EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.7.2021
COM(2021) 558 final
PRILOGE
k
Predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o energetski energijski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi Direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (prenovitev)
{SEC(2021) 558 final} - {SWD(2021) 623 final} - {SWD(2021) 624 final} - {SWD(2021) 625 final} - {SWD(2021) 626 final} - {SWD(2021) 627 final}
⇩ novo
PRILOGA I
NACIONALNI PRISPEVKI K CILJEM UNIJE ZA ENERGIJSKO UČINKOVITOST ZA LETO 2030 V PORABI KONČNE IN/ALI PRIMARNE ENERGIJE
1.Raven nacionalnih prispevkov se izračuna na podlagi okvirne formule:
pri čemer je CEU korekcijski faktor, Cilj je raven posebne nacionalne ambicije in FECB2030 PECB2030 referenčni scenarij iz leta 2020, ki se uporablja kot izhodišče za leto 2030.
2.Okvirna formula v nadaljevanju predstavlja objektivna merila, ki odražajo faktorje iz točk (d)(i)–(iv) člena 4(3), vsako od njih pa se uporablja za določitev ravni posebne nacionalne ambicije v % (Cilj) in ima v formuli enak utežni faktor (0,25):
(a)pavšalni prispevek („Fflat“);
(b)prispevek, odvisen od BDP na prebivalca („Fwealth“);
(c)prispevek, odvisen od energijske intenzivnosti („Fintensity“);
(d)prispevek možnosti za stroškovno učinkovite prihranke energije („Fpotential“).
3.Fflat predstavlja ciljno vrednost Unije za leto 2030, v katero so vključena dodatna prizadevanja, ki so potrebna za dosego ciljnih vrednosti Unije za energijsko učinkovitost v porabi končne in primarne energije v primerjavi s projekcijami iz referenčnega scenarija iz leta 2020 za leto 2030.
4.Fwealth se izračuna za vsako državo članico na podlagi njenega triletnega povprečnega Eurostatovega indeksa realnega BDP na prebivalca in triletnega povprečja Unije v obdobju 2017–2019, izraženega v paritetah kupne moči (PPP).
5.Fintensity se izračuna za vsako državo članico na podlagi njenega triletnega povprečja indeksa končne energijske intenzivnosti (poraba končne ali primarne energije na realni BDP v PPP) in triletnega povprečja Unije v obdobju 2017–2019.
6.Fpotential se za vsako državo članico izračuna na podlagi prihrankov primarne ali končne energije po scenariju PRIMES MIX 55 % za leto 2030. Prihranki se izražajo glede na projekcije iz referenčnega scenarija iz leta 2020 za leto 2030.
7.Za vsako merilo iz točk 2(a)–(d) se uporabi spodnja in zgornja meja. Raven ambicij za vsak faktor je omejena na 50 % in 150 % povprečne ravni ambicij Unije ob upoštevanju danega faktorja.
8.Če ni navedeno drugače, je vir vhodnih podatkov za izračun faktorjev Eurostat.
9.Ftotal se izračuna kot utežena vsota vseh štirih faktorjev (Fflat. Fwealth Fintensity in Fpotential). Ciljna vrednost se nato izračuna kot zmnožek skupnega faktorja Ftotal in ciljne vrednosti EU.
10.Za vse države članice se uporablja korekcijski faktor primarne in končne energije CEU za umerjanje vsote nacionalnih prispevkov glede na ciljne vrednosti Unije za porabo primarne in končne energije za leto 2030. Faktor CEU je popolnoma enak za vse države članice.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
⇨ novo
PRILOGA III
SPLOŠNA NAČELA ZA IZRAČUN ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ SOPROIZVODNJE
Del I
Splošna načela
Vrednosti, ki se uporabljajo za izračun električne energije iz soproizvodnje, se določijo na podlagi pričakovanega ali dejanskega obratovanja naprave pri običajnih pogojih uporabe. Pri napravah za mikrosoproizvodnjo lahko izračun temelji na potrjenih vrednostih.
(a)Proizvodnja električne energije iz soproizvodnje je enaka skupni letni proizvodnji električne energije naprave, merjeni pri izhodnih sponkah glavnih generatorjev, ⌦ če so izpolnjeni naslednji pogoji ⌫ ;:
(i)pri napravah za soproizvodnjo tipov (b), (d), (e), (f), (g) in (h) iz dela II s celotnim letnim izkoristkom, ki ga določijo države članice, na ravni najmanj 75 % ;, in
(ii)pri napravah za soproizvodnjo tipov (a) in (c) iz dela II s celotnim letnim izkoristkom, ki ga določijo države članice, na ravni najmanj 80 %.
(b)Pri napravah za soproizvodnjo s celotnim letnim izkoristkom pod vrednostjo iz točke (a)(i) v točki (a) (naprave za soproizvodnjo tipov (b), (d), (e), (f), (g) in (h) iz dela II) ali s celotnim letnim izkoristkom pod vrednostjo iz točke (a)(ii) v točki (a) (naprave za soproizvodnjo tipov (a) in (c) iz dela II II) se električna energija iz soproizvodnje izračuna po naslednji formuli:
ECHP=HCHP*C
pri čemer:
ECHP pomeni količino električne energije iz soproizvodnje;
C pomeni razmerje med električno energijo in toploto;
HCHP pomeni količino koristne toplote iz soproizvodnje (izračunane v ta namen kot skupna proizvodnja toplote minus katera koli toplota, proizvedena v ločenih kotlih ali z odvzemom sveže pare iz parnega generatorja, nameščenega pred turbino).
Izračun električne energije iz soproizvodnje mora temeljiti na dejanskem razmerju med električno energijo in toploto. Če dejansko razmerje med električno energijo in toploto naprave za soproizvodnjo ni znano, se lahko za naprave tipov (a), (b), (c), (d) in (e) iz dela II, zlasti za statistične namene, uporabijo naslednje privzete vrednosti, če je izračunana električna energija iz soproizvodnje manjša ali enaka skupni proizvodnji električne energije iz naprave:
|
Tip naprave
|
Privzeto razmerje med električno energijo in toploto, C
|
|
Plinska turbina s kombiniranim ciklom z rekuperacijo toplote
|
0,95
|
|
Protitlačna parna turbina
|
0,45
|
|
Odjemno kondenzacijska parna turbina
|
0,45
|
|
Plinska turbina z rekuperacijo toplote
|
0,55
|
|
Motor z notranjim zgorevanjem
|
0,75
|
Če države članice za razmerja med električno energijo in toploto za naprave tipov (f), (g) (h), (i), (j) in (k) iz dela II uvedejo privzete vrednosti, se te vrednosti objavijo in sporočijo Komisiji.
(c)Če se delež energijske vsebnosti vložka goriva v postopku soproizvodnje ponovno pridobi v kemikalijah in se reciklira, se lahko ta delež odšteje od vložka goriva pred izračunom celotnega izkoristka iz točk (a) in (b).
(d)Države članice lahko določijo razmerje med električno energijo in toploto kot razmerje med električno energijo in koristno toploto pri obratovanju soproizvodnje z nižjo zmogljivostjo ter pri tem uporabijo obratovalne podatke določene naprave.
(e)Države članice lahko za izračun po točkah (a) in (b) uporabijo druga poročevalna obdobja kot eno leto.
Del II
Tehnologije za soproizvodnjo, ki jih zajema ta direktiva
(a)Plinska turbina s kombiniranim ciklom z rekuperacijo toplote
(b)Protitlačna parna turbina
(c)Odjemno kondenzacijska parna turbina
(d)Plinska turbina z rekuperacijo toplote
(e)Motor z notranjim zgorevanjem
(f)Mikroturbine
(g)Stirlingovi motorji
(h)Gorivne celice
(i)Parni motorji
(j)Motorji z organskim Rankinovim ciklom
(k)Katera koli druga vrsta tehnologije ali njihova kombinacija, ki spada pod opredelitev pojma iz točke (30) člena 2(30).
Države članice pri izvajanju in uporabi splošnih načel za izračun električne energije iz soproizvodnje uporabijo podrobne smernice, določene v Odločbi Komisije 2008/952/ES z dne 19. novembra 2008 o določitvi podrobnih smernic za izvajanje in uporabo Priloge II k Direktivi 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
_____________
🡻 2012/27/EU
PRILOGA IIIII
METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE IZKORISTKA POSTOPKA SOPROIZVODNJE
Vrednosti, ki se uporabljajo za izračun izkoristka soproizvodnje in prihrankov primarne energije, se določijo na podlagi pričakovanega ali dejanskega obratovanja naprave pri običajnih pogojih uporabe.
(a)Soproizvodnja z visokim izkoristkom
V tej direktivi soproizvodnja z visokim izkoristkom izpolnjuje naslednji merili:
–energija, proizvedena v napravah za soproizvodnjo, zagotovi najmanj 10-odstotni prihranek primarne energije, izračunan v skladu s točko (b), v primerjavi z referenčnimi vrednostmi za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije;,
–energija iz naprav za malo soproizvodnjo in mikrosoproizvodnjo, ki zagotavlja prihranek primarne energije, se lahko šteje za soproizvodnjo z visokim izkoristkom;.
⇩ novo
–neposredne emisije ogljikovega dioksida iz soproizvodnje, pri kateri se kurijo fosilna goriva, so manjše od 270 gCO2 na 1 kWh izhodne energije iz celotne proizvodnje (vključno z ogrevanjem/hlajenjem, električno in mehansko energijo).
–Pri gradnji ali obsežni prenovi naprave za soproizvodnjo države članice zagotovijo, da v obstoječih virih toplote v primerjavi s povprečno letno porabo v preteklih treh koledarskih letih polnega obratovanja pred prenovo ni povečanja uporabe fosilnih goriv razen zemeljskega plina in da novi viri v tem sistemu ne uporabljajo fosilnih goriv razen zemeljskega plina.
🡻 2012/27/EU
(b)Izračun prihranka primarne energije
Prihranek primarne energije, ki se zagotovi s soproizvodnjo v skladu s Prilogo III, se izračuna po naslednji formuli:
pri čemer:
PES pomeni prihranke primarne energije.
CHP Hη pomeni toplotni izkoristek soproizvodnje, opredeljen kot letno proizvedena koristna toplota, deljena z vložkom goriva, ki se porabi za proizvodnjo vsote koristne toplote in električne energije iz soproizvodnje.
Ref Hη pomeni referenčno vrednost izkoristka za ločeno proizvodnjo toplote.
CHP Eη pomeni električni izkoristek soproizvodnje, opredeljen kot letna električna energija iz soproizvodnje, deljena z vložkom goriva, ki se uporabi za proizvodnjo vsote koristne toplote in električne energije iz soproizvodnje. Če naprava za soproizvodnjo proizvaja mehansko energijo, se lahko letna električna energija iz soproizvodnje poveča za dodatni element, ki predstavlja količino električne energije, enakovredno količini mehanske energije. Ta dodatni element ne zagotavlja pravice do izdaje potrdila o izvoru v skladu s členom 2414(10).
Ref Eη pomeni referenčno vrednost izkoristka za ločeno proizvodnjo električne energije.
(c)Izračuni prihrankov energije z uporabo alternativnega izračuna
Države članice lahko prihranek primarne energije iz proizvodnje toplote in električne energije ter mehanske energije izračunajo, kot je prikazano v nadaljevanju, ne da bi za izključitev deleža toplote in električne energije, ki ne izvirata iz soproizvodnje, uporabile Prilogo III. Takšna proizvodnja se lahko šteje kot soproizvodnja z visokim izkoristkom, če izpolnjuje merili za izkoristke iz točke (a) te priloge in če je pri napravah za soproizvodnjo z električno močjo večjo od 25 MW celotni izkoristek nad 70 %. Vendar se specifikacija količine električne energije iz soproizvodnje, pridobljene v taki proizvodnji, za izdajanje potrdil o izvoru in za statistične namene določi v skladu s Prilogo III.
Če se prihranek primarne energije za določen postopek izračuna z uporabo drugega načina, opisanega zgoraj, se prihranek primarne energije izračuna po formuli iz točke (b) te priloge, pri čemer se: „CHP Hη“ nadomesti s „Hη“ in „CHP Eη“ z „Eη“, pri čemer:
Hη pomeni toplotni izkoristek postopka, opredeljen kot letno proizvedena toplota, deljena z vložkom goriva, ki se uporabi za proizvodnjo vsote proizvedene toplote in električne energije.
Eη pomeni električni izkoristek postopka, opredeljen kot letno proizvedena električna energija, deljena z vložkom goriva, ki se uporabi za proizvodnjo vsote proizvedene toplote in električne energije. Če naprava za soproizvodnjo proizvaja mehansko energijo, se lahko letna električna energija iz soproizvodnje poveča za dodatni element, ki predstavlja količino električne energije, enakovredno količini mehanske energije. Ta dodatni element ne zagotavlja pravice do izdaje potrdila o izvoru v skladu s členom 2414(10).
(d)
Države članice lahko za izračun v skladu s točkama (b) in (c) te priloge uporabijo druga poročevalna obdobja kot eno leto.
(e)
Pri napravah za mikrosoproizvodnjo lahko izračun prihrankov primarne energije temelji na potrjenih vrednostih.
(f)Referenčne vrednosti izkoristka za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije
Harmonizirane referenčne vrednosti izkoristkov so sestavljene iz matrike vrednosti, diferencirane po ustreznih dejavnikih, vključno z letom izdelave in vrstami goriva, in morajo temeljiti na izčrpno dokumentirani analizi, med drugim ob upoštevanju podatkov o obratovanju v realnih razmerah, mešanice goriv in podnebnih razmer ter tudi uporabljenih tehnologij za soproizvodnjo.
Izkoristek obratovanja ločene proizvodnje toplote in električne energije, ki naj bi jo soproizvodnja nadomestila, se določi glede na referenčne vrednosti izkoristka za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije v skladu s formulo iz točke (b).
Referenčne vrednosti izkoristka se izračunajo v skladu z naslednjimi načeli:
(i)1.pPri napravah za soproizvodnjo temelji primerjava z ločeno proizvodnjo električne energije na načelu primerjanja istih kategorij goriva;.
(ii)2.vVvsaka naprava za soproizvodnjo se primerja z najboljšo razpoložljivo in ekonomsko upravičeno tehnologijo za ločeno proizvodnjo toplote in električne energije na trgu v letu izdelave naprave za soproizvodnjo;.
(iii)3.rRreferenčne vrednosti izkoristka za naprave za soproizvodnjo, ki so starejše od 10 let, se določijo na podlagi referenčnih vrednosti za naprave, ki so stare 10 let;.
(iv)4.rRreferenčne vrednosti izkoristka za ločeno proizvodnjo električne energije in proizvodnjo toplote odražajo podnebne razlike med državami članicami.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
⇨ novo
PRILOGA IVIII
ZAHTEVE GLEDE ENERGIJSKE UČINKOVITOSTI ZA JAVNO NAROČANJE IZDELKE, STORITVE IN STAVBE, KI JIH KUPUJEJO OSREDNJE VLADE
Osrednje vlade ⇨ V postopkih javnega naročanja za javna naročila in koncesije javni naročniki in naročniki ⇦ ob nakupu izdelkov, storitev, ali stavb ⇨ in gradbenih del ⇦ ače je to skladno s stroškovno učinkovitostjo, ekonomska izvedljivostjo, širšo trajnostjo, tehnično ustreznostjo ter zadostno konkurenco,:
(a)kupijo le izdelke, ki izpolnjujejo merilo najvišjega razreda energetske učinkovitosti če je izdelek zajet v delegiranem aktu, sprejetem v skladu z Uredbo (EU) 2017/1369Direktivo 2010/30/EU ali s povezano izvedbeno direktivo Komisije, povezano z njo, kupujejo le izdelke, ki izpolnjujejo merilo ⌦ iz člena 7(2) navedene uredbe ⌫ kolikor je mogoče ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zadostne konkurence;
(b)kadar je izdelek, ki ga točka (a) ne zajema, zajet v izvedbenem ukrepu v okviru Direktive 2009/125/ES, sprejetem po začetku veljavnosti te direktive, kupijo le izdelke, ki izpolnjujejo merila energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti iz navedenega izvedbenega ukrepa;
(c)kupijo pisarniško opremo, ki je zajeta v Sklepu Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme
in izpolnjuje zahteve za energetsko učinkovitost, ki niso manj stroge od specifikacij, navedenih v Prilogi C sporazuma, priloženega navedenemu sklepu;
⇩ novo
(c)kadar za izdelek ali storitev veljajo merila Unije za zelena javna naročila, pomembna za energijsko učinkovitost izdelka ali storitve, si prizadevajo kupovati samo izdelke in storitve, ki upoštevajo vsaj tehnične specifikacije, določene na „osnovni“ ravni v upoštevnih merilih Unije za zelena javna naročila, med drugim tudi za podatkovne centre, strežniške prostore in storitve v oblaku, merila Unije za zelena javna naročila za cestno razsvetljavo in semaforje ter merila Unije za zelena javna naročila za računalnike, monitorje, tablične računalnike in pametne telefone;
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
⇨ novo
(d)kupujeijo le pnevmatike, ki izpolnjujejo merilo najvišjega razreda glede na izkoristek goriva, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre
Uredbi (EU) 2020/740 Evropskega parlamenta in Sveta
. Ta zahteva javnim organom ne preprečuje, da bi kupili pnevmatike najvišjega razreda glede na oprijem na mokri podlagi ali zunanji kotalni hrup, kadar je to utemeljeno zaradi varnosti ali javnega zdravja;
(e)v svojih razpisih za naročila storitev zahtevajo, da ponudniki storitev pri izvajanju zadevnih storitev uporabljajo le izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (a) do (d). Ta zahteva se uporablja samo za nove izdelke, ki jih ponudniki storitev delno ali v celoti kupijo za zagotavljanje zadevne storitve;
(f)kupujeijo le stavbe ali sklepanejo nove najemne pogodbe samo za tiste stavbe, ki izpolnjujejo vsaj minimalne zahteve glede e energetske Ö energijske Õ učinkovitosti iz člena 5(1) ⇨ 4(1) Direktive 2010/31/EU ⇦ razen kadar je namen nakupa stavbe naslednji:
(i)izvedba temeljite prenove ali rušenja,
(ii)v primeru javnih organov ponovna prodaja stavbe, ne da bi jo javni uorgan uporabljal za svoje potrebe, ali
(iii)ohraniti stavbo, ki je uradno zaščitena kot del zaščitenega okolja ali zaradi njenega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena.
Skladnost s temi zahtevami se potrdi z energetsko ⌦ energijsko ⌫ izkaznico iz člena 11 Direktive 2010/31/EU.
_____________
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2 (prilagojeno)
PRILOGA V
Skupne metode in načela za izračun učinka sistemov obveznosti energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti ali drugih ukrepov politike iz členov 87, 97a in 107b ter člena 28(11)20(6)
1.Metode za izračun prihranka energije, razen tistih, ki izhajajo iz ukrepov obdavčitve, za namene členov 87, 97a in 107b ter člena 28(11)20(6).
Zavezane, udeležene ali pooblaščene strani ali javni organi izvajalci lahko uporabijo naslednje metode za izračun prihranka energije:
(a)predvideni prihranek, ki se določi na podlagi rezultatov predhodnih energetskih ⌦ energijskih ⌫ izboljšav v podobnih obratih, izvedenih pod neodvisnim nadzorom. Splošni pristop se imenujeje imenovan „predhodni“;
(b)izmerjeni prihranek, pri čemer se prihranek zaradi izvedbe ukrepa ali paketa ukrepov določi z beleženjem dejanskega zmanjšanja porabe energije ob ustreznem upoštevanju dejavnikov, kot so dodatnost, zasedenost, ravni proizvodnje in vreme, ki lahko vplivajo na porabo. Splošni pristop se imenujeje imenovan „naknadni“;
(c)skalirani prihranek, pri čemer se uporabijo tehnične ocene prihranka. Tak pristop se lahko uporabi samo, kadar je pridobitev zanesljivih izmerjenih podatkov za določen obrat težavna ali nesorazmerno draga, na primer pri zamenjavi kompresorja ali električnega motorja z drugačno vrednostjo kWh od tiste, za katero so bili izmerjeni neodvisni podatki o prihranku, ali kadar te ocene na podlagi nacionalno uveljavljenih metodologij in meril izvedejo kvalificirani ali akreditirani strokovnjaki, ki so neodvisni od zavezanih, udeleženih ali pooblaščenih strani;
(d)anketno ugotovljeni prihranek, kadar se ugotavlja odziv porabnikov na nasvete, kampanje obveščanja in sisteme označevanja ali potrjevanja ali merjenje z inteligentnimi števci. Ta pristop se lahko uporabi samo za prihranek, ki je posledica spremembe vedenja porabnikov. Ne sme pa se uporabljati za prihranek, ki je rezultat izvedbe fizičnih ukrepov.
2.Pri ugotavljanju prihranka energije zaradi ukrepa za energetsko ⌦ energijsko ⌫ učinkovitost za namene členov 87, 97a in 107b ter člena 28(11)20(6) veljajo naslednja načela:
⇩ novo
(a)države članice dokažejo, da je bil ukrep politike izveden za namen izpolnjevanja obveznosti prihrankov energije in doseganja prihrankov energije pri končni porabi v skladu s členom 8(1). Države članice predložijo dokaze in svojo dokumentacijo o tem, da se prihranki energije dosegajo zaradi ukrepa politike, vključno s prostovoljnimi sporazumi.
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2
⇨ novo
(ba)pPrihranki se prikažejo kot dodani tistim, do katerih bi v vsakem primeru prišlo brez dejavnosti zavezane, udeležene ali pooblaščene strani ali javnih organov izvajalcev. Pri določitvi, kateri prihranki se lahko uveljavljajo kot dodatni, države članice upoštevajo, kako bi se poraba energije in povpraševanje po njej razvijala, če se zadevni ukrep politike ne bi izvajal, pri čemer se oprejo na vsaj naslednje elemente: trendi porabe energije, spremembe vedenja porabnikov, tehnološki napredek in spremembe, ki jih povzročajo drugi ukrepi, izvedeni na ravni Unije ali na nacionalni ravni;.
(cb)pPrihranki, ki izhajajo iz izvajanja obveznega prava Unije, se štejejo za prihranke, do katerih bi prišlo v vsakem primeru, in se zato ne morejo uveljavljati kot prihranki energije za namene člena 87(1). Z odstopanjem od te zahteve se lahko prihranki v zvezi s prenovo obstoječih stavb uveljavljajo kot prihranki energije za namene člena 87(1), če je zadoščeno merilu pomembnosti iz točke 3(h) te priloge. Prihranki, ki izhajajo iz izvajanja nacionalnih minimalnih zahtev, ki so bile za nove stavbe določene pred prenosom Direktive 2010/31/EU, se lahko uveljavljajo kot prihranki energije za namene točke (a) člena 7(1), če je zadoščeno merilu pomembnosti iz točke 3(h) te priloge in če so države članice te prihranke uradno navedle v svojih nacionalnih akcijskih načrtih za energetsko učinkovitost v skladu s členom 24(2). ⇨ Ukrepi za spodbujanje izboljšanja energijske učinkovitosti v javnem sektorju v skladu s členoma 5 in 6 so lahko upravičeni, da se prištejejo k izpolnjevanju zahtev glede prihrankov energije iz člena 8(1), če je prihranek energije pri končni porabi, ki je posledica takega ukrepa, preverljiv in merljiv ali ga je mogoče oceniti. Pri izračunu prihrankov energije morajo biti izpolnjene zahteve iz te priloge. ⇦
⇩ novo
(d)ukrepi v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov se sicer lahko upoštevajo, vendar morajo države članice dokazati, da imajo za posledico prihranke energije pri končni porabi, ki so preverljivi in merljivi ali jih je mogoče oceniti. Pri izračunu prihrankov energije morajo biti izpolnjene zahteve iz te priloge.
(e)Države članice pri izpolnjevanju obveznosti prihrankov energije v skladu s členom 8(1) ne morejo upoštevati zmanjšanja porabe energije v sektorjih vključno s prometnim in stavbnim sektorjem, ki bi bilo doseženo v vsakem primeru kot posledica trgovanja z emisijami v skladu z direktivo EU o trgovanju z emisijami. Če je subjekt zavezana stran v okviru nacionalne obveznosti glede energijske učinkovitosti na podlagi člena 9 te direktive in v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami za stavbe in cestni promet [sklic na predlog], sistem spremljanja in preverjanja zagotovi, da se pri izračunu prihrankov energije zaradi njenih ukrepov za prihranke energije in poročanju o njih upošteva cena ogljika, ki je bila prenesena pri sprostitvi goriva za porabo [v skladu s členom XX Direktive XX].
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2 (prilagojeno)
⇨ novo
(fc)uUpošteva se lahko samo prihranek, ki presega naslednje ravni:
(i)standarde emisijskih vrednosti Unije za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila na podlagi izvajanja uredb (ES) št. 443/2009
in (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta
Uredbe (EU) 2019/631 Evropskega parlamenta in Sveta
; ⇨ države članice morajo predložiti dokaze, svoje predpostavke in metodologijo izračuna, da bi dokazale dodatnost k novim zahtevam Unije glede CO2 pri novih vozilih; ⇦
(ii)zahteve Unije v zvezi z umikom nekaterih izdelkov, povezanih z energijo, s trga zaradi izvajanja izvedbenih ukrepov na podlagi Direktive 2009/125/ES;. ⇨ države članice morajo predložiti dokaze, svoje predpostavke in metodologijo izračuna, da bi dokazale dodatnost; ⇦
(gd)dDovoljene so politike, katerih namen je spodbujanje višjih ravni energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti izdelkov, opreme, prometnih sistemov, vozil in goriv, stavb in elementov stavb, procesov ali trgov ⇨ , razen ukrepov politike v zvezi z uporabo tehnologij za neposredno zgorevanje fosilnih goriv, ki se izvajajo od 1. januarja 2024 ⇦;
⇩ novo
(h)prihranki energije ki so posledica ukrepov v zvezi z uporabo neposrednega zgorevanja fosilnih goriv v izdelkih, opremi, prometnih sistemih, vozilih, stavbah ali gradbenih delih, se od 1. januarja 2024 ne upoštevajo pri izpolnjevanju obveznosti prihrankov energije.
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2
⇨ novo
(ie)uUkrepi, ki spodbujajo namestitev tehnologij za malo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na ali v stavbah, so lahko upravičeni, da se prištejejo k izpolnjevanju zahtev glede prihrankov energije iz člena 87(1), če je prihranek energije ⇨ pri končni porabi ⇦, ki je posledica takega ukrepa, preverljiv in merljiv ali ga je mogoče oceniti. Pri izračunu prihrankov energije morajo biti izpolnjene zahteve iz te priloge;.
⇩ novo
(j)ukrepi, ki spodbujajo namestitev tehnologij za sončno toplotno energijo, so lahko upravičeni, da se upoštevajo pri izpolnjevanju zahtev glede prihrankov energije iz člena 8(1), če imajo za posledico prihranke energije pri končni porabi, ki so preverljivi in merljivi ali jih je mogoče oceniti. Toplota okolice, ki jo zajamejo tehnologije sončne toplotne energije, se lahko izključi iz njihove končne porabe energije;
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2 (prilagojeno)
⇨ novo
(kf)pPolitike, ki pospešujejo uvedbo bolj učinkovitih izdelkov in vozil, ⇨ razen tistih v zvezi z uporabo neposrednega zgorevanja fosilnih goriv, ⇦ se lahko upoštevajo v celoti, pod pogojem, da se prikaže, da do uvedbe pride pred potekom povprečne pričakovane življenjske dobe izdelka ali vozila oziroma pred običajno zamenjavo izdelka ali vozila, pri čemer se prihranki uveljavljajo le za obdobje do izteka povprečne pričakovane življenjske dobe izdelkov ali vozil, ki bodo zamenjani;.
(lg)pPri spodbujanju uvedbe ukrepov za energetsko ⌦ energijsko ⌫ učinkovitost države članice po potrebi zagotovijo ohranitev standardov kakovosti za izdelke, storitve in izvedbo ukrepov oziroma uvedbo teh standardov, če ti ne obstajajo;.
(mh)zZaradi podnebnih razlik med regijami se lahko države članice odločijo, da prihranke prilagodijo standardni vrednosti ali da uskladijo različne prihranke energije s temperaturnimi razlikami med regijami;.
(ni)pPri izračunu prihranka energije se upošteva, koliko časa bodo ukrepi učinkovali in hitrost, s katero se bodo prihranki zmanjševali. S tem izračunom se seštejejo prihranki, ki bodo doseženi na podlagi vsakega posameznega ukrepa v obdobju od datuma začetka njegovega izvajanja ⇨ konca vsakega obdobja obveznosti ⇦ 31. decembra 2020 ali 31. decembra 2030, kakor je ustrezno. Države članice lahko sprejmejo tudi drugo metodo, za katero se ocenjuje, da bo zagotovila vsaj isto skupno količino prihranka. Kadar uporabljajo drugo metodo, države članice zagotovijo, da skupna količina prihranka energije, izračunana z uporabo te metode, ne preseže količine prihranka energije, ki bi jo dobile, če bi prihranek energije izračunale s seštevkom prihrankov, doseženih na podlagi vsakega posameznega ukrepa v obdobju od datuma začetka njegovega izvajanja do 31. decembra 2020 ali 31. decembra 2030 , kakor je ustrezno. Države članice v svojih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 podrobno opišejo, katero drugo metodo so uporabile in kako so zagotovile izpolnjevanje te zavezujoče zahteve za izračun.
3.Države članice zagotovijo izpolnjevanje naslednjih zahtev za ukrepe politik, sprejete na podlagi člena 1087b in člena 28(11)20(6):
(a)ukrepi politike in posamezni ukrepi zagotovijo preverljiv prihranek končne porabe energije ⌦ pri končni porabi ⌫ ;
(b)odgovornost vseh udeleženih strani, pooblaščenih strani ali javnih organov izvajalcev, kot je ustrezno, je jasno opredeljena;
(c)prihranki energije, ki se dosežejo ali bi jih bilo treba doseči, so določeni pregledno;
(d)količina prihrankov energije, ki jih je treba ali bi jih bilo treba doseči z ukrepom politike, je izražena kot poraba bodisi končne bodisi primarne energije, pri čemer se uporabljajo ⇨ neto kalorične vrednosti ali faktorji primarne energije ⇦ pretvorbeni faktorji, ⌦ določeni v členu 29 ⌫ Prilogi IV;
(e)pripravi se letno poročilo o prihrankih energije, ki so jih dosegle pooblaščene strani in udeležene strani ter javni organi izvajalci, in se ga da na voljo javnosti, kakor tudi podatke o letnem trendu prihrankov energije;
(f)spremljanje rezultatov in izvedba ustreznih ukrepov, če napredek ni zadovoljiv;
(g)prihrankov energije, ki izhajajo iz posameznega ukrepa, lahko uveljavlja le ena stran;
(h)dejavnosti udeležene strani, pooblaščene strani ali javnega organa izvajalca naj bi izkazano pomembno prispevale k doseganju prihrankov energije, ki se uveljavljajo;.
⇩ novo
(i)dejavnosti udeležene strani, pooblaščene strani ali javnega organa izvajalca ne vplivajo negativno na ranljive odjemalce, ljudi, ki jih je prizadela energijska revščina, in, če je ustrezno, ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih.
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2
⇨ novo
4.Pri ugotavljanju prihranka energije zaradi ukrepov politike v zvezi z obdavčitvijo, uvedenih v skladu s členom 107b, veljajo naslednja načela:
(a)upošteva se samo prihranek energije zaradi ukrepov obdavčitve, ki presegajo najnižje ravni obdavčitve goriv, kot je zahtevano v Direktivi Sveta 2003/96/ES ali Direktivi Sveta 2006/112/ES;
(b)⇨ kratkoročne ⇦ prožnosti cen za izračun učinka ukrepov obdavčitve (energije) morajo predstavljati odzivnost povpraševanja po energiji na spremembe cen in se ocenijo na podlagi najnovejših in reprezentativnih uradnih virov podatkov,; ⇨ ki se uporabljajo za državo članico in, če je ustrezno, temeljijo na spremnih študijah neodvisnega inštituta. Če se uporablja cenovna elastičnost, ki ni kratkoročna, države članice pojasnijo, kako je izboljšanje energijske učinkovitosti zaradi izvajanja druge zakonodaje Unije vključeno v izhodišče za ocenjevanje prihrankov energije ali, kako je bilo preprečeno dvojno štetje prihrankov energije zaradi druge zakonodaje Unije; ⇦
(c)prihranek energije zaradi spremljajočih instrumentov davčne politike, vključno z davčnimi spodbudami ali plačili v sklad, se upošteva ločeno;.
⇩ novo
(d)da ne bi prihajalo do prekrivanja s pravom Unije in drugimi ukrepi politike, bi bilo treba pri oceni prihrankov energije zaradi ukrepov obdavčitve uporabljati ocene kratkoročne prožnosti.
(e)države članice ugotovijo distribucijske učinke ukrepov obdavčitve in enakovrednih ukrepov na ranljive odjemalce, ljudi, ki jih je prizadela energijska revščina, in, če je ustrezno, ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih, ter prikažejo učinke blažitvenih ukrepov, izvedenih v skladu s členom 22(1)–(3).
(f)države članice predložijo dokaze, vključno z metodologijami izračuna, da v primerih prekrivanja učinka ukrepov obdavčitve energije ali ogljika ali trgovanja z emisijami v skladu z direktivo o trgovanju z emisijami ni prihajalo do dvojnega štetja prihrankov energije.
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2 (prilagojeno)
5.Uradna priglasitev metodologije
Države članice v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 uradno obvestijo Komisijo o podrobni metodologiji, ki so jo predlagale za delovanje sistemov obveznosti energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti in alternativnih ukrepov iz členov 97a in 107b, ter člena 28(11)20(6). Taka uradna obvestila, razen pri davkih, vključujejo informacije o:
(a)ravni prihrankov energije, zahtevani na podlagi točke (b) prvega pododstavka člena 87(1), ali prihrankov, ki naj bi bili doseženi v celotnem obdobju od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2030;
⇩ novo
(b)tem, kako se bo v obdobju obveznosti uvajala izračunana količina novih prihrankov energije na podlagi prvega pododstavka člena 8(1) ali pričakovanih prihrankov energije;
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2
(cb)zavezanih, udeleženih ali pooblaščenih straneh ali javnih organih izvajalcih;
(dc)ciljnih sektorjih;
(ed)ukrepih politike in posameznih ukrepih, vključno s pričakovano celotno količino skupnih prihrankov energije na posamezni ukrep;
⇩ novo
(f)ukrepih politike ali programih ali ukrepih, ki se financirajo iz nacionalnega sklada za energijsko učinkovitost in se izvajajo prednostno pri ljudeh, ki jih je prizadela energijska revščina, ranljivih odjemalcih in, če je ustrezno, ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih;
(g)deležu in količini prihrankov energije, ki bodo doseženi pri ljudeh, ki jih je prizadela energijska revščina, ranljivih odjemalcev in, če je ustrezno, ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih;
(h)če je ustrezno, o uporabljenih kazalnikih, deležu aritmetične sredine in rezultatih politik, uvedenih v skladu s členom 8(3);
(i)učinkih in negativnih vplivih ukrepov politike, izvedenih v skladu s členom 8(3), če obstajajo, na ljudi, ki jih je prizadela energijska revščina, ranljive odjemalce in, če je ustrezno, ljudi, ki živijo v socialnih stanovanjih.
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2 (prilagojeno)
(je)trajanju obdobja obveznosti za sistem obveznosti energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti;
⇩ novo
(k)deležu prihrankov energije ali ciljnih vrednostih znižanja stroškov, če obstajajo, ki jih bodo zavezane strani dosegle pri ljudeh, ki jih je prizadela energijska revščina, ranljivih odjemalcih in, če je ustrezno, ljudeh, ki živijo v socialnih stanovanjih;
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .2
(lf)dejavnostih, določenih v ukrepu politike;
(mg)metodologiji izračuna, vključno s tem, kako se določita dodatnost in pomembnost ter katere metodologije in merila se uporabljajo za predvidene in skalirane prihranke ter, kjer je ustrezno, uporabljene neto kalorične vrednosti in pretvorbene faktorje;
(nh)trajanju ukrepov in načinu njihovega izračunavanja ali na čem temeljijo;
(oi)pristopu za upoštevanje podnebnih razlik znotraj države članice;
(pj)sistemih za spremljanje in preverjanje ukrepov iz členov 97a in 107b ter o tem, na kakšen način je zagotovljena njihova neodvisnost od zavezanih, udeleženih ali pooblaščenih strani;
(qk)pri davkih:
(i)ciljnih sektorjih in segmentu davkoplačevalcev;
(ii)javnih organih izvajalcih;
(iii)prihrankih, ki naj bi bili doseženi;
(iv)trajanju ukrepa obdavčitve ter
(v)metodologiji izračuna, vključno z dejavniki prožnosti cen in kako so bili ugotovljeni;
⇩ novo
(vi)kako je bilo preprečeno prekrivanje s trgovanjem z emisijami v skladu z direktivo o trgovanju z emisijami in tveganje dvojnega štetja.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
⇨ novo
PRILOGA VI
Minimalna merila za energetske ⌦ energijske ⌫ preglede, vključno s tistimi, ki se opravijo v okviru sistemov upravljanja z energijo
Energetski ⌦ Energijski ⌫ pregledi iz člena 118 temeljijo na naslednjih smernicah ⇨ merilih ⇦:
(a)podlaga zanje so ažurni, izmerjeni, sledljivi obratovalni podatki o porabi energije in (za električno energijo) diagrami porabe;
(b)zajemajo podroben pregled diagrama porabe energije za stavbe ali skupine stavb, tehnološke procese ali industrijske obrate, vključno s prevozom;
⇩ novo
(c)določajo ukrepe energijske učinkovitosti za zmanjšanje porabe energije;
(d)ugotavljajo možnosti za stroškovno učinkovito uporabo ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
(ec)če je le mogoče izhajajo iz analize stroškov celotnega življenjskega kroga in ne iz preprostih amortizacijskih dob, tako da se upoštevajo dolgoročni prihranki, preostala vrednost dolgoročnih naložb in diskontne stopnje;
(fd)so sorazmerni in dovolj reprezentativni, da je mogoče iz njih dobiti zanesljivo sliko splošne energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti in zanesljivo določiti najboljše možnosti za izboljšanje.
Energetski ⌦ Energijski ⌫ pregledi omogočajo podrobne in potrjene izračune za predlagane ukrepe, tako da se zagotovijo jasne informacije o možnih prihrankih.
Omogočeno mora biti shranjevanje podatkov, uporabljenih v energetskih ⌦ energijskih ⌫ pregledih, zaradi opravljanja analiz za preteklo porabo in spremljanje učinkovitosti.
⇩ novo
Minimalne zahteve za spremljanje in objavljanje energijske učinkovitosti podatkovnih centrov
glede energijske učinkovitosti podatkovnih centrov se v skladu s členom 11(10) spremljajo in objavljajo naslednje minimalne informacije:
(a)ime podatkovnega centra; ime lastnika in operaterjev podatkovnega centra; občina sedeža podatkovnega centra;
(b)tlorisna površina podatkovnega centra; inštalirana moč; letni vhodni in izhodni podatkovni promet ter količina podatkov, ki so shranjeni in se obdelujejo v podatkovnem centru.
(c)uspešnost podatkovnega centra v zadnjem celotnem koledarskem letu v skladu s ključnimi kazalniki uspešnosti, med drugim o porabi energije, porabi električne energije, vodilnih vrednostih temperature, uporabi odpadne toplote ter uporabi vode in energije iz obnovljivih virov.
_____________
🡻 2012/27/EU
PRILOGA VII
🡻 2019/944 Člen 70.6
Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe zemeljskega plina
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
1.Minimalne zahteve za obračunavanje
1.1Obračunavanje na podlagi dejanske porabe
Da bi lahko končni odjemalci uravnavali svojo porabo energije, bi se obračunavanje na podlagi dejanske porabe moralo izvesti vsaj enkrat na leto, informacije o obračunu pa bi morale biti dane na voljo najmanj štirikrat letno na zahtevo ali če so potrošniki izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, sicer pa dvakrat na leto. Iz te zahteve je mogoče izvzeti plin, ki se uporablja samo za kuhanje.
1.2Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu
Države članice zagotovijo, da so, če je ustrezno, v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih, izdanih na distribucijskih postajah, končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje informacije oziroma da so te informacije priložene navedenim dokumentom:
(a)veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije;
(b)primerjave med sedanjo porabo energije končnega odjemalca in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, po možnosti v grafični obliki;
(c)kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih odjemalcev in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki porablja energijo.
Kadar koli je to mogoče in koristno, države članice poleg tega zagotovijo, da so končnim odjemalcem v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih, izdanih na distribucijskih postajah, v jasni in razumljivi obliki na voljo primerjave s povprečnim standardnim ali referenčnim končnim odjemalcem iz iste porabniške kategorije ali pa da so te informacije priložene navedenim dokumentom oziroma je končni odjemalec nanje napoten.
1.3Nasveti v zvezi z energetsko ⌦ energijsko ⌫ učinkovitostjo na računih in druge povratne informacije za končne odjemalce
Distributerji energije, operaterji distribucijskega sistema in podjetja za maloprodajo energije v pogodbah in ob spremembah teh pogodb ter v računih, ki jih prejmejo odjemalci, ali na spletnih straneh, namenjenih posameznim odjemalcem, na jasen in razumljiv način obvestijo svoje odjemalce o kontaktnih podatkih neodvisnih centrov za svetovanje potrošnikom, energetskih agencij ali podobnih ustanov, vključno z naslovi njihovih spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za nasvete o razpoložljivih ukrepih energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti, primerjalnih diagramih o porabi energije in tehničnih specifikacijah za naprave, ki porabljajo energijo, pri čemer lahko ti nasveti omogočijo zmanjšanje porabe energije teh naprav.
_____________
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .4 (prilagojeno)
PRILOGA VIIIVIIa
Minimalne zahteve za informacije o obračunu in porabi ogrevanja, hlajenja in sanitarne tople vode
1.Obračunavanje na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja
Da se končnim porabnikom omogoči uravnavanje njihove porabe energije, obračunavanje poteka na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja vsaj enkrat na leto.
2.Najmanjša pogostost informacij o obračunu ali porabi
Kadar so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja ⌦ do 31. decembra 2021 ⌫ od 25. oktobra 2020 končnim porabnikom zagotovijo vsaj vsako četrtletje, in sicer na zahtevo ali kadar so končni odjemalci izbrali možnost elektronskega prejemanja obračuna, sicer pa dvakrat na leto.
Kadar so nameščeni števci ali delilniki stroškov ogrevanja z daljinskim odčitavanjem, se informacije o obračunu ali porabi na podlagi dejanske porabe ali odčitanih podatkov z delilnikov stroškov ogrevanja od 1. januarja 2022 zagotovijo končnim porabnikom vsaj vsak mesec. Lahko so na voljo tudi prek interneta in se posodabljajo tako pogosto, kolikor to dopuščajo merilne naprave in sistemi, ki se uporabljajo. Ogrevanje in hlajenje se izven sezone ogrevanja/hlajenja lahko izvzameta iz te zahteve.
3.Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu
Države članice zagotovijo, da končni porabniki na obračunih, ki temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja, v jasni in razumljivi obliki prejmejo naslednje informacije ali da so te informacije priložene obračunom:
(a)veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije ali skupni stroški ogrevanja in odčitani podatki z delilnikov stroškov ogrevanja;
(b)informacije o uporabljeni mešanici virov energije in s tem povezanih letnih emisijah toplogrednih plinov, tudi za končne porabnike, ki se oskrbujejo iz daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, in opis različnih zaračunanih davkov, dajatev in tarif. Države članice lahko obseg zahteve glede zagotavljanja informacij o emisijah toplogrednih plinov omejijo le na zagotavljanje teh informacij v primerih oskrbovanja z daljinskim ogrevanjem s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 20 MW;
(c)primerjave med sedanjo porabo energije končnega porabnika in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta, v grafični obliki, za ogrevanje in hlajenje glede na podnebje;
(d)kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče najti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti, primerjalne diagrame porabe končnih porabnikov in objektivne tehnične specifikacije za opremo, ki porablja energijo;
(e)informacije o zadevnih pritožbenih postopkih, storitvah ombudsmana ali mehanizmih za alternativno reševanje sporov, kakor se uporabljajo v državah članicah;
(f)primerjave s povprečnim normaliziranim ali referenčnim končnim porabnikom iz iste porabniške kategorije. V primeru elektronskih obračunov se namesto tega lahko te primerjave zagotovijo na spletu, hkrati pa se priložijo obračunom.
Obračuni, ki ne temeljijo na dejanski porabi ali odčitanih podatkih z delilnikov stroškov ogrevanja, vsebujejo jasno in razumljivo pojasnilo o tem, kako je bil znesek na računu izračunan, in vsaj informacije iz točk (d) in (e).
_____________
🡻 826/2019 Člen 1(1) in Priloga I (prilagojeno)
PRILOGA IXVIII
Možnosti za učinkovitost pri ogrevanju in hlajenju
Celovita ocena nacionalnih možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje iz člena 2014(1) vključuje in temelji na naslednjem:
Del I
PREGLED OGREVANJA IN HLAJENJA
1.Potrebe po ogrevanju in hlajenju v smislu ocenjene koristne energije in količinsko opredeljene porabe končne energije v GWh na leto po sektorjih:
(a)gospodinjstva,
(b)storitveni sektor;
(c)industrija,
(d)kateri koli drug sektor, ki posamezno predstavlja več kot 5 % skupne nacionalne porabe koristnega ogrevanja ali hlajenja.
2.Opredelitev ali, v primeru točke 2(a)(i), opredelitev ali ocena sedanjega sistema oskrbe z ogrevanjem in hlajenjem:
(a)po tehnologiji, v GWh na leto, če je mogoče, znotraj sektorjev, navedenih v točki 1, pri čemer se razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv, in energijo iz obnovljivih virov:
(i)oskrba, zagotovljena na kraju samem, v stanovanjskih in poslovnih zgradbah:
–kotli, ki proizvajajo samo toploto,
–soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
–toplotne črpalke;
–druge tehnologije in viri na kraju samem;
(ii)oskrba, zagotovljena na kraju samem, v neposlovnih in nestanovanjskih zgradbah:
–kotli, ki proizvajajo samo toploto,
–soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
–toplotne črpalke;
–druge tehnologije in viri na kraju samem;
(iii)oskrba, zagotovljena od drugod:
–soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom,
–odvečna toplota,
–druge tehnologije in viri od drugod;
(b)opredelitev obratov, ki proizvajajo odvečno toploto ali hlad, in njihovega potenciala za oskrbo z ogrevanjem ali hlajenjem, v GWh na leto:
(i)termoelektrarne, ki lahko proizvajajo ali jih je mogoče naknadno opremiti tako, da lahko proizvajajo odvečno toploto, katerih skupna vhodna toplotna moč presega 50 MW;
(ii)obrati za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki uporabljajo tehnologije iz dela II Priloge III in katerih skupna vhodna toplotna moč presega 20 MW;
(iii)sežigalnice odpadkov;
(iv)obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s skupno vhodno toplotno močjo nad 20 MW, ki proizvajajo toploto ali hlad z uporabo energije iz obnovljivih virov, razen obratov iz točke 2(b)(i) in (ii);
(v)industrijski obrati, katerih skupna vhodna toplotna moč presega 20 MW in ki lahko zagotavljajo odvečno toploto;
(c)priglašeni delež energije iz obnovljivih virov in iz odvečne toplote ali hladu pri porabi končne energije v sektorju daljinskega ogrevanja in hlajenja v zadnjih 5 letih v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001.
3.Zemljevid, ki zajema celotno nacionalno ozemlje, na katerem je (brez razkrivanja poslovno občutljivih podatkov) navedeno naslednje:
(a)območja, na katerih je potrebno ogrevanje in hlajenje, določena na podlagi analize iz točke 1, pri čemer se uporabljajo dosledna merila za osredotočanje na energetsko ⌦ energijsko ⌫ intenzivna območja v občinah in gosto naseljenih območjih;
(b)obstoječa mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja;
(c)načrtovana mesta za oskrbo z ogrevanjem in hlajenjem iz točke 2(b) in obrati za prenos daljinskega ogrevanja.
4.Napoved gibanja potreb po ogrevanju in hlajenju, da se ohrani perspektiva za naslednjih 30 let, v GWh, ob upoštevanju zlasti napovedi za naslednjih 10 let, spreminjanja potreb v stavbah in različnih sektorjih industrije ter vpliva politik in strategij, povezanih z upravljanjem povpraševanja, kot so dolgoročne strategije za prenovo stavb v skladu z Direktivo (EU) 2018/844.
Del II
CILJI, STRATEGIJE IN POLITIČNI UKREPI
5.Načrtovani prispevek države članice k nacionalnim ciljem in prispevki k petim razsežnostim energetske unije iz člena 3(2)(b) Uredbe (EU) 2018/1999, doseženi z učinkovitim ogrevanjem in hlajenjem, zlasti kar zadeva točke od 1 do 4 člena 4(b) in točko 4(b) člena 15, pri čemer se opredeli, kateri od teh elementov dopolnjujejo celovite nacionalne energetske in podnebne načrte;
6.Splošni pregled obstoječih politik in ukrepov, kot so opisani v najnovejšem poročilu, predloženem v skladu s členi 3, 20, 21 in 27(a) Uredbe (EU) 2018/1999.
Del III
ANALIZA GOSPODARSKEGA POTENCIALA UČINKOVITEGA OGREVANJA IN HLAJENJA
7.Analiza gospodarskega potenciala različnih tehnologij za ogrevanje in hlajenje se za celotno nacionalno ozemlje opravi z analizo stroškov in koristi iz člena 2014(3), z njo pa se opredelijo alternativni scenariji za učinkovitejše tehnologije ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov, pri čemer se, kjer je primerno, razlikuje med energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv in energijo iz obnovljivih virov.
Upoštevati bi bilo treba naslednje tehnologije:
(a)industrijsko odvečno toploto in hlad;
(b)sežiganje odpadkov;
(c)soproizvodnjo z visokim izkoristkom;
(d)obnovljive vire energije (kot so geotermalna energija, sončna toplotna energija in biomasa), ki se ne uporabljajo za soproizvodnjo z visokim izkoristkom;
(e)toplotne črpalke;
(f)zmanjšanje izgub toplote in hladu iz obstoječih daljinskih omrežij.
8.Analiza gospodarskega potenciala vključuje naslednje korake in premisleke:
(a)Premisleki:
(i)analiza stroškov in koristi za namene člena 2014(3) vključuje ekonomsko analizo, ki upošteva socialno-ekonomske in okoljske dejavnike, ter finančno analizo, opravljeno za oceno projektov z vidika vlagateljev. Pri ekonomski in finančni analizi se kot kriterij za ocenjevanje uporabi neto sedanja vrednost;
(ii)izhodiščni scenarij bi moral služiti kot referenčna točka, upoštevati bi moral obstoječe politike v času priprave te celovite ocene in se navezovati na podatke, zbrane v skladu z delom I in točko 6 dela II te priloge;
(iii)alternativni scenariji upoštevajo cilje glede energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije iz Uredbe (EU) 2018/1999. V vsakem scenariju so predstavljeni naslednji elementi v primerjavi z izhodiščnim scenarijem:
–gospodarski potencial preučenih tehnologij, pri čemer se kot merilo uporablja neto sedanja vrednost,
–zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov;
–prihranki primarne energije v GWh na leto;
–vpliv na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije.
Scenarije, ki zaradi tehničnih ali finančnih razlogov ali zaradi nacionalnih predpisov niso izvedljivi, je mogoče izločiti že v zgodnji fazi analize stroškov in koristi, če je to utemeljeno s skrbnimi, jasnimi in izčrpno dokumentiranimi premisleki.
pri ocenjevanju in sprejemanju odločitev bi bilo treba upoštevati stroške in prihranke energije, ugotovljene v analiziranih scenarijih, ki so posledica večje prožnosti pri dobavi energije in izboljšanja delovanja električnih omrežij, tudi prihranke in nenastale stroške zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo.
(b)Stroški in koristi
Stroški in koristi iz točke 8(a) zajemajo vsaj naslednje:
(i)koristi:
–vrednost proizvodnje za porabnika (ogrevanje, hlajenje in elektrika),
–zunanje koristi, kot so koristi za okolje, emisije toplogrednih plinov ter zdravje in varnost, kolikor je to mogoče,
–učinki na trgu dela, energetska varnost in konkurenčnost, kolikor je to mogoče;
(ii)stroški:
–stroški kapitala za obrate in opremo,
–stroški kapitala za pripadajoča energetska omrežja,
–variabilni in fiksni stroški obratovanja,
–stroški energije,
–stroški, povezani z okoljem, zdravjem in varnostjo, kolikor je to mogoče,
–stroški, povezani s trgom dela, energetska varnost in konkurenčnost, kolikor je to mogoče.
(c)Zadevni alternativni scenariji:
Preučijo se vsi zadevni scenariji v primerjavi z izhodiščnim, vključno z vlogo učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja.
(i)Analiza stroškov in koristi lahko zajema bodisi projektno oceno bodisi skupino projektov za širšo lokalno, regionalno ali nacionalno oceno, da bi v okviru načrtovanja oskrbe ugotovili, katera možnost oskrbe z ogrevanjem ali hlajenjem je glede na izhodiščni scenarij stroškovno najbolj ugodna in koristna za dano geografsko območje.
(ii)Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za izvedbo analiz stroškov in koristi iz člena 14. Predložijo podrobne metodologije in predpostavke v skladu s to prilogo ter oblikujejo in objavijo postopke za ekonomsko analizo.
(d)Meje in celostni pristop:
(i)geografska meja pokriva ustrezno natančno opredeljeno geografsko območje;
(ii)pri analizah stroškov in koristi se upoštevajo vsi ustrezni centralizirani ali decentralizirani viri oskrbe, ki so na voljo v okviru sistema in geografskih mej, vključno s tehnologijami, obravnavanimi v točki 7 dela III te priloge, ter trendi in značilnosti potreb po ogrevanju in hlajenju.
(e)Predpostavke:
(i)države članice za pripravo analiz stroškov in koristi sporočijo predpostavke v zvezi s cenami najpomembnejših vhodnih in izhodnih dejavnikov ter diskontne stopnje;
(ii)diskontna stopnja, ki se uporabi v ekonomski analizi za izračun neto sedanje vrednosti, se izbere v skladu z evropskimi ali nacionalnimi smernicami;
(iii)če je ustrezno, države članice v nacionalnem in/ali regionalnem/lokalnem okviru uporabijo napovedi nacionalnega, evropskega ali mednarodnega gibanja cen energije;
(iv)cene, uporabljene v ekonomski analizi, odražajo socialno-ekonomske stroške in koristi. Kolikor je to mogoče, tj. kadar obstaja tržna cena ali kadar je ta že regulirana na evropski ali nacionalni ravni, bi morali biti vključeni zunanji stroški, kot so vplivi na okolje in zdravje.
(f)Analiza občutljivosti:
(i)vključi se analiza občutljivosti, s katero se na podlagi variabilnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na rezultat izračunov, kot so različne cene energije, ravni povpraševanja, diskontne stopnje in drugi, ocenijo stroški in koristi projekta ali skupine projektov.
Del IV
MOREBITNE NOVE STRATEGIJE IN UKREPI POLITIKE
9.Pregled novih zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov politike za uresničitev gospodarskega potenciala, opredeljenega v skladu s točkama 7 in 8, skupaj s predvidenim:
(a)zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov;
(b)prihranki primarne energije v GWh na leto;
(c)vplivom na delež soproizvodnje z visokim izkoristkom;
(d)vplivom na delež obnovljivih virov energije v nacionalni mešanici virov energije ter v sektorju ogrevanja in hlajenja;
(e)povezavami z nacionalnim finančnim načrtovanjem in prihranki stroškov za javni proračun in udeležence na trgu;
(f)ocenjenimi ukrepi javne podpore, če obstajajo, z letnim proračunom in opredelitvijo možnega elementa pomoči.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
⇨ novo
PRILOGA XIX
ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI
Del 2
Načela za namen člena 24(4)14(5) in (67)
Analize stroškov in koristi zagotovijo informacije za ukrepe iz člena 2414(45) in (67):
Če se načrtuje obrat, ki je namenjen samo proizvodnji električne energije, ali obrat, ki ne izkorišča toplote, se naredi primerjava med načrtovanim obratom ali načrtovano prenovo in enakovrednim obratom, ki proizvaja enako količino električne energije ali procesne toplote, vendar izkorišča odvečno toploto in dobavlja toploto prek omrežij za soproizvodnjo z visokim izkoristkom in/ali za daljinsko ogrevanje in hlajenje.
Pri oceni se v okviru danih geografskih mej upošteva načrtovani obrat in vsa ustrezna mesta, na katerih je ali bi lahko bilo potrebno ogrevanje ⇨ ali hlajenje ⇦ in bi jih lahko oskrboval ta obrat, ob upoštevanju racionalnih možnosti (npr. tehnične izvedljivosti in oddaljenosti).
Sistemska meja se določi tako, da so vključeni načrtovani obrat in toplotne ⇨ in hladilne ⇦ obremenitve, kot so stavba(-e) in tehnološki proces. V okviru te sistemske meje se določijo in primerjajo skupni stroški zagotavljanja toplote in električne energije za oba primera.
V toplotno obremenitev je vključena obstoječa toplotna ⇨ ali hladilna ⇦ obremenitev, kot so industrijski obrati ali obstoječi sistem daljinskega ogrevanja ⇨ ali hlajenja ⇦, na urbanih območjih pa tudi toplotna ⇨ ali hladilna ⇦ obremenitev in stroški, do katerih bi prišlo, če bi bila skupina stavb ali del mesta oskrbovana z novimi omrežji za daljinsko ogrevanje ⇨ ali hlajenje ⇦ in/ali nanje priključena.
Analiza stroškov in koristi se opravi na podlagi opisa načrtovanega obrata in obrata ali obratov, s katerimi se ta primerja, v katerem so navedeni električna oziroma toplotna zmogljivost, vrsta goriva, načrtovana uporaba in načrtovano letno število obratovalnih ur, lokacija ter potrebe po električni in toplotni energiji.
⇩ novo
Pri oceni uporabe odpadne toplote se upoštevajo trenutne tehnologije. Pri oceni se upošteva neposredna uporaba odpadne toplote, njen dvig na višjo temperaturo ali oboje. V primeru izrabe odpadne toplote na kraju samem se oceni vsaj uporaba toplotnih izmenjevalnikov, toplotnih črpalk in tehnologije pretvorbe toplote v električno energijo. V primeru izrabe odpadne toplote na drugem kraju se kot možna mesta, kjer je potrebno ogrevanje, ocenijo vsaj industrijski obrati, kmetijska območja in omrežja za daljinsko ogrevanje.
🡻 2012/27/EU
⇨ novo
Zaradi primerjave se upoštevajo potreba po toplotni energiji ter načini ogrevanja in hlajenja, ki jih uporabljajo bližnja mesta, kjer je potrebno ogrevanje ⇨ ali hlajenje ⇦. V primerjavo so zajeti stroški, povezani z infrastrukturo, za načrtovani obrat in obrat, s katerim se ta primerja.
Analiza stroškov in koristi za namene člena 24(4)14(5) vključuje ekonomsko analizo, ki zajema finančno analizo, ki prikazuje dejanske transakcije v denarnem toku naložb v posamezne obrate in njihovo obratovanje.
Projekti s pozitivnim rezultatom analize stroškov in koristi so tisti, za katere diskontirana vsota koristi v ekonomski in finančni analizi presega diskontirano vsoto stroškov (presežek koristi glede na stroške).
Države članice določijo vodilne smernice za metodologijo, predpostavke in časovni okvir za ekonomsko analizo.
Države članice lahko od podjetij, odgovornih za obratovanje termoelektrarn, industrijskih obratov, omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ali drugih strank, na katera vpliva opredelitev sistemskih in geografskih meja, zahtevajo podatke, ki bodo uporabljeni pri oceni stroškov in koristi posameznega obrata.
_____________
🡻 2012/27/EU
PRILOGA XIX
Potrdilo o izvoru električne energije, proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom
(a)Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo naslednje:
(i)potrdilo o izvoru električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom:
–omogoča proizvajalcem, da dokažejo, da je električna energija, ki jo prodajajo, proizvedena v soproizvodnji z visokim izkoristkom, potrdilo pa se za ta namen izda na zahtevo proizvajalca,;,
–je točno, zanesljivo in zaščiteno pred goljufijami;,
–se izda, posreduje in razveljavi elektronsko;
(ii)ista energijska enota iz soproizvodnje z visokim izkoristkom se upošteva le enkrat.
(b)Potrdilo o izvoru iz člena 2414(10) vsebuje vsaj naslednje podatke:
(i)ime, lokacijo, vrsto in (toplotno in električno) zmogljivost obrata, v katerem je bila energija proizvedena;
(ii)datume in kraje proizvodnje;
(iii)spodnjo kalorično vrednost goriva, iz katerega je bila električna energija proizvedena;
(iv)količino in namen uporabe toplote, ki je bila proizvedena skupaj z električno energijo;
(v)količino električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom skladno s Prilogo IIIII, zajeto v potrdilu,
(vi)prihranek primarne energije, izračunan v skladu s Prilogo IIIII na podlagi harmoniziranih referenčnih vrednosti izkoristkov, ki so navedene v točki (f) Priloge IIIII;
(vii)nazivno električno in toplotno učinkovitost obrata;
(viii)ali je obrat dobil pomoč za naložbe in v kakšni višini;
(ix)ali je energijska enota prejela katero koli drugo obliko nacionalnega programa podpore in v kakšnem obsegu ter vrsto programa podpore;
(x)datum, ko je obrat začel obratovati, in
(xi)datum in državo izdaje ter enotno identifikacijsko številko.
Potrdilo o izvoru standardno velja za 1 MWh. Nanaša se na neto proizvedeno električno energijo, ki se izmeri na mejah elektrarne in pošlje v omrežje.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
PRILOGA XIIXI
Merila energetske ⌦ energijske ⌫ učinkovitosti za regulacijo energetskega omrežja in za tarife električnega omrežja
1.Omrežne tarife upoštevajo znižanje stroškov v omrežjih, doseženih na strani povpraševanja in z ukrepi odzivanja na povpraševanje ter porazdeljenim pridobivanjem energije, vključno s prihranki zaradi zmanjševanja stroškov dobave ali naložb v omrežje in učinkovitejšega delovanja omrežja.
2.Regulacija omrežja in omrežne tarife operaterjem omrežij ali podjetjem za maloprodajo energije ne preprečujejo, da bi dajali na razpolago sistemske storitve za ukrepe odzivanja na povpraševanje, upravljanje povpraševanja in porazdeljeno pridobivanje energije na organiziranih trgih električne energije, zlasti:
(a)preusmeritev končnih odjemalcev z obremenitve v času konic na obremenitev zunaj konic ob upoštevanju razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov, energije, pridobljene v soproizvodnji, in porazdeljenega pridobivanja energije;
(b)prihranke energije zaradi odzivanja energetskih ⌦ agregatorjev ⌫ povezovalcev na povpraševanje porazdeljenih potrošnikov;
(c)zmanjšanje povpraševanja zaradi ukrepov za energetsko ⌦ energijsko ⌫ učinkovitost, ki jih sprejmejo ponudniki energetskih storitev, vključno s podjetji za energetske storitve;
(d)povezavo in razporejanje proizvodnih virov pri nižjih ravneh napetosti;
(e)povezavo proizvodnih virov, ki so bližje kraju porabe, in
(f)shranjevanje energije.
V tej določbi izraz „organizirani trgi električne energije“ vključuje trge OTC in borze električne energije za trgovanje z energijo, zmogljivostjo, storitvami izravnave in pomožnimi storitvami v vseh časovnih okvirih, vključno s terminskimi trgi, kratkoročnimi trgi za en dan vnaprej in meddnevnimi trgi.
3.Tarife za omrežje ali maloprodajo lahko podpirajo dinamično določanje cen za ukrepe odzivanja na povpraševanje s strani končnih odjemalcev, in sicer:
(a)tarife glede na čas porabe;
(b)določanje cen v konicah;
(c)določanje cen v realnem času in
(d)popuste v konicah.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
PRILOGA XIIIXII
ZAHTEVE GLEDE ENERGETSKE ⌦ ENERGIJSKE ⌫ UČINKOVITOSTI ZA OPERATERJE PRENOSNEGA SISTEMA IN OPERATERJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
Operaterji prenosnega sistema in operaterji distribucijskega sistema:
🡻 2018/2002 Člen 1.16 in Priloga .6
(a)vzpostavijo in objavijo standardna pravila v zvezi s prevzemanjem in delitvijo stroškov za tehnične prilagoditve, kot so priključitve na omrežje, ojačitve obstoječega omrežja in vzpostavitev novih omrežij, izboljšano delovanje omrežja in nediskriminatorno izvajanje omrežnih kodeksov, ki so potrebna, da bi vključili nove proizvajalce, ki dovajajo električno energijo, proizvedeno v soproizvodnji z visokim izkoristkom, v medsebojno povezano omrežje;
🡻 2012/27/EU
(b)zagotovijo vsem novim proizvajalcem električne energije, proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki želijo biti povezani v sistem, izčrpne in potrebne zahtevane informacije, vključno s:
(i)celovito in podrobno oceno stroškov, povezanih s priključitvijo na omrežje;
(ii)razumnim in točnim časovnim razporedom za prejemanje in obdelavo vlog za priključitev na omrežje;
(iii)razumnim okvirnim časovnim razporedom za vsako predlagano priključitev na omrežje. Celoten proces priključitve na omrežje ne bi smel biti daljši od 24 mesecev, pri čemer se upoštevata praktična izvedljivost in nediskriminatornost;
(c)zagotovitvijo standardizirane in poenostavljene postopke za priključitev porazdeljenih proizvajalcev energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom na omrežje.
Standardna pravila iz točke (a) temeljijo na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih, zlasti ob upoštevanju vseh stroškov in koristi, povezanih s priključitvijo teh proizvajalcev na omrežje. V pravilih so lahko določene različne vrste priključitve.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
PRILOGA XIVXIII
Minimalni obseg podatkov, ki jih je treba vključiti v pogodbe za zagotavljanje prihranka energije, sklenjene z javnim sektorjem, ali med razpisne pogoje, ki so z njimi povezani
⇩ novo
–Ugotovitve/priporočila iz analize/pregleda, opravljenega, preden je bila sklenjena pogodba, ki zajema porabo energije stavbe, za izvedbo ukrepov izboljšanja energijske učinkovitosti.
🡻 2012/27/EU
–Jasen in pregleden seznam ukrepov za povečanje učinkovitosti, ki jih je treba izvajati, ali rezultatov povečanja učinkovitosti, ki jih je treba doseči.
–Zagotovljeni prihranki, ki bodo doseženi z izvajanjem ukrepov iz pogodbe.
–Trajanje in ključne točke pogodbe, pogoji in odpovedni rok.
–Jasen in pregleden seznam obveznosti vsake pogodbenice.
–Referenčni datum(-i) za določitev doseženih prihrankov.
–Jasen in pregleden seznam faz pri izvajanju ukrepa ali paketa ukrepov in, če je ustrezno, s tem povezani stroški.
–Obveznost, da se v celoti izvajajo ukrepi iz pogodbe, in dokumentiranje vseh sprememb med projektom.
–Predpisi, ki določajo vključitev enakovrednih zahtev v katero koli podizvajalsko pogodbo s tretjimi stranmi.
–Jasen in pregleden prikaz finančnih posledic projekta in porazdelitev deleža obeh strani pri doseženih denarnih prihrankih (tj. plačilo ponudniku storitve).
–Jasne in pregledne določbe o merjenju in preverjanju doseženih zagotovljenih prihrankov, preverjanju kakovosti in jamstvih.
–Določbe, ki pojasnjujejo postopke v primeru spreminjanja okvirnih pogojev, ki vplivajo na vsebino in rezultat pogodbe (tj. spremembe pri cenah energije, intenzivnosti rabe obrata).
–Podrobnosti o obveznostih vsake pogodbenice in kaznih za njihovo kršitev.
_____________
🡻 2012/27/EU (prilagojeno)
PRILOGA XV
Korelacijska tabela
|
Direktiva 2004/8/ES
|
Ta direktiva
|
|
Člen 1
|
Člen 1(1)
|
|
Člen 2
|
Člen 1(1)
|
|
Člen 3, točka (a)
|
Člen 2, točka 30
|
|
Člen 3, točka (b)
|
Člen 2, točka 32
|
|
Člen 3, točka (c)
|
Člen 2, točka 31
|
|
Člen 3, točka (d)
|
Člen 2, točka 33
|
|
Člen 3, točki (e) in (f)
|
—
|
|
Člen 3, točka (g)
|
Člen 2, točka 35
|
|
Člen 3, točka (h)
|
—
|
|
Člen 3, točka (i)
|
Člen 2, točka 34
|
|
Člen 3, točka (j)
|
—
|
|
Člen 3, točka (k)
|
Člen 2, točka 36
|
|
Člen 3, točka (l)
|
Člen 2, točka 37
|
|
Člen 3, točka (m)
|
Člen 2, točka 39
|
|
Člen 3, točka (n)
|
Člen 2, točka 38
|
|
Člen 3, točka (o)
|
—
|
|
—
|
Člen 2, točke 40, 41, 42, 43 in 44
|
|
Člen 4(1)
|
Priloga II, točka (f), prva podtočka
|
|
Člen 4(2)
|
Člen 14(10), drugi pododstavek
|
|
Člen 4(3)
|
—
|
|
Člen 5
|
Člen 14(10), prvi pododstavek in Priloga X
|
|
Člen 6
|
Člen 14(1) in (3), prilogi VIII in IX
|
|
Člen 7(1)
|
Člen 14(11)
|
|
Člen 7(2) in (3)
|
—
|
|
Člen 8
|
Člen 15(5)
|
|
—
|
Člen 15(6), (7), (8) in (9)
|
|
Člen 9
|
—
|
|
Člen 10(1) in (2)
|
Člen 14(1) in člen 24(2), Priloga XIV, del 2
|
|
Člen 10(3)
|
Člen 24(6)
|
|
Člen 11
|
Člen 24(3)
|
|
—
|
Člen 24(5)
|
|
Člen 12(1) in (3)
|
—
|
|
Člen 12(2)
|
Priloga II, točka (c)
|
|
Člen 13
|
Člen 22(2)
|
|
Člen 14
|
—
|
|
Člen 15
|
Člen 28
|
|
Člen 16
|
—
|
|
Člen 17
|
Člen 29
|
|
Člen 18
|
Člen 30
|
|
Priloga I
|
Priloga I, del II
|
|
Priloga II
|
Priloga I, del I in del II, zadnji pododstavek
|
|
Priloga III
|
Priloga II
|
|
Priloga IV
|
Priloga VIII
|
|
—
|
Priloga IX
|
|
Direktiva 2006/32/ES
|
Ta direktiva
|
|
Člen 1
|
Člen 1(1)
|
|
Člen 2
|
Člen 1(1)
|
|
Člen 3, točka (a)
|
Člen 2, točka 1
|
|
Člen 3, točka (b)
|
Člen 2, točka 4
|
|
Člen 3, točka (c)
|
Člen 2, točka 6
|
|
Člen 3, točka (d)
|
Člen 2, točka 5
|
|
—
|
Člen 2, točki 2 in 3
|
|
Člen 3, točka (e)
|
Člen 2, točka 7
|
|
Člen 3, točke (f), (g), (h) in (i)
|
—
|
|
—
|
Člen 2, točke 8 do 19
|
|
Člen 3, točka (j)
|
Člen 2, točka 27
|
|
—
|
Člen 2, točka 28
|
|
Člen 3, točka (k)
|
—
|
|
Člen 3, točka (l)
|
Člen 2, točka 25
|
|
—
|
Člen 2, točka 26
|
|
Člen 3, točka (m)
|
—
|
|
Člen 3, točka (n)
|
Člen 2, točka 23
|
|
Člen 3, točka (o)
|
Člen 2, točka 20
|
|
Člen 3, točka (p)
|
Člen 2, točka 21
|
|
Člen 3, točka (q)
|
Člen 2, točka 22
|
|
Člen 3, točki (r) in (s)
|
—
|
|
—
|
Člen 2, točke 24, 29, 44 in 45
|
|
—
|
Člen 3
|
|
—
|
Člen 4
|
|
Člen 4
|
—
|
|
Člen 5
|
Člena 5 in 6
|
|
Člen 6(1)(a)
|
Člen 7(8), točki (a) in (b)
|
|
Člen 6(1)(b)
|
Člen 18(3)
|
|
Člen 6(2)
|
Člen 7(1), (5), (6), (7), (9), (10), (11) in (12)
|
|
—
|
Člen 7(2) in (3)
|
|
Člen 6(3)
|
Člen 18(2), točki (b) in (c)
|
|
Člen 6(5)
|
—
|
|
Člen 7
|
Člen 17
|
|
Člen 8
|
Člen 16(1)
|
|
—
|
Člen 16(2) in (3)
|
|
Člen 9(1)
|
Člen 19
|
|
Člen 9(2)
|
Člen 18(1), točka (d), podtočka (i)
|
|
—
|
Člen 18(1), točke (a), (b), (c), (d), podtočka (ii), in (e)
|
|
Člen 10(1)
|
Člen 15(4)
|
|
Člen 10(2)
|
Člen 15(3)
|
|
—
|
Člen 15(7), (8) in (9)
|
|
Člen 11
|
Člen 20
|
|
Člen 12(1)
|
Člen 8(1)
|
|
Člen 12(2)
|
—
|
|
—
|
Člen 8(2), (3), (4), (5), (6) in (7)
|
|
Člen 12(3)
|
—
|
|
Člen 13(1)
|
Člen 9
|
|
Člen 13(2)
|
Člen 10 in Priloga VII, točka 1.1
|
|
Člen 13(3)
|
Priloga VII, točki 1.2 in 1.3
|
|
—
|
Člen 11
|
|
—
|
Člen 12
|
|
—
|
Člen 13
|
|
—
|
Člen 15(1) in (2)
|
|
—
|
Člen 18(2), točki (a) in (d)
|
|
—
|
Člen 21
|
|
Člen 14(1) in (2)
|
Člen 24(1) in (2)
|
|
Člen 14(3)
|
—
|
|
Člen 14(4) in (5)
|
Člen 24(3)
|
|
—
|
Člen 24(4) in (7) do (11)
|
|
—
|
Člen 22(1)
|
|
Člen 15(1)
|
Člen 22(2)
|
|
Člen 15(2), (3) in (4)
|
—
|
|
—
|
Člen 23
|
|
—
|
Člen 25
|
|
Člen 16
|
Člen 26
|
|
Člen 17
|
Člen 27
|
|
Člen 18
|
Člen 28
|
|
Člen 19
|
Člen 29
|
|
Člen 20
|
Člen 30
|
|
Priloga I
|
—
|
|
Priloga II
|
Priloga IV
|
|
Priloga III
|
—
|
|
Priloga IV
|
—
|
|
Priloga V
|
—
|
|
Priloga VI
|
Priloga III
|
|
—
|
Priloga V
|
|
—
|
Priloga VI
|
|
—
|
Priloga VII
|
|
—
|
Priloga XI
|
|
—
|
Priloga XII
|
|
—
|
Priloga XIII
|
|
—
|
Priloga XIV
|
|
—
|
Priloga XV
|
🡹
PRILOGA XV
Del A
Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb
(iz člena 36)
|
Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 315, 14.11.2012, str. 1.)
|
|
|
Direktiva Sveta 2013/12/EU
(UL L 141, 28.5.2013, str. 28)
|
|
|
Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 156, 19.6.2018, str. 75)
|
samo člen 2
|
|
Direktiva (EU) 2018/2002 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 328, 21.12.2018, str. 210)
|
|
|
Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 328, 21.12.2018, str. 1)
|
samo člen 54
|
|
Sklep (EU) 2019/504 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 85I, 27.3.2019, str. 66)
|
samo člen 1
|
|
Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/826
(UL L 137, 23.5.2019, str. 3)
|
|
|
Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 158, 14.6.2019, str. 125)
|
samo člen 70
|
Del B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 36)
|
Direktiva
|
Rok za prenos
|
|
2012/27/EU
|
5. junij 2014
|
|
(EU) 2018/844
|
10. marec 2020
|
|
(EU) 2018/2002
|
25. junij 2020, razen točk 5–10 člena 1 ter točk 3 in 4 Priloge
25. oktober 2020 za točke 5–10 člena 1 ter točki 3 in 4 Priloge
|
|
(EU) 2019/944
|
31. december 2019 za točko (5)(a) člena 70
25. oktober 2020 za točko (4) člena 70
31. december 2020 za točke (1)–(3), (5)(b) in (6) člena 70
|
_____________
PRILOGA XVI
Korelacijska tabela
|
Direktiva 2012/27/EU
|
Ta direktiva
|
|
Člen 1
|
Člen 1
|
|
Člen 2, uvodno besedilo
|
Člen 2, uvodno besedilo
|
|
Člen 2, točka 1
|
Člen 2, točka 1
|
|
–
|
Člen 2, točki 2 in 3
|
|
Člen 2, točka 2
|
Člen 2, točka 4
|
|
Člen 2, točka 3
|
Člen 2, točka 5
|
|
Člen 2, točka 4
|
Člen 2, točka 6
|
|
Člen 2, točka 5
|
Člen 2, točka 7
|
|
Člen 2, točka 6
|
Člen 2, točka 8
|
|
Člen 2, točka 7
|
Člen 2, točka 9
|
|
Člen 2, točka 8
|
Člen 2, točka 10
|
|
Člen 2, točka 9
|
–
|
|
Člen 2, točka 10
|
Člen 2, točka 11
|
|
_
|
Člen 2, točki 12 in 13
|
|
Člen 2, točka 11
|
Člen 2, točka 14
|
|
Člen 2, točka 12
|
Člen 2, točka 15
|
|
Člen 2, točka 13
|
Člen 2, točka 16
|
|
Člen 2, točka 14
|
Člen 2, točka 17
|
|
Člen 2, točka 15
|
Člen 2, točka 18
|
|
Člen 2, točka 16
|
Člen 2, točka 19
|
|
Člen 2, točka 17
|
Člen 2, točka 20
|
|
Člen 2, točka 18
|
Člen 2, točka 21
|
|
Člen 2, točka 19
|
Člen 2, točka 22
|
|
Člen 2, točka 20
|
Člen 2, točka 23
|
|
Člen 2, točka 21
|
Člen 2, točka 24
|
|
Člen 2, točka 22
|
Člen 2, točka 25
|
|
Člen 2, točka 23
|
Člen 2, točka 26
|
|
Člen 2, točka 24
|
Člen 2, točka 27
|
|
Člen 2, točka 25
|
Člen 2, točka 28
|
|
Člen 2, točka 26
|
–
|
|
Člen 2, točka 27
|
Člen 2, točka 29
|
|
Člen 2, točka 28
|
Člen 2, točka 30
|
|
Člen 2, točka 29
|
Člen 2, točka 31
|
|
Člen 2, točka 30
|
Člen 2, točka 32
|
|
Člen 2, točka 31
|
Člen 2, točka 33
|
|
Člen 2, točka 32
|
Člen 2, točka 34
|
|
Člen 2, točka 33
|
Člen 2, točka 35
|
|
Člen 2, točka 34
|
Člen 2, točka 36
|
|
Člen 2, točka 35
|
Člen 2, točka 37
|
|
Člen 2, točka 36
|
Člen 2, točka 38
|
|
Člen 2, točka 37
|
Člen 2, točka 39
|
|
Člen 2, točka 38
|
Člen 2, točka 40
|
|
Člen 2, točka 39
|
Člen 2, točka 41
|
|
Člen 2, točka 40
|
–
|
|
Člen 2, točka 41
|
Člen 2, točka 42
|
|
Člen 2, točka 42
|
Člen 2, točka 43
|
|
Člen 2, točka 43
|
Člen 2, točka 44
|
|
–
|
Člen 2, točka 45
|
|
Člen 2, točki 44 in 45
|
Člen 2, točki 46 in 47
|
|
–
|
Člen 2, točke 48, 49 in 50
|
|
–
|
Člen 3
|
|
–
|
Člen 4(1)
|
|
Člen 3(1), prvi pododstavek
|
Člen 4(2), prvi pododstavek
|
|
Člen 3(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo
|
|
Člen 3(1), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točki (a) in (b)
|
|
Člen 3(1), drugi pododstavek, točka (c)
|
–
|
|
Člen 3(1), drugi pododstavek, točka (d)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (c)
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo
|
–
|
|
–
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (d), uvodno besedilo
|
|
–
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točke (d)(i), (ii) in (iii)
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (a)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (d)(iv)
|
|
–
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (e), uvodno besedilo
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (b)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (e)(i)
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (c)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (e)(ii)
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (d)
|
Člen 4(2), drugi pododstavek, točka (e)(iii)
|
|
Člen 3(1), tretji pododstavek, točka (e)
|
–
|
|
Člen 3(2) in (3)
|
–
|
|
Člen 3(4)
|
Člen 33(6)
|
|
Člen 3(5) in (6)
|
–
|
|
–
|
Člen 4(3)
|
|
–
|
Člen 4(4)
|
|
–
|
Člen 5
|
|
Člen 5(1), prvi pododstavek
|
Člen 6(1), prvi pododstavek
|
|
Člen 5(1), drugi pododstavek
|
–
|
|
Člen 5(1), tretji pododstavek
|
Člen 6(1), drugi pododstavek
|
|
Člen 5(1), četrti in peti pododstavek
|
–
|
|
Člen 5(2) in (3)
|
–
|
|
Člen 5(4)
|
Člen 6(2)
|
|
Člen 5(5)
|
Člen 6(3)
|
|
Člen 5(6) in (7)
|
–
|
|
Člen 6(1), prvi pododstavek
|
Člen 7(1), prvi pododstavek
|
|
Člen 6(1), drugi pododstavek
|
–
|
|
–
|
Člen 7(1), drugi pododstavek
|
|
Člen 6(1), tretji pododstavek
|
–
|
|
Člen 6(2), (3) in (4)
|
Člen 7(2), (3) in (4)
|
|
–
|
Člen 7(5) in (6)
|
|
–
|
Člen 7(7), drugi pododstavek
|
|
Člen 7(1), uvodno besedilo, točki (a) in (b)
|
Člen 8(1), uvodno besedilo, točki (a) in (b)
|
|
–
|
Člen 8(1), točka (c)
|
|
Člen 7(1), drugi pododstavek
|
Člen 8(5)
|
|
Člen 7(1), tretji pododstavek
|
Člen 8(1), drugi pododstavek
|
|
Člen 7(1), četrti pododstavek
|
Člen 8(1), tretji pododstavek
|
|
–
|
Člen 8(2), (3) in (4)
|
|
Člen 7(2)
|
Člen 8(6)
|
|
Člen 7(3)
|
Člen 8(7)
|
|
Člen 7(4)
|
Člen 8(8)
|
|
Člen 7(5)
|
Člen 8(9)
|
|
Člen 7(6)
|
Člen 8(10)
|
|
Člen 7(7)
|
–
|
|
Člen 7(8)
|
–
|
|
Člen 7(9)
|
–
|
|
Člen 7(10)
|
–
|
|
Člen 7(11)
|
–
|
|
|
Člen 8(11), (12) in (13)
|
|
Člen 7(12)
|
Člen 8(14)
|
|
Člen 7a (1), (2) in (3)
|
Člen 9(1), (2) in (3)
|
|
–
|
Člen 9(4), (5) in (6)
|
|
Člen 7a (4) in (5)
|
Člen 9(7) in (8)
|
|
–
|
Člen 9(9)
|
|
Člen 7a (6) in (7)
|
Člen 9(10) in (11)
|
|
Člen 7b (1) in (2)
|
Člen 10(1) in (2)
|
|
–
|
Člen 10(3) in (4)
|
|
–
|
Člen 11(1) in (2)
|
|
Člen 8(1) in (2)
|
Člen 11(3) in (4)
|
|
Člen 8(3) in (4)
|
–
|
|
–
|
Člen 11(5)
|
|
Člen 8(5)
|
Člen 11(6)
|
|
–
|
Člen 11(7)
|
|
Člen 8(6)
|
Člen 11(8)
|
|
Člen 8(7)
|
Člen 11(9)
|
|
–
|
Člen 11(10)
|
|
Člen 9
|
Člen 12
|
|
Člen 9a
|
Člen 13
|
|
Člen 9b
|
Člen 14
|
|
Člen 9c
|
Člen 15
|
|
Člen 10
|
Člen 16
|
|
Člen 10a
|
Člen 17
|
|
Člen 11
|
Člen 18
|
|
Člen 11a
|
Člen 19
|
|
–
|
Člen 20
|
|
–
|
Člen 21(1)
|
|
Člen 12(1)
|
Člen 21(2)
|
|
Člen 12(2), uvodno besedilo in točka (a), podtočke (i)–(v)
|
Člen 21(2), drugi pododstavek, podtočke (i)–(v)
Člen 21(2), drugi pododstavek, podtočka (vi)
|
|
Člen 12(2), točka (b)
|
Člen 21(2), tretji pododstavek
|
|
–
|
Člen 21(2), tretji pododstavek, točka (i)
|
|
Člen 12(2), točka (b), podtočki (i) in (ii)
|
Člen 21(2), tretji pododstavek, točki (ii) in (iii)
|
|
–
|
Člen 21(2), tretji pododstavek, točka (iv)
|
|
–
|
Člen 21(4)
|
|
–
|
Člen 21(5), tretji in četrti pododstavek
|
|
–
|
Člen 22
|
|
Člen 13
|
Člen 30
|
|
Člen 14(1) in (2)
|
–
|
|
–
|
Člen 23(1) in (2)
|
|
Člen 14(3)
|
Člen 23(3), prvi pododstavek
|
|
–
|
Člen 23(3), drugi pododstavek
|
|
Člen 14(4)
|
Člen 23(4)
|
|
–
|
Člen 23(5) in (6)
|
|
–
|
Člen 24(1), (2) in (3)
|
|
Člen 14(5), uvodno besedilo in točka (a)
|
Člen 24(4), uvodno besedilo in točka (a)
|
|
Člen 14(5), točke (b), (c) in (d)
|
–
|
|
–
|
Člen 24(4), točke (b), (c) in (d) ter drugi pododstavek
|
|
Člen 14(5), drugi in tretji pododstavek
|
Člen 24(4), tretji in četrti pododstavek
|
|
Člen 14(6), točka (a)
|
Člen 24(5), točka (a)
|
|
Člen 14(6), točka (b)
|
–
|
|
Člen 14(6), točka (c)
|
Člen 24(5), točka (b)
|
|
–
|
Člen 24(5), točka (c)
|
|
Člen 14(6), drugi in tretji pododstavek
|
Člen 24(5), drugi in tretji pododstavek
|
|
Člen 14(7), (8) in (9)
|
Člen 24(6), (7) in (8)
|
|
–
|
Člen 24(9)
|
|
Člen 14(10) in (11)
|
Člen 24(10) in (11)
|
|
Člen 15(1), prvi pododstavek
|
Člen 25(1)
|
|
Člen 15(1), drugi in tretji pododstavek
|
–
|
|
–
|
Člen 25(2), (3) in (4)
|
|
Člen 15(1), četrti pododstavek
|
Člen 25(5)
|
|
Člen 15(2) in (2a)
|
–
|
|
Člen 15(3), (4) in (5), prvi pododstavek
|
Člen 25(6), (7) in (8)
|
|
Člen 15(5), drugi pododstavek
|
–
|
|
Člen 15(6), prvi pododstavek
|
–
|
|
Člen 15(6), drugi pododstavek
|
Člen 25(9)
|
|
Člen 15(7)
|
Člen 25(10)
|
|
Člen 15(9), prvi pododstavek
|
Člen 25(11)
|
|
Člen 15(9), drugi pododstavek
|
–
|
|
Člen 16(1) in (2)
|
–
|
|
–
|
Člen 26(1) in (2)
|
|
Člen 16(3)
|
Člen 26(3)
|
|
–
|
Člen 26(4)
|
|
Člen 17(1), prvi pododstavek
|
–
|
|
Člen 17(1), drugi pododstavek
|
Člen 28(3)
|
|
Člen 17(2)
|
Člen 21(3)
|
|
Člen 17(3)
|
–
|
|
Člen 17(4)
|
–
|
|
Člen 17(5)
|
Člen 21(6)
|
|
Člen 18(1), uvodno besedilo
|
Člen 27(1), uvodno besedilo
|
|
Člen 18(1), točka (a), podtočki (i) in (ii)
|
Člen 27(1), točki (a) in (b)
|
|
–
|
Člen 27(1), točki (c) in (d)
|
|
Člen 18(1), točka (b)
|
Člen 27(2)
|
|
Člen 18(1), točka (c)
|
Člen 27(3)
|
|
–
|
Člen 27(4)
|
|
Člen 18(1), točka (d), podtočki (i) in (ii)
|
Člen 27(5), točki (a) in (b)
|
|
–
|
Člen 27(5), točka (c)
|
|
Člen 18(2), točki (a) in (b)
|
Člen 27(6), točki (a) in (b)
|
|
Člen 18(2), točki (c) in (d)
|
–
|
|
–
|
Člen 27(6), točka (c)
|
|
–
|
Člen 27(7)
|
|
Člen 18(3)
|
Člen 27(8)
|
|
Člen 19(1), točka (a)
|
Člen 21(5), prvi pododstavek
|
|
Člen 19(1), točka (b)
|
Člen 7(7), prvi pododstavek
|
|
Člen 19(1), drugi pododstavek
|
Člen 21(5), drugi pododstavek
|
|
Člen 19(2)
|
–
|
|
Člen 20(1) in (2)
|
Člen 28(1) in (2)
|
|
–
|
Člen 28(3)
|
|
Člen 20(3), (3a), (3b) in (3c)
|
Člen 28(4), (5), (6) in (7)
|
|
Člen 20(3d)
|
Člen 28(8), prvi pododstavek
|
|
–
|
Člen 28(8), drugi pododstavek
|
|
Člen 20(4), (5), (6) in (7)
|
Člen 28(9), (10), (11) in (12)
|
|
Člen 21
|
Člen 29(1)
|
|
–
|
Člen 29(2), (3), (4), (5), (6) in (7)
|
|
Člen 22(1) in (2)
|
Člen 31(1) in (2)
|
|
–
|
Člen 31(3)
|
|
Člen 23
|
Člen 32
|
|
Člen 24(4a), (5) in (6)
|
Člen 33(1), (2) in (3)
|
|
Člen 24(7), (8), (9), (10) in (12)
|
–
|
|
Člen 24(13) in (14)
|
Člen 33(4) in (5)
|
|
Člen 24(15), uvodno besedilo
|
Člen 33(7), uvodno besedilo
|
|
Člen 24(15), točka (a)
|
–
|
|
Člen 24(15), točka (b)
|
Člen 33(7), točka (a)
|
|
|
Člen 33(7), točke (b), (c), (d), (e) in (f)
|
|
Člen 24(15), drugi pododstavek
|
Člen 33(7), drugi pododstavek
|
|
Člen 25
|
–
|
|
Člen 26
|
Člen 34
|
|
Člen 27, prvi pododstavek
|
Člen 36, prvi pododstavek
|
|
Člen 27, drugi pododstavek
|
–
|
|
Člen 27, tretji pododstavek
|
Člen 36, drugi pododstavek
|
|
Člen 27(2) in (3)
|
–
|
|
Člen 28(1), prvi pododstavek
|
Člen 35(1), prvi pododstavek
|
|
Člen 28(1), drugi pododstavek
|
–
|
|
Člen 28(1), tretji in četrti pododstavek
|
Člen 35(1), drugi in tretji pododstavek
|
|
Člen 28(2)
|
Člen 35(2)
|
|
Člen 29
|
Člen 37
|
|
Člen 30
|
Člen 38
|
|
–
|
Priloga I
|
|
Priloga I
|
Priloga II
|
|
Priloga II
|
Priloga III
|
|
Priloga III
|
Priloga IV
|
|
Priloga IV
|
–
|
|
Priloga V
|
Priloga V
|
|
Priloga VI
|
Priloga VI
|
|
Priloga VII
|
Priloga VII
|
|
Priloga VIIa
|
Priloga VIII
|
|
Priloga VIII
|
Priloga IX
|
|
Priloga IX
|
Priloga X
|
|
Priloga X
|
Priloga XI
|
|
Priloga XI
|
Priloga XII
|
|
Priloga XII
|
Priloga XIII
|
|
Priloga XIII
|
Priloga XIV
|
|
Priloga XV
|
–
|
|
–
|
Priloga XV
|
|
–
|
Priloga XVI
|
_____________