskladitev proizvodnje kopičenje neprodanih zalog, zlasti v obdobjih upadanja proizvodnje, odraža težave pri dostopu do trga Unije.

(226)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(227)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, in sicer s skoraj [2–6] % leta 2021 na približno [(– 14)–(– 10)] % v obdobju preiskave. Dobičkonosnost se je leta 2022 začasno povečala na [3–7] %, nato pa se je leta 2023 močno zmanjšala na izgubo v višini [(– 17)–(– 13)] %. Kljub delnemu okrevanju, ki je sledilo, je dobičkonosnost v obdobju preiskave ostala negativna.

(228)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je bil v celotnem obravnavanem obdobju negativen in se je zaradi izdatkov za naložbe ter povečanja poslovnih izgub še dodatno poslabšal. Ta vztrajno negativni denarni tok je bil vzdržen zaradi finančne podpore končnih delničarjev proizvajalcev Unije, ki so kljub zahtevnemu finančnemu okolju še naprej podpirali naložbene programe podjetij.

(229)

Raven letnih naložb se je v obravnavanem obdobju povečala za 30 %, med letoma 2021 in 2022 pa se je izrazito povečala za 171 %, nato pa se je v naslednjem obdobju do obdobja preiskave zmanjšala. Povečanje naložb je bilo namenjeno predvsem ohranjanju obstoječih zmogljivosti in nadomestitvi temeljnih proizvodnih sredstev. Naložba se je nadaljevala kljub močni konkurenci, izgubi tržnega deleža in finančno težkemu položaju.

(230)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. V obravnavanem obdobju se je zmanjšala za 287 %, in sicer z [(– 10)–(– 8)] % leta 2021 na [(– 41)–(– 35)] % v obdobju preiskave. Negativno gibanje je pokazalo, da se je donosnost teh naložb v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala, da bi se ohranila konkurenčnost, čeprav so se naložbe nadaljevale.

(231)

Zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 227, je temeljila na finančni podpori končnih delničarjev proizvajalcev Unije, ki so še naprej podpirali naložbe družb.

(232)

V okviru znatnega zmanjšanja potrošnje Unije (– 20 %) se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju opazno povečal (+ 14 %) po cenah, zaradi katerih so se znatno nelojalno nižale cene industrije Unije. To je kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočilo, da so v obdobju preiskave dosegli 53-odstotni tržni delež (povečanje s 37 % leta 2021).

(233)

V teh okoliščinah se je gospodarski položaj industrije Unije poslabšal, kot kažejo vsi pomembnejši makrokazalniki, iz katerih je razviden negativen trend: proizvodnja (– 37 %), prodaja EU (– 37 %) in znatno zmanjšanje njenega tržnega deleža (z 41 % na 32 %) v obravnavanem obdobju.

(234)

Kot odziv na pritisk nizkih kitajskih cen je industrija Unije poskušala znižati stroške in izvesti prilagoditve na področju zaposlovanja (– 16 %). Naložbe so se v obravnavanem obdobju nadaljevale, da bi se ohranila konkurenčnost. Vendar so se zaradi pritiska dampinškega kitajskega uvoza v smislu povečanega obsega in nizkih cen prodaja Unije, produktivnost in donosnost naložb v obravnavanem obdobju hitro zmanjšali.

(235)

Proizvodni stroški industrije Unije so se v obravnavanem obdobju močno zvišali (+ 29 %), večinoma zaradi močnega zvišanja cen surovin.

(236)

Stroški industrije Unije so se zvišali bolj kot prodajne cene. Posledično se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju zmanjšala, in sicer z zmerne ravni (+ [2–6] %) leta 2021 na nevzdržen scenarij ustvarjanja izgub ([(– 14)–(– 10)] %) v obdobju preiskave.

(237)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(238)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna grožnja škode zaradi drugih dejavnikov, ki niso dampinški uvoz iz zadevne države, ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, zmanjšanje potrošnje EU, zvišanje cen energije v Uniji, podrejen konkurenčni položaj pri uporabi glavne surovine, pomanjkanje ustrezne ravni naložb, lasten uvoz kitajskega zlitega aluminijevega oksida.

(239)

Poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije je sovpadlo z znatnim in naraščajočim prodorom dampinškega uvoza iz Kitajske, zaradi katerega so se nenehno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ki je oviral dvig cen. V zvezi s tem je razvoj obsega kitajskega uvoza in cen, kot je prikazano v preglednicah 3 in 4, oviral ravni cen v industriji Unije, kar je povzročilo vzročno povezavo med njima.

(240)

Uvoz iz Kitajske se je v obravnavnem obdobju povečal za 14 %, in sicer s približno 140 372 ton leta 2021, ko je predstavljal 37-odstotni tržni delež, na 160 549 ton v obdobju preiskave, ko je predstavljal 53-odstotni tržni delež. Industrija Unije zaradi tega vse večjega obsega poceni uvoza ni mogla zvišati svojih cen v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov. Podobno je zmanjšanje tržnega deleža in obsega prodaje, kar je posledično povzročilo zmanjšanje proizvodnje, zaradi zmanjšane ekonomije obsega škodljivo vplivalo na proizvodne stroške na enoto industrije.

(241)

To je močno vplivalo na industrijo Unije. Ob naraščajočih stroških in cenovnem pritisku zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je povzročilo zelo močan upad dobičkonosnosti s 4 % na izgube (– 13 %) in posledično poslabšanje njenih finančnih kazalnikov.

(242)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Kitajske industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu cene in obsega.

(243)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(244)

V primerjavi s Kitajsko so imele druge tretje države v obravnavanem obdobju omejeno prisotnost na trgu Unije. V obravnavanem obdobju so tržni deleži največjih drugih tretjih držav, tj. Ukrajine, Združenih držav Amerike, Brazilije in Bahrajna, ostali stabilni z minimalnimi ali nobenimi spremembami na ravni 5 %, 2 %, 2 % oziroma 2 % v obdobju preiskave. Skupni tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav razen Kitajske se je zmanjšal z 22 % leta 2021 na 15 % v obdobju preiskave.

(245)

V obravnavanem obdobju je Ukrajina prodajala po nižjih cenah kot Kitajska. Bahrajn je le v letu 2022 in v obdobju preiskave prodajal po cenah, ki so bile nekoliko nižje od cen Kitajske, medtem ko so vse druge države v celotnem obravnavanem obdobju ohranile višje ravni cen. Ukrajina je kljub nižjim cenam predstavljala le 5 % trga, kar je bistveno manj od prevladujočih 53 % Kitajske v obdobju preiskave. Tržni delež Bahrajna je bil še manjši in je znašal le 2 %. Ta omejena prisotnost drugih tretjih držav na trgu kaže, da čeprav sta Ukrajina in Bahrajn v določenem trenutku ponudila nižje cene, njun skupni učinek ni bil zadosten, da bi oslabil vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(246)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv uvoza iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(247)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(248)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 40 %, in sicer s 26 049 ton v letu 2021 na 15 649 ton v obdobju preiskave. Povprečne cene izvoza so se v obravnavanem obdobju zvišale za 22 %.

(249)

Kot je pojasnila industrija Unije, je zmanjšanje izvozne učinkovitosti proizvajalcev Unije mogoče pojasniti s pritiskom kitajskih proizvajalcev na trge drugih tretjih držav, kar je posledično povzročilo zmanjšanje izvoza proizvajalcev Unije. Izguba obsega izvoza v absolutnem smislu je bistveno manjša od izgube prodaje v Uniji. Poleg tega je bila povprečna izvozna cena za prodajo v tretje države v celotnem obravnavanem obdobju za 21 % višja kot za prodajo v Uniji.

(250)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv izvozne učinkovitosti ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(251)

Nekatere strani so trdile, da je bilo zmanjšanje potrošnje Unije vir škode.

(252)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala, je to le še okrepilo vpliv kitajskega dampinškega uvoza. Prodaja proizvajalcev Unije se je zmanjšala bolj kot potrošnja Unije. Potrošnja se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 20 %, prodaja proizvajalcev Unije pa za 37 %. Podobno se je v tem obdobju znatno zmanjšal tudi uvoz iz vseh drugih tretjih držav. Nasprotno pa se je v istem obdobju tržni delež Kitajske zaradi uvoza po nizkih cenah povečal s 37 % na 53 %.

(253)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da skrčenja potrošnje Unije ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(254)

Nekatere strani so trdile, da je bilo zvišanje cen energije v Uniji vir škode.

(255)

Energija je ena glavnih stroškovnih komponent pri proizvodnji zlitih aluminijevih oksidov. Vendar je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije leta 2022, ko so bile cene energije bistveno višje kot v preostalem obravnavanem obdobju, še vedno ustvarjali dobiček in celo izboljšali svojo dobičkonosnost v primerjavi s predhodnim letom. To je bilo mogoče, ker se je del povečanih stroškov energije lahko prenesel na uporabnike.

(256)

Zlasti leta 2023 in v obdobju preiskave, ko so se cene energije znižale na bistveno nižje ravni v primerjavi z letom 2022, industrija Unije ni več mogla ustrezno prilagoditi svojih cen, dobičkonosnost pa se je zmanjšala. To kaže, da cene energije sicer vplivajo na proizvodne stroške, vendar se je ključna težava pojavila takrat, ko proizvajalci Unije zaradi nelojalne konkurence dampinškega uvoza s poreklom iz Kitajske niso mogli uskladiti svojih cen z gibanjem stroškov.

(257)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv cen energije v Uniji ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(258)

Nekatere strani so trdile, da je bil vir škode posledica razlik v poreklu in stroških surovin, ki jih uporabljajo evropski in kitajski proizvajalci, pri čemer so posebej razlikovale med boksitom in aluminijevim oksidom.

(259)

Kar zadeva domnevno slabši položaj v zvezi s surovinami, je bilo v preiskavi ugotovljeno, da ni bistvenih razlik v proizvodnih postopkih in surovinah, ki jih uporabljajo kitajski proizvajalci in proizvajalci Unije. V zvezi s stroški surovin, kot je podrobno opisano v oddelku 3.2.1 zgoraj, je bilo ugotovljeno, da je kitajski trg surovin izkrivljen.

(260)

Nekatere strani so trdile, da je industrija Unije trpela zaradi pomanjkanja naložb in zastarelih proizvodnih obratov ter da to bil vir škode.

(261)

Vendar je preiskava pokazala, da so proizvajalci Unije v zadnjih letih vlagali v povsem nove obrate. Poleg tega so se, kot je prikazano v preglednici 11, letne ravni naložb v obravnavanem obdobju povečale za 30 %, kar kaže, da se je naložbena dejavnost kljub zahtevnemu finančnemu okolju nadaljevala.

(262)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da domnevno pomanjkanje naložb ne ustreza dejanskemu stanju in ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(263)

Nekatere strani so trdile, da je industrija Unije sama uvažala zlite aluminijeve okside iz Kitajske in da je bil to vir škode.

(264)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije uvozila določene količine zadevnega izdelka iz Kitajske. Vendar je bila količina tega uvoza omejena, in sicer je znašala [2 800–3 800] ton, kar je predstavljalo približno 1 % potrošnje Unije v obdobju preiskave. Preiskava je tudi pokazala, da industrija Unije uvoženih izdelkov ni le preprodajala, temveč jih je pred nadaljnjo prodajo tudi predelala. To je ustvarilo dodano vrednost. Prodaja tega uvoza ni nelojalno zniževala lastne proizvodnje proizvajalca Unije in je bila glede na količino zanemarljiva.

(265)

Poleg tega dejstvo, da se je kitajski uvoz povečal ne glede na razvoj lastnega uvoza proizvajalcev Unije, kaže, da bi se kitajski uvoz povečal in prevzel tržni delež EU tudi brez lastnega uvoza proizvajalcev Unije iz Kitajske.

(266)

Na tej podlagi je Komisija začasno sklenila, da vpliv lastnega uvoza proizvajalcev Unije iz drugih držav ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(267)

Glede na navedene premisleke je Komisija začasno ugotovila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Kitajske, ki je oviral dvig cen na trgu Unije. Zaradi znatnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske industrija Unije ni mogla določiti cen in obsega proizvodnje na vzdržnih ravneh, kar je močno poslabšalo njen gospodarski položaj.

(268)

Gospodarsko nazadovanje industrije Unije je sovpadalo z močnim povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Kitajske. Ta uvoz je nenehno nelojalno nižal cene Unije in izvajal močan pritisk na zniževanje tržnih cen, kar je oviralo dvig cen. Zato industrija Unije ni mogla zvišati cen v skladu z naraščajočimi proizvodnimi stroški. To je privedlo do upada prodaje, zmanjšanja proizvodnje in znatnega zmanjšanja dobičkonosnosti. Časovni okvir in obseg tega razvoja vzpostavljata jasno vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(269)

Komisija je preučila alternativne dejavnike, ki bi lahko prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Ti so vključevali uvoz iz drugih tretjih držav, izvozno učinkovitost industrije Unije, zmanjšanje potrošnje Unije, naraščajoče stroške energije, pridobivanje in stroške surovin, domnevno pomanjkanje naložb ter lasten uvoz zlitih aluminijevih oksidov iz Kitajske. Vendar ni bilo ugotovljeno, da bi kateri koli od teh dejavnikov zmanjšal vzročno zvezo med dampinškim kitajskim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(270)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(271)

V obravnavani zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od stopnje škode (glej uvodne izjave 280 do 282).

(272)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(273)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(274)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Osnovni dobiček je bil določen na podlagi pretekle dobičkonosnosti vzorčene industrije Unije v obdobju 2014–2020, tj. pred motnjami, ki jih je povzročila pandemija COVID-19. Taka stopnja dobička je bila določena na 7 %.

(275)

Eden od dveh vzorčenih proizvajalcev Unije je predložil dokaze o tem, da bi bila raven njegovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju v običajnih pogojih konkurence višja. Komisija je preverila notranje evidence družbe v zvezi z naložbenimi načrti, odločitvami vodstva in računovodskimi izkazi ter ugotovila, da so trditve utemeljene. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obdobju preiskave in ravnjo, ki bi jo bilo mogoče doseči v običajnih konkurenčnih pogojih, kot so jo navedli predstavniki industrije Unije in ki jo je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Taka razlika, izražena kot odstotek prihodkov od prodaje, je za vsako vzorčeno družbo znašala med 1 % in 3,06 %.

(276)

Ta delež je bil prištet osnovnemu dobičku v višini 7 % iz uvodne izjave 273, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini 7 % in 10,06 %, odvisno od položaja vzorčenih proizvajalcev Unije.

(277)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia k osnovni uredbi in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov določila dodatne stroške v višini 89,34 EUR na tono, od katerih je odštela dejanske stroške skladnosti s takimi konvencijami v obdobju preiskave, in sicer 72,26 EUR na tono, s čimer je dobila rezultat v višini 17,08 EUR na tono. Ta razlika je bila dodana neškodljivi ceni.

(278)

Na podlagi tega je Komisija izračunala povprečno neškodljivo ceno, ki znaša 1 880 EUR na tono, za podobne izdelke industrije Unije, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 275) uporabila za stroške proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(279)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(280)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe.

(281)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(282)

Ker so bile stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vidika v tej fazi ni treba obravnavati. Komisija je na podlagi zgornje ocene sklenila, da je primerno določiti znesek začasnih dajatev v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe.

(283)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(284)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(285)

Industrijo Unije sestavlja devet družb, ki so geografsko razporejene po Evropi in neposredno zaposlujejo približno 962 delavcev. Večina teh proizvajalcev Unije je podprla pritožbo in nobeden od njih ni nasprotoval začetku preiskave.

(286)

Sedanje ravni dobičkonosnosti so nevzdržne. Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov industriji Unije omogočila, da si povrne del izgubljenega tržnega deleža in določi cene na ravneh, ki krijejo vsaj stroške.

(287)

Nesprejetje ukrepov bi verjetno imelo znaten negativen učinek na industrijo Unije zaradi nadaljnjega oviranja dviga cen in zmanjševanja prodaje, kar bi pomenilo več izgub in verjetno zaprtje proizvodnih obratov, odpuščanje delavcev, na koncu pa zaprtje celih podjetij. Tak razvoj dogodkov bi lahko povzročil prekinitev evropske proizvodnje z dolgoročnimi posledicami za industrijsko odpornost in neodvisnost Unije, zlasti glede na to, da so se zliti aluminijevi oksidi, ki so bistveni za proizvodnjo jekla, drugih kovin, stekla in sorodnih materialov, v preteklosti šteli za občutljiv izdelek.

(288)

Komisija je zato sklenila, da je uvedba začasnih ukrepov v interesu industrije Unije.

(289)

Javilo se je dvanajst nepovezanih uvoznikov, od katerih sta bila dva odgovora predložena po izteku roka. Prejetih je bilo tudi več vlog in pripomb. Kot je navedeno v oddelku 1.5, je Komisija izbrala vzorec dveh uvoznikov, ki sta predložila izpolnjene vprašalnike.

(290)

Več uvoznikov je trdilo, da bi uvedba protidampinških dajatev zanje in njihove stranke zvišala materialne stroške. Te dodatne stroške bi bilo težko pokriti, kar bi ogrozilo njihovo dobičkonosnost in konkurenčnost. Predložene so bile tudi trditve v zvezi z nezadostnimi zmogljivosti industrije Unije za zadovoljitev povpraševanja v Uniji, zato so trdili, da bi ukrepi povzročili pomanjkanje na trgu. Poleg tega so bile predložene trditve v zvezi s pomanjkanjem interesa proizvajalcev Unije za dobavo nekaterih materialov.

(291)

Komisija je opozorila, da uvedba dajatev ne bi smela povzročiti ukinitve celotnega uvoza iz LRK. Uvedba ukrepov je namenjena zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev, po vzpostavitvi katerih lahko kitajski proizvajalci izvozniki še naprej izvažajo v Unijo po poštenih cenah. Drugič, čeprav bi uvedba ukrepov lahko negativno vplivala na uvoznike, ki uvažajo samo iz LRK, bi morali biti uvozniki glede na verjetno povečanje uvoza iz drugih tretjih držav, kot je navedeno v oddelku 7.4 spodaj, sposobni preusmeriti svoje vire dobave.

(292)

V zvezi z domnevnim pomanjkanjem interesa proizvajalcev Unije za dobavo določenih materialov je Komisija ugotovila, da industrija Unije proizvaja širok nabor izdelkov iz zlitih aluminijevih oksidov. Industrija Unije je v obdobju preiskave in v prejšnjih letih stalno dobavljala zlite aluminijeve okside najrazličnejših razredov in kakovosti, prilagojenih za izpolnjevanje posebnih zahtev različnih uporabniških industrij.

(293)

V zvezi z nezadostno zmogljivostjo industrije Unije Komisija to trditev obravnava v oddelku 7.4 spodaj.

(294)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno ugotovila, da bo morebitni negativni vpliv ukrepov na nepovezane uvoznike kot celoto predvidoma omejen in da ne bo večji od pozitivnega učinka ukrepov na proizvajalce Unije.

(295)

Javilo se je približno 50 uporabnikov in združenj uporabnikov. 18 uporabnikov je predložilo izpolnjene vprašalnike, še več pa jih je predložilo pripombe.

(296)

Podane so bile trditve, da bi uvedba protidampinških dajatev povečala stroške za uporabnike, ki bi jih bilo težko prenesti na stranke, in s tem ogrozila njihovo dobičkonosnost in konkurenčnost. Nekateri uporabniki so trdili, da bi lahko zvišanje stroškov, povezano z uvedbo dajatev, ogrozilo njihovo operativno vzdržnost. Nekateri uporabniki so trdili, da bi bila zato lahko ogrožena nadaljnja sposobnost preživetja določenih proizvodnih dejavnosti v Uniji, kar bi lahko povzročilo zmanjšanje obsega, selitve iz Unije in/ali zaprtja podjetij.

(297)

Komisija je ugotovila, da so uporabniki dejavni predvsem v proizvodnji abrazivnih in ognjevarnih materialov, za katere je zliti aluminijev oksid ključen vhodni material. Glede na informacije v zvezi s potrošnjo, ki so jih predložila združenja, industrija ognjevarnih materialov kupi približno 80 000 ton letno. Potrošnja s strani industrije abrazivov je ocenjena na 200 000–250 000 ton letno. Ta sektor predstavlja približno 60–70 % celotnega povpraševanja Unije po zlitih aluminijevih oksidih. Kar zadeva zaposlovanje, ognjevarna industrija v Evropi zaposluje približno 20 000 ljudi, industrija abrazivov pa samo v Nemčiji in Italiji zagotavlja približno 8 400 delovnih mest. Kar zadeva prihodke od prodaje, ognjevarna industrija v Evropi po ocenah ustvari približno 4 milijarde EUR letnih prihodkov. Industrija abrazivov samo v Nemčiji in Italiji ustvari približno 2,3 milijarde EUR letnih prihodkov.

(298)

Na podlagi informacij iz vprašalnikov uporabnikov je bilo ugotovljeno, da se je v obdobju preiskave dejavnost, povezana z izdelkom v preiskavi, spreminjala sorazmerno z njihovo celotno dejavnostjo ter je znašala od 5 % do 30 % vseh prihodkov od prodaje v industriji ognjevarnih materialov in od 25 % do 85 % vseh prihodkov od prodaje v industriji abrazivov. V obdobju preiskave je dejavnost, povezana z zadevnim izdelkom, v povprečju predstavljala približno 15 % celotne dejavnosti sodelujočih uporabnikov v industriji ognjevarnih izdelkov in približno 53 % sodelujočih uporabnikov v industriji abrazivov.

(299)

Uporabniki, ki so izpolnili vprašalnik, so predstavljali približno 20 % celotne porabe zlitih aluminijevih oksidov v Uniji in okoli 25 % uvoza Unije iz Kitajske. Med temi odgovori je bilo približno 50 % zlitega aluminijevega oksida, ki se uporablja v industriji abrazivov, s poreklom iz Kitajske, medtem ko je znašal delež v industriji ognjevarnih materialov s poreklom iz Kitajske približno 65–69 %.

(300)

Komisija je ocenila, da bi se lahko, če bi bile dajatve uvedene na predlagani ravni in bi vsi drugi dejavniki ostali nespremenjeni, proizvodni stroški za uporabnike zvišali za 10 % do 30 %, odvisno od posamezne družbe. Natančneje, za industrijo ognjevarnih materialov bi ocenjeno povečanje proizvodnih stroškov znašalo od 10 % do 30 %, medtem ko bi za industrijo abrazivov povečanje znašalo od 10 % do 23 %. Vendar je pomembno opozoriti, da te ocene temeljijo na predpostavki, da je ves zliti aluminijev oksid kitajskega porekla. V resnici je oskrba industrije nižje v verigi bolj raznolika. Pri tistih, ki so odgovorili na vprašalnik, je bilo približno 50 % zlitega aluminijevega oksida, ki se uporablja v industriji abrazivov, in približno 65 % v industriji ognjevarnih materialov s poreklom iz Kitajske. To kaže, da znaten delež dobave izvira iz virov, ki niso Kitajska, kar bi ublažilo skupni vpliv dajatev na stroške. Poleg tega se bo dejanski učinek na proizvodne stroške razlikoval glede na specifično strukturo virov dobave posamezne družbe. Tisti z manjšo odvisnostjo od kitajskih virov bodo verjetno občutili manjše zvišanje stroškov, medtem ko bodo tisti z večjo odvisnostjo lahko bolj prizadeti. Zato bi bilo treba učinek predlaganih dajatev oceniti glede na te različne strategije nabave.

(301)

Kar zadeva morebitni učinek ukrepov na dobičkonosnost, je položaj zapleten zaradi raznolikosti vključenih podjetij. Dobičkonosnost med uporabniki se je razlikovala tako po sektorjih kot po posameznih družbah, pri čemer so nekateri poročali o pozitivnih maržah, medtem ko so drugi poslovali z izgubo.

(302)

Komisija je menila, da bo vpliv na dobičkonosnost uporabnikov v veliki meri odvisen od dveh ključnih dejavnikov: zmožnosti uporabnikov, da prenesejo zvišanje stroškov na svoje stranke ter nadomestijo vložke, ki trenutno prihajajo iz Kitajske, z alternativnimi dobavitelji, če bi lahko cene teh dobav po uvedbi dajatev na kitajski uvoz ublažile vpliv na cene.

(303)

V zvezi z zmožnostjo prenosa zvišanih stroškov je potrebna nadaljnja ocena. Vendar Komisija priznava, da je za družbe, ki delujejo v segmentih z višjimi maržami in proizvajajo bolj specializirane izdelke, bolj verjetno, da bodo lahko dodatne stroške prenesle na svoje stranke. Nasprotno pa se pričakuje, da bodo družbe, ki proizvajajo manj specializirane izdelke in so izpostavljene širši konkurenci, pri tem naletele na večje težave. To je zlasti pomembno za podjetja, ki že poslujejo z izgubo, kar kaže, da cen niso mogla zvišati že pred uvedbo ukrepov.

(304)

Kar zadeva razpoložljivost drugih virov dobave, je bilo v preiskavi, kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 7.4, ugotovljeno, da je industrija Unije ostala zanesljiv vir dobave zlitega aluminijevega oksida z zadostno zmogljivostjo za zadovoljitev povpraševanja uporabnikov Unije. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporabniki v Uniji niso izključno odvisni od uvoza iz Kitajske. Kot je navedeno v oddelku 5.2.1, so druge tretje države, kot so Bahrajn, Brazilija, Združene države Amerike in Ukrajina, že prisotne na trgu Unije in bodo verjetno povečale svoj izvoz v Unijo, kar bo dodatno zmanjšalo odvisnost od kitajskega uvoza.

(305)

Poleg tega, kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 244, je uvoz iz Bahrajna in Ukrajine v obdobju preiskave potekal po nižji ceni kot kitajski uvoz, kar je uporabnikom Unije ponujalo konkurenčne alternative. Razpoložljivost uvoza po nižjih cenah iz teh držav povečuje raznolikost ponudbe in prispeva tudi k ublažitvi morebitnega vpliva ukrepov na kitajski uvoz, s čimer se zagotavlja, da imajo uporabniki Unije še naprej dostop do ekonomsko vzdržnih virov zlitega aluminijevega oksida.

(306)

Te ugotovitve kažejo, da uvedba ukrepov ne bi povzročila pomanjkanja dobave ter da bi razpoložljivost dobave iz tretjih držav in Unije po poštenih cenah do neke mere ublažila morebiten negativni vpliv na uporabnike. Vendar se lahko gospodarske posledice za uporabniške industrije precej razlikujejo, odvisno od njihovega specifičnega položaja na trgu, strukture stroškov in njihove zmožnosti, da absorbirajo ali prenesejo zvišanje stroškov. Komisija bo ta vpliv dodatno preučila.

(307)

Nekatere strani so trdile, da industrija Unije ni sposobna oskrbovati trga Unije v potrebnih količinah, zato v primeru uvedbe protidampinških dajatev obstaja resna nevarnost pomanjkanja v Uniji, tudi za določene vrste zadevnega izdelka.

(308)

Preiskava je pokazala, da je ta trditev neutemeljena. Industrija Unije je v celotnem obravnavanem obdobju premalo izkoriščala svoje proizvodne zmogljivosti. V obdobju preiskave je stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti Unije znašala 43 %, dodatna neizkoriščena zmogljivost pa približno 180 000 ton. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je večina neizkoriščenih zmogljivosti na voljo takoj ali pa lahko začne obratovati v zelo kratkem času z minimalnimi naložbami. V preiskavi je bilo ugotovljeno tudi, da neizkoriščene zmogljivosti industrije Unije omogočajo proizvodnjo vseh glavnih vrst zadevnega izdelka. Proizvodna zmogljivost industrije Unije na splošno ustreza porabi Unije v višini 305 360 ton v obdobju preiskave.

(309)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je proizvodnja zlitega aluminijevega oksida skoncentrirana v nekaj ključnih regijah sveta, vendar lahko obstoječe zmogljivosti nekitajske proizvodnje zunaj Unije dopolnjujejo že tako znatne proizvodne zmogljivosti v Uniji. Kot je podrobno prikazano v preglednici 12, je uvoz iz tretjih držav že prisoten na trgu Unije. Komisija je menila, da bi se ta uvoz verjetno povečal, če bi se dampinški uvoz iz Kitajske zmanjšal. Zato je bilo sklenjeno, da skupna neizkoriščena zmogljivost proizvajalcev Unije in proizvajalcev iz tretjih držav zunaj Unije zadostuje za zadovoljitev potrošnje Unije.

(310)

Nekatere strani so prav tako trdile, da bo uvedba protidampinških dajatev na zadevni izdelek povzročila tveganje koncentracije na trgu, kar bi lahko vodilo v nadaljnje zvišanje cen zadevnega izdelka.

(311)

Komisija je opozorila, da čeprav drži, da pravila Unije o konkurenci uvajajo strožja merila ravnanja za družbo, ki ima velik tržni delež, končno odločitev o tem, ali gre za prevladujoči položaj in ali se ta položaj zlorablja, sprejmejo organi, pristojni za konkurenco. Komisija v protidampinškem postopku preuči pomisleke glede konkurence, da ugotovi, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov na splošno nedvomno v nasprotju z interesom Unije. Taka analiza ne more vključevati ocene konkurence v strogem pravnem smislu, ki jo lahko opravi samo organ, pristojen za konkurenco. V vsakem primeru niso bili predloženi trdni dokazi, ki bi kazali, da bi pritožnik v primeru uvedbe protidampinških ukrepov ravnal protikonkurenčno, če se ne upoštevata njegov že močen položaj na trgu in izvajanje poslovnih praksah, ki se na splošno štejejo za standardne, kot sta diferencirano oblikovanje cen, povezano z obsegom nabav, in narava obstoječih poslovnih odnosov. Spomniti je treba, da je namen uvedbe protidampinških ukrepov znova vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili izkrivljeni zaradi nepoštenih trgovinskih praks kitajskih proizvajalcev izvoznikov. Cilj protidampinških ukrepov ni izriniti kitajskih proizvajalcev izvoznikov s trga Unije, temveč ustvariti pogoje, v katerih proizvajalci Unije in proizvajalci iz tretjih držav konkurirajo pod poštenimi pogoji.

(312)

Nekatere strani so trdile, da je postopek certificiranja materialov, ki se uporabljajo pri njihovi proizvodnji, interno in tudi s strani njihovih strank dolgotrajen in zapleten. Vključuje stroge postopke preskušanja in odobritve, da se zagotovi skladnost z zahtevami strank. Če se uvedejo ukrepi, bi to lahko pomenilo potrebo po zamenjavi dobaviteljev ali materialov, kar bi lahko zahtevalo ponovni postopek certificiranja in povzročilo zamudo pri proizvodnji ter morebiti vplivalo na pogodbene obveznosti.

(313)

Komisija je ugotovila obstoj več olajševalnih dejavnikov, ki to tveganje precej zmanjšujejo. Industrija Unije in več dobaviteljev iz tretjih držav so uveljavljeni proizvajalci zlitega aluminijevega oksida. Ti dobavitelji imajo dolgoletne izkušnje na trgu in dobavljajo materiale, ki ustrezajo industrijskim standardom. Podobno je industrija Unije priznana kot kakovosten proizvajalec, ki lahko izpolnjuje stroge zahteve glede certificiranja. Njeni izdelki so pogosto prvi, ki se certificirajo v Uniji, nato pa se preučijo alternativni viri. Poleg tega se je preiskava začela pred več meseci, kar je uporabnikom omogočilo, da se pripravijo na morebitne spremembe, ocenijo alternativne dobavitelje in po potrebi začnejo postopke certificiranja.

(314)

Komisija priznava upravičene pomisleke, ki so jih izrazile uporabniške industrije, zlasti glede njihove zmožnosti absorbiranja ali prenosa zvišanja stroškov ter ohranjanja dobičkonosnosti. Zato Komisija meni, da je ustrezno ta vprašanja podrobneje preučiti. V ta namen bo Komisija v sklepni fazi preiskave dodatno ocenila obseg in vpliv teh pomislekov ter zagotovila, da bodo vsi sprejeti dokončni ukrepi temeljili na celovitem razumevanju širših gospodarskih posledic.

(315)

Na podlagi navedenega je Komisija začasno sklenila, da kljub legitimnim pomislekom uporabnikov industrije v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz zlitih aluminijevih oksidov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije. Ukrepi se štejejo za pravno upravičene in sorazmerne, saj so potrebni za preprečitev nadaljnje škode industriji Unije, ohranitev sposobnosti preživetja proizvodnje Unije in zagotovitev poštene konkurence v Uniji. Komisija je zato v tej fazi preiskave menila, da je primerno uvesti začasne ukrepe, hkrati pa se je zavezala, da bo dodatno ocenila učinek na uporabniške industrije.

(316)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(317)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz titanovega dioksida s poreklom iz zadevne države v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe. Komisija je v uvodnih izjavah 280 in 281 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(318)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(319)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(320)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi bilo treba za uvoz uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz LRK“.

(321)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(322)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(323)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(324)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(325)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta oziroma je ni mogoče sprejeti.

(326)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(327)

Glede točnosti izračunov ni bilo prejetih nobenih pripomb.

(328)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(329)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –