<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑496/15</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62015CC0496</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:640">EU:C:2016:640</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>11</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>11</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SKLEPNI PREDLOGI M. WATHELETA – ZADEVA C 496/15</P><P>ESCHENBRENNER</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Melchiorja Watheleta</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20160907">7. septembra 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑496/15</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Alphonse Eschenbrenner</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">proti</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Bundesagentur für Arbeit</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,</HT></P><P><HT TYPE="NORMAL">ki ga je vložilo Landessozialgericht Rheinland-Pfalz (višje socialno sodišče dežele Porenje-Pfalz, Nemčija))</HT></P></STI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Prosto gibanje delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Člen 45 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (EU) št. 492/2011</KEYWORD><KEYWORD>Člen 7</KEYWORD><KEYWORD>Načelo prepovedi diskriminacije</KEYWORD><KEYWORD>Obmejni delavec, ki je davčni zavezanec za dohodnino v državi članici prebivališča</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/94/ES</KEYWORD><KEYWORD>Nadomestilo, ki ga v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca plača država članica zaposlitve</KEYWORD><KEYWORD>Način izračuna</KEYWORD><KEYWORD>Fiktivno upoštevanje davka na plače države članice zaposlitve</KEYWORD></INDEX><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je v sodnem tajništvu Sodišča <DATE ISO="20150922">22. septembra 2015</DATE> vložilo Landessozialgericht Rheinland-Pfalz (višje socialno sodišče dežele Porenje-Pfalz, Nemčija), se nanaša na razlago člena 45 PDEU in člena 7 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20110405">5. aprila 2011</DATE> o prostem gibanju delavcev v Uniji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="141" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 141, str. 1</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Alphonsom Eschenbrennerjem, francoskim državljanom s prebivališčem v Franciji, in Bundesagentur für Arbeit (nemški zvezni zavod za zaposlovanje, v nadaljevanju: zavod). Spor se nanaša na fiktivno upoštevanje davka na nemške plače s strani zavoda pri določitvi zneska nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki pripada A. Eschenbrennerju zaradi plačilne nesposobnosti njegovega delodajalca v Nemčiji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Mednarodno pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Člen 13 Davčne konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in vzpostavitvi pravil vzajemne pravne in upravne pomoči na področju davka na plačo in davka na premoženje ter na področju davkov od dohodkov iz dejavnosti in zemljiških davkov, podpisane <DATE ISO="19590721">21. julija 1959</DATE> v Parizu med Francosko republiko in Zvezno republiko Nemčijo (v nadaljevanju: davčna konvencija), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Ob upoštevanju določb iz odstavkov, navedenih v nadaljevanju, se dohodki od odvisnega dela obdavčijo samo v državi pogodbenici, v kateri se opravlja osebna dejavnost, ki je vir teh dohodkov. […]</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="013.001"><NO.PARAG>(5)</NO.PARAG><ALINEA><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>Z odstopanjem [od člena (1)] se dohodki od odvisnega dela pri osebah, ki delajo na obmejnem območju države pogodbenice in imajo stalno prebivališče na obmejnem območju druge države pogodbenice, kamor se običajno vsak dan vračajo, obdavčijo samo v tej drugi državi;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 14 te davčne konvencije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="014.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Mezde, plače in drugi podobni prejemki kot tudi pokojnine, ki jih država pogodbenica, dežela ali pravna oseba javnega prava te države ali dežele plača fizični osebi, ki je rezidentka v drugi državi, za sedanje ali pretekle storitve v upravi ali oboroženih silah, se obdavčijo samo v prvoomenjeni državi. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="014.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA><P>Določbe iz odstavka (1), stavek 1, se uporabljajo tudi:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>za zneske, izplačane iz naslova obveznega socialnega zavarovanja;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Uredba št. 492/2011</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 7 poglavja I, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Zaposlovanje, enako obravnavanje in družine delavcev<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, iz oddelka 2 Uredbe št. 492/2011, naslovljenega <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Zaposlovanje in enako obravnavanje<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="007.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delavec, ki je državljan države članice, na ozemlju drugih držav članic zaradi njegovega državljanstva ne sme biti obravnavan drugače kot domači delavci v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plačila, odpustitve in, če postane brezposeln, glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="007.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delavec uživa enake socialne in davčne ugodnosti kot domači delavci.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Direktiva 2008/94/ES</TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE> o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="283" PAGE.FIRST="36" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 283, str. 36</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za terjatve delavcev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, do delodajalcev, ki so plačilno nesposobni v smislu člena 2(1).</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 2(1) te direktive opredeljuje pogoje, v katerih se za namene navedene direktive šteje, da je delodajalec plačilno nesposoben. Odstavek 2 tega člena določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Ta direktiva ne vpliva na nacionalno zakonodajo, kar zadeva opredelitev izrazov <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>delavec<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/>, <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>delodajalec<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/>, <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/>, <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>pravica, ki zagotavlja takojšnjo upravičenost<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> in <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>pravica, ki zagotavlja upravičenost v prihodnosti<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/>.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 2008/94 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da jamstvene ustanove, ob upoštevanju člena 4, jamčijo plačilo neporavnanih terjatev delavcev, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerij, ki vključujejo, kadar to zahteva nacionalna zakonodaja, odpravnino ob prenehanju delovnega razmerja.</ALINEA><ALINEA>Terjatve, ki jih prevzamejo jamstvene ustanove, so neporavnane terjatve za plačila, vezane na obdobje pred in/ali, kot je ustrezno, po danem datumu, ki ga določijo države članice.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive 2008/94 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice imajo možnost, da omejijo obveznost jamstvenih ustanov iz člena 3.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar države članice izkoristijo možnost iz odstavka 1, morajo navesti trajanje obdobja, za katero mora jamstvena ustanova kriti neporavnane terjatve. Vendar pa to obdobje ne sme biti krajše od obdobja, ki zajema nadomestilo za zadnje tri mesece delovnega razmerja pred in/ali po dnevu iz člena 3(2).</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko določijo zgornjo mejo za plačila, ki jih opravi jamstveni sklad. Te zgornje meje ne smejo biti nižje od ravni, ki je s socialnega vidika skladna s socialnim ciljem te direktive.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nemško pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 3 Einkommensteuergesetz (zakon o dohodnini) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><GR.SEQ><TITLE><TI><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>Oproščeni so</P></TI></TITLE><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>[…]</TXT></NP></ITEM></LIST><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, […]<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></TXT></NP></ITEM></LIST></GR.SEQ></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Sozialgesetzbuch (zakonik o socialnem varstvu, v nadaljevanju: SGB) v členu 165(1) tretje knjige (v nadaljevanju: SGB III) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Delavci imajo pravico do nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, če so bili zaposleni na nacionalnem ozemlju in imajo v primeru nastopa plačilne nesposobnosti svojega delodajalca neporavnane terjatve iz naslova plač za zadnje tri mesece pogodbe o zaposlitvi.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 167 SGB III, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Znesek<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="167.002"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>(1)</NO.PARAG><ALINEA>Nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca se izplača v višini neto plačila, ki ustreza bruto plačilu, omejenem na zgornjo mejo izračuna prispevkov (člen 341(4) SGB III), zmanjšanem za zakonsko določene odbitke.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="167.002"><NO.PARAG>(2)</NO.PARAG><ALINEA>Če delavec</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>na nacionalnem ozemlju ni zavezan za plačilo dohodnine in nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu z določbami, ki se zanj uporabljajo, ni obdavčljivo, je treba od plačila odbiti davke, ki bi se pobirali z odbitkom od tega plačila, če bi bil delavec zavezan za plačilo dohodnine na nacionalnem ozemlju.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 169, prvi stavek, SGB III, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>Prenos terjatev<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>Terjatve iz naslova plač, na katerih temelji pravica do nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, se, kadar je vložen zahtevek za navedeno nadomestilo, prenesejo na [zavod].<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>A. Eschenbrenner je francoski državljan, ki prebiva v Franciji. Od leta 1996 je delal v podjetju v Nemčiji kot obmejni delavec v smislu davčne konvencije. Dohodki, ki jih je prejemal v Nemčiji, so bili zato obdavčeni v Franciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT><DATE ISO="20120629">29. junija 2012</DATE> je bil nad delodajalcem A. Eschenbrennerja uveden insolvenčni postopek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Plače in mezde A. Eschenbrennerja so bile do marca 2012 izplačane v celoti. Začasni stečajni upravitelj je A. Eschenbrennerju za obdobje od <DATE ISO="20120401">1. aprila 2012</DATE> do <DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE> v okviru predhodnega financiranja izplačal plačilo v višini 3550,24 EUR. Iz odločbe o nadomestilu zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki jo je izdal stečajni upravitelj, izhaja, da je A. Eschenbrennerju za zgoraj navedeno obdobje pripadal znesek v višini 5571,88 EUR<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Od navedenega zneska je bil odbit znesek 1094,57 EUR, ki ustreza socialnim prispevkom, to je 379,11 EUR za april, 371,23 EUR za maj in 344,23 EUR za junij 2012. A. Eschenbrenner je za april dodatno prejel predujem v višini 36,90 EUR kot povračilo stroškov, ki so že bili zajeti v znesku 5571,88 EUR.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>A. Eschenbrenner je <DATE ISO="20120713">13. julija 2012</DATE> vložil zahtevek za nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca. Z odločbo z dne <DATE ISO="20120718">18. julija 2012</DATE> mu je bilo to nadomestilo odobreno v skupni višini 356,77 EUR. Zavod je ta znesek izračunal tako, da je od bruto plačila A. Eschenbrennerja odbil socialne prispevke, aprila 2012 izplačani predujem in predhodno financiranje s strani začasnega upravitelja ter fiktivni odbitek davka na plače na podlagi nemškega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>A. Eschenbrenner je v ugovoru, ki ga je vložil zoper to odločbo, uveljavljal, da je odbitek fiktivnega davka na plače v nasprotju z pravom Unije, ker v Nemčiji ni zavezanec za plačilo davka. Z odločbo z dne <DATE ISO="20120918">18. septembra 2012</DATE> je zavod ta ugovor zavrnil, saj je bilo na podlagi veljavnih nemških predpisov nadomestilo izračunano pravilno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>A. Eschenbrenner je <DATE ISO="20121018">18. oktobra 2012</DATE> vložil tožbo pri Sozialgericht (socialno sodišče). Trdil je, da način izračuna nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca na podlagi člena 167(2), točka 2, SGB III ni skladen s členom 45 PDEU, ker škodljivo vpliva na njegov položaj obmejnega delavca. Po trditvah A. Eschenbrennerja prejmejo nemški delavci kot nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca znesek, ki ustreza 100 % njihovega prejšnjega neto dohodka; sam pa je kot obmejni delavec, ki je v običajnih okoliščinah davčni zavezanec v Franciji, prejel znesek, ki je znatno nižji od njegovega prejšnjega neto dohodka, in sicer zato, ker se je upošteval fiktivni davek, ki je veljaven v Nemčiji in je bistveno višji od davka, ki se uporablja v Franciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Sozialgericht (socialno sodišče) je tožbo s sodbo z dne <DATE ISO="20131016">16. oktobra 2013</DATE> zavrnilo. A. Eschenbrenner je <DATE ISO="20131209">9. decembra 2013</DATE> zoper to sodbo vložil pritožbo pri predložitvenem sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče meni, da bi moral biti znesek nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca načeloma enak neto plačilu. Vendar pa naj to nadomestilo ob uporabi načina izračuna na podlagi člena 167(2), točka 2, SGB III obmejnim delavcem ne bi omogočalo nadomestitve njihovega prejšnjega neto plačila. Poudarja, da je Sodišče v sodbah z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040916">16. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Merida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:537">EU:C:2004:537</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), menilo, da pomeni fiktivni odbitek v Nemčiji dolgovane dohodnine pri izračunu – v prvem primeru – zneska začasne premostitvene pomoči nekdanjim civilnim uslužbencem zavezniških sil v Nemčiji in – v drugem primeru – zneska povečanja plačila, izplačanega delavcem, ki so v sistemu dela s krajšim delovnim časom, posredno diskriminacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Vendar pa predložitveno sodišče poudarja, da člen 167(2), točka 2, SGB III v nasprotju s položaji, obravnavanimi v zadnjenavedenih zadevah, ne bi privedel do dejanske dvojne obdavčitve, saj se v obravnavanem primeru pri izračunu nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca upošteva samo fiktivni davek, ki bi bil dolgovan v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče dvomi, ali je s pravom Unije skladna razlaga Sozialgericht (socialno sodišče), v skladu s katero upravičenec do nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca obdrži terjatev do svojega delodajalca glede preostanka bruto plače, povezanega z davkom. Tudi če bi obmejni delavec obdržal terjatev do svojega delodajalca, bi namreč moral vložiti več napora in bi bil v celoti manj zaščiten od nemškega delavca, saj je po mnenju predložitvenega sodišča možno, da njegova terjatev pri razdelitvi stečajne mase ne bi bila plačana. Predložitveno sodišče poudarja, da bi takšna razlaga lahko bila v nasprotju z Direktivo 2008/94, ki načeloma določa popolno nadomestilo neporavnanih terjatev iz naslova plač.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>V takih okoliščinah je Landessozialgericht Rheinland-Pfalz (višje socialno sodišče dežele Porenje-Pfalz, Nemčija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>1.</NO.P><TXT>Ali je združljivo s predpisi primarnega in/ali sekundarnega prava Unije [(zlasti s členom 45 PDEU in s členom 7 Uredbe (EU) št. 492/2011)], da se pri delavcu, ki je sprva zaposlen v Nemčiji, ki prebiva v drugi državi članici in ki v Nemčiji ni zavezan za plačilo dohodnine ter pri katerem nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu s predpisi, ki se zanj uporabljajo, ni<?PAGE NO="6"?> obdavčljivo, v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca od plače, ki je upoštevna za izračun nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki mu pripada, fiktivno pobirajo davki, ki bi se v primeru obveznosti plačila dohodnine v Nemčiji pobirali z odbitkom od plače, če zoper svojega delodajalca ne more več uveljavljati pravice do preostale bruto plače?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: ali je navedeni postopek združljiv s predpisi primarnega in/ali sekundarnega prava Unije, če lahko delavec v opisanem primeru zoper svojega delodajalca še naprej uveljavlja pravico do preostale bruto plače?<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Nemška vlada in Evropska komisija sta predložili pisna stališča. Obe strani sta ustno podali stališča na obravnavi, ki je potekala <DATE ISO="20160707">7. julija 2016</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s tema vprašanjema, ki se mi ju zdi primerno preučiti skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 45(2) PDEU in člen 7 Uredbe št. 492/2011 razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je člen 167(2), točka 2, SGB III, ki v nasprotju z obstoječim položajem za delavce, zavezane za plačilo dohodnine v Nemčiji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Glej člen 167(1) SGB III.</P></NOTE> obmejnim delavcem, ki niso zavezani za plačilo dohodnine v Nemčiji in katerih nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca ni obdavčljivo v Franciji, ne zagotavlja nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, enakega njihovemu prejšnjemu neto plačilu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče tudi sprašuje, ali obstoj ali neobstoj možnosti za obmejnega delavca, da uveljavlja terjatev do svojega delodajalca glede preostanka bruto plače, vpliva na izid zadeve.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>A –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki ga je A. Eschenbrennerju izplačal zavod, je vezano na terjatve iz naslova plač, ki izhajajo iz delovnega razmerja za obdobje od <DATE ISO="20120401">1. aprila</DATE> do <DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, torej za tri mesece.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Iz spisa, predloženega Sodišču, je razvidno, da se nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu s členom 167(1) SGB III izplača v višini delavčevega neto plačila, ki je enako njegovemu bruto plačilu<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Omejenemu na zgornjo mejo, ki se uporablja za izračun prispevkov, iz člena 341(4) SGB III. Zdi se, da ta zgornja meja ni predmet postopka v glavni stvari.</P></NOTE>, zmanjšanemu za dohodnino, ki se uporablja v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V primeru obmejnega delavca, kakršen je A. Eschenbrenner, ki ni zavezan za plačilo dohodnine v Nemčiji in čigar nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu z določbami, ki se zanj uporabljajo, ni obdavčljivo v Franciji, pa je to nadomestilo v skladu s členom 167(2), točka 2, SGB III<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Po mnenju nemške vlade ta določba pomeni izjemo od pravila iz člena 167(1) SGB III.</P></NOTE> zmanjšano za fiktivno dohodnino, ki se uporablja v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da so zadevni obmejni delavci glede <HT TYPE="ITALIC">zneska</HT> dodeljenega nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca sicer v enakem položaju kot delavci, zavezani za plačilo dohodnine v Nemčiji, vendar pa v nasprotju z delavci, zavezanimi za plačilo davka v Nemčiji, ne prejmejo nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, enakega njihovemu prejšnjemu neto plačilu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Nadomestilo, ki ga prejmejo, torej ne omogoča nadomestitve dotedanjega neto plačila obmejnega delavca, kot je A. Eschenbrenner, saj je fiktivni delež, ki ustreza dohodnini, ki se uporablja v Nemčiji, višji od dohodnine, ki se je v skladu z davčno konvencijo prej<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>To je pred nastopom plačilne nesposobnosti njegovega delodajalca.</P></NOTE> uporabljala v Franciji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>B –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj dvojne obdavčitve in davčna pristojnost Zvezne republike Nemčije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, prvič, da so bili ukrepi za preprečevanje dvojnega obdavčevanja nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v nemški pravni red uvedeni s členom 14(2), točka 1, davčne konvencije, ki določa, da pravica do obdavčitve nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca obmejnih delavcev, kot je A. Eschenbrenner, pripada izključno Zvezni republiki Nemčiji, in drugič, da člen 167(2), točka 2, SGB III ne pomeni tveganja dvojne obdavčitve<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Treba je opozoriti, da člen 167(2), točka 2, SGB III, ki določa zlasti odbitek fiktivnih davkov, ni umeščen v nemški davčni zakonik.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Glede na neobstoj dvojne obdavčitve se predložitveno sodišče sprašuje, ali zadevna nacionalna ureditev pomeni ukrep, ki je diskriminatoren do zadevnih obmejnih delavcev in nezdružljiv s členom 45(2) PDEU in členom 7 Uredbe št. 492/2011.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V zadevah, v katerih sta bili izrečeni sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040916">16. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Merida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:537">EU:C:2004:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>V tej zadevi je Sodišče v bistvu presodilo, da načelo prepovedi diskriminacije nasprotuje nacionalnim predpisom, določenim s kolektivno pogodbo, na podlagi katere se znesek socialne pomoči, kot je začasna premostitvena pomoč – ki je dodatek k pomoči za primer brezposelnosti, ki se dodeli delavcem v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ki jo plača država članica zaposlitve delavcu, ki ima stalno bivališče in je davčni zavezanec v drugi državi članici – izračuna tako, da se pri določitvi osnove za izračun navedene pomoči fiktivno odbije davek na plače, ki se dolguje v državi članici zaposlitve, čeprav se lahko mezde, plače in podobna plačila, nakazana delavcem, ki nimajo stalnega bivališča v tej državi, v skladu s konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju obdavčijo samo v državi članici njihovega stalnega bivališča.</P></NOTE>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>V zadevi, v kateri je bila izrečena sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), je bil znesek povečanja, ki ga delodajalec izplača v okviru sistema zaposlitve s krajšim delovnim časom zaradi postopnega upokojevanja, izračunan tako, da se je davek na plače, ki ga delavci plačujejo v državi članici zaposlitve, navidezno odbil ob določitvi osnove za izračun tega zneska povečanja, čeprav so bile v skladu s konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju mezde, plače in podobna plačila izplačane obmejnim delavcem, obdavčljive v državi članici, v kateri imajo ti delavci prebivališče. V točki 45 te sodbe je Sodišče presodilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>uporaba fiktivne nemške stopnje davka na plače za delovne migrante preprečuje, da bi izplačani znesek ustrezal približno 85 % neto plačila, prej prejetega za zaposlitev s polnim delovnim časom, v nasprotju s tem, kar na splošno velja za delavce s prebivališčem v Nemčiji<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</P></NOTE>, je namreč razlogovanje Sodišča vsaj deloma temeljilo na dejstvu, da je obmejni delavec izpostavljen nevarnosti dvojne obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da države članice ob neobstoju ukrepov za poenotenje ali uskladitev na ravni Unije ostanejo pristojne, da s sporazumom ali enostransko opredelijo merila za razdelitev davčne pristojnosti, zlasti za odpravo dvojnega obdavčevanja. Dolžne so sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje dvojnega obdavčevanja, tako da uporabijo zlasti merila, ki se upoštevajo v mednarodni davčni praksi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111208">8. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Banco Bilbao Vizcaya Argentaria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑157/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:813">EU:C:2011:813</NO.ECLI>, točke <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR>, <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Zato menim, da se pravica Zvezne republike Nemčije do obdavčenja nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca obmejnih delavcev, kot je A. Eschenbrenner, v skladu z davčno konvencijo in njeno nacionalno zakonodajo ne sme izpodbijati.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980512">12. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Gilly</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑336/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:221">EU:C:1998:221</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar pa takšen sklep (in natančneje dejstvo, da je v obravnavani zadevi davčna konvencija upoštevana in da ni dvojne obdavčitve) ne pomeni samodejno, da je nemška zakonodaja skladna s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Poleg tega se sprašujem, ali je Zvezna republika Nemčija zares izvajala davčno pristojnost v zvezi z nadomestilom zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, izplačanim A. Eschenbrennerju, saj člen 3(2)(b) Einkommensteuergesetz (zakon o dohodnini) to nadomestilo oprošča vsakega davka in bi bil namen odbitja fiktivnega davka lahko dejansko ta, da upravičenec ne prejme zneska, višjega od neto plače, ki bi jo prejel, če njegov delodajalec ne bi postal plačilno nesposoben, čeprav nemška vlada na obravnavi tega ni priznala. Poleg tega je paradoksalno od nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki je obdavčljivo v Nemčiji, vendar je oproščeno davka, odbiti znesek, enak v Nemčiji veljavnemu davku na plače (pravzaprav samo splošni lestvici brez morebitnih odbitkov, povezanih z osebnim in družinskim položajem davčnega zavezanca), medtem ko bi bila plača, če bi bila, obdavčena v Franciji.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>C –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Načelo prepovedi diskriminacije iz določb prava Unije, kar je predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Člen 45(2) PDEU prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi državljanstva delavcev držav članic v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji. Člen 7(1) in (2) Uredbe št. 492/2011 je samo poseben izraz načela prepovedi diskriminacije iz člena 45(2) PDEU na posebnih področjih zaposlitvenih in delovnih pogojev ter dodeljevanja socialnih ugodnosti. Zato je treba člen 7(1) in (2) Uredbe št. 492/2011 razlagati enako kot člen 45(2) PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130620">20. junija 2013</DATE>, <NAME.CASE>Giersch in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑20/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:411">EU:C:2013:411</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131205">5. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Zentralbetriebsrat der gemeinnützigen Salzburger Landeskliniken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑514/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:799">EU:C:2013:799</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Načelo enakega obravnavanja, določeno tako v členu 45 PDEU kot členu 7 Uredbe št. 492/2011, ne prepoveduje le očitne diskriminacije glede na državljanstvo, temveč tudi vse prikrite oblike diskriminacije, ki z uporabo drugih razlikovalnih meril dejansko privedejo do istega rezultata. Če določba nacionalnega prava ni objektivno upravičena in sorazmerna z zastavljenim ciljem, jo je treba, četudi se uporablja brez razlikovanja glede na narodnost, šteti za posredno diskriminatorno, če lahko že sama po sebi bolj prizadene delavce migrante kot domače delavce in če so posledično lahko delavci migranti še posebej oškodovani.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131205">5. decembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Zentralbetriebsrat der gemeinnützigen Salzburger Landeskliniken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑514/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:799">EU:C:2013:799</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Da bi bilo mogoče ukrep opredeliti kot posredno diskriminatoren, ni nujno, da je njegova posledica dajanje ugodnosti vsem domačim državljanom ali postavljanje v slabši položaj državljanov drugih držav članic, ne pa tudi domačih državljanov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Poleg tega načelo prepovedi diskriminacije ne zahteva le, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, ampak tudi, naj se različni položaji ne obravnavajo enako.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040916">16. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Merida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:537">EU:C:2004:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Treba je ugotoviti, da predložitveno sodišče ni jasno odločilo o vprašanju, ali nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>plačilo<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> v smislu člena 7(1) Uredbe št. 492/2011 ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>socialno ugodnost<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> v smislu člena 7(2) navedene uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodišče je v točki 29 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Visciano</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:468">EU:C:2009:468</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da se mora v nacionalni zakonodaji določiti pravna narava terjatev, kakršne se obravnavajo v postopku v glavni stvari.</P></NOTE> Ker se nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca po mnenju tega sodišča in v skladu s členom 14(2), točka 1, davčne konvencije obdavči v državi, ki ga dodeli,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Torej v obravnavanem primeru v Nemčiji.</P></NOTE> pa je po mojem mnenju treba sklepati, da je za to sodišče to nadomestilo plačano <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>iz naslova obveznega socialnega zavarovanja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> in pomeni socialno ugodnost. Naj še dodam, da nemška vlada v svojih stališčih trdi, da je nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca socialna ugodnost, namenjena spodbujanju zaposlovanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>V vsakem primeru je, kot v svojih pisnih stališčih poudarja Komisija, vprašanje, ali je nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca zajeto v odstavku 1 ali odstavku 2 člena 7 Uredbe št. 492/2011, nepomembno, saj se obe določbi ravnata po načelu enakega obravnavanja iz člena 45(2) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Poleg člena 45 PDEU in člena 7 Uredbe št. 492/2011 je po mojem mnenju primerno v razlogovanje vključiti Direktivo 2008/94, čeprav v vprašanjih za predhodno odločanje ni navedena.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P>D –</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/94</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Direktiva 2008/94 v členu 3 določa obveznost plačila neporavnanih terjatev delavcev,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110210">10. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Andersson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑30/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:66">EU:C:2011:66</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zato je treba vprašanje diskriminacije, ki ga je predložitveno sodišče postavilo v zvezi z nadomestilom zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, plačano A. Eschenbrennerju, presojati ob upoštevanju socialnovarstvenega cilja navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da so izplačila terjatev iz naslova plač že po naravi zelo pomembna za zainteresirane.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090716">16. julija 2009</DATE>, <NAME.CASE>Visciano</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑69/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:468">EU:C:2009:468</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111117">17. novembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>van Ardennen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑435/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:751">EU:C:2011:751</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da je cilj Direktive Sveta 80/987/EGS z dne <DATE ISO="19801020">20. oktobra 1980</DATE> o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti njihovega delodajalca<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 217, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020923">23. septembra 2002</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 261).</P></NOTE>, katere določbe v bistvu ustrezajo določbam Direktive 2008/94,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodišče je namreč v točki 20 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110210">10. februarja 2011</DATE>, <NAME.CASE>Andersson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑30/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:66">EU:C:2011:66</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), razsodilo, da je bila z Direktivo 2008/94 kodificirana Direktiva 80/987 in da prvonavedena direktiva v bistvu vsebuje enake določbe kot zadenjenavedena.</P></NOTE> v tem, da na ravni Evropske unije jamči vsem delavcem <HT TYPE="ITALIC">minimalno varstvo</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>V uvodni izjavi 3 Direktive 2008/94 je navedeno, da je treba <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>[v] primeru plačilne nesposobnosti delodajalca […] zavarovati delavce in jim zagotoviti minimalno raven zaščite, zlasti jamčiti izplačilo njihovih neporavnanih terjatev, kakor tudi hkrati upoštevati, da mora biti gospodarski in socialni razvoj v Skupnosti uravnotežen. V ta namen bi morale države članice ustanoviti organ, ki zagotavlja plačilo neporavnanih terjatev delavcev.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></P></NOTE> ob plačilni nesposobnosti delodajalca, in sicer z izplačilom terjatev plačil, ki izhajajo iz pogodb o zaposlitvi ali delovnih razmerjih in so določeno obdobje ostale neporavnane. Prav zato člen 3 Direktive 2008/94 državam članicam nalaga, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da jamstvene ustanove ob upoštevanju člena 4 navedene direktive jamčijo izplačilo neporavnanih terjatev delavcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive 2008/94 daje državam članicam možnost, da omejijo obveznost plačila z določitvijo referenčnega obdobja ali obdobja jamstva in/ali zgornje meje plačil.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Gomes Viana Novo in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑309/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:774">EU:C:2013:774</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Tako imajo države članice možnost, da na podlagi člena 4(1) Direktive 2008/94 omejijo obveznost plačila na dano obdobje, določeno na način iz člena 4(2) navedene direktive.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980714">14. julija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Regeling</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑125/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:358">EU:C:1998:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> V zvezi s tem je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da zajema nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca zadnje tri mesece pogodbe o zaposlitvi, in sicer v skladu s členom 165(1) SGB III.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega člen 4(3), prvi pododstavek, Direktive 2008/94 določa, da imajo države članice možnost, da določijo zgornjo mejo za jamstvo plačil neporavnanih terjatev delavcev, s čimer se izognejo plačevanju zneskov, ki bi presegali socialnovarstveni cilj navedene direktive. Vendar pa je Sodišče razsodilo, da imajo države članice ob pravici, da določijo zgornjo mejo za jamstvo plačil neporavnanih terjatev, tudi dolžnost, da <HT TYPE="ITALIC">v okviru te zgornje meje jamčijo plačilo vseh zadevnih neporavnanih terjatev</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040304">4. marca 2004</DATE>, <NAME.CASE>Barsotti in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑19/01, C‑50/01 in C‑84/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:119">EU:C:2004:119</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Iz tega izhaja, da je treba člen 4 Direktive 2008/94 razlagati ozko in skladno s socialnovarstvenim ciljem Direktive, ki je zagotavljati <HT TYPE="ITALIC">vsem delavcem minimalno varstvo</HT>. Glej po analogiji tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980714">14. julija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Regeling</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑125/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:358">EU:C:1998:358</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Čeprav člen 3 Direktive 2008/94 določa, da jamstvene ustanove jamčijo plačilo neporavnanih terjatev delavcev, pa pritrjujem stališčem nemške vlade, po katerih <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>[v] tej direktivi vendarle ni nobene določbe, ki bi se nanašala na vprašanje, ali gre pri tem za bruto vrednosti ali za neto vrednosti in kako mora biti, kadar je to potrebno, davčno obravnavano nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>. Direktiva 2008/94 namreč ne ureja davčnega obravnavanja zadevnih terjatev. Zaradi odsotnosti uskladitve pri uporabi prava Unije imajo torej države članice pravico, da nadomestilo, ki ustreza neporavnanim terjatvam delavcev, obdavčijo ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ko gre za delavce, ki stalno prebivajo v Nemčiji, je nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca plačano v višini neto plačila. Iz tega sledi, da je nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca za zadnjenavedene načeloma enako neto plači, kakršno so prejemali dotlej kot aktivni delavci. Zato so neto prihodki teh delavcev za zadevno obdobje retroaktivno obnovljeni, saj prejmejo svojo prejšnjo neto plačo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Nasprotno pa v primeru obmejnih delavcev, ki so v položaju A. Eschenbrennerja, fiktivni odbitek nemškega davka na plače pri določanju nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu s členom 167(2), točka 2, SGB III ne doseže enakega rezultata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040916">16. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Merida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:537">EU:C:2004:537</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Fiktivno upoštevanje nemškega davka na plače ima namreč škodljiv vpliv na položaj obmejnih delavcev, kot je A. Eschenbrenner, in jih prikrajša v primerjavi z delavci, ki stalno prebivajo v Nemčiji. V nasprotju z zadnjenavedenimi neto prihodki obmejnih delavcev za zadevno obdobje niso retroaktivno obnovljeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Komisija to, da se uporabljajo odbitki, ki se ne bi uporabljali, če ne bi nastopila plačilna nesposobnost delodajalca, dojema kot zlorabo.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Zdi se torej, da zadevna nacionalna ureditev obravnava obmejne delavce enako kot delavce s stalnim prebivališčem v Nemčiji, čeprav so v položajih, ki niso primerljivi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Nasprotno pa nemška vlada meni, da so obmejni delavci in delavci s stalnim prebivališčem v Nemčiji v primerljivem položaju.</P></NOTE> A. Eschenbrenner je bil namreč pred plačilno nesposobnostjo svojega delodajalca zavezan za plačilo davka v Franciji in je prejemal višji neto dohodek od zaposlenega, ki je bil v enakem položaju kakor on, vendar je stalno prebival v Nemčiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Nemška vlada meni, da glavni učinek člena 167(2), točka 2, SGB III ni prikrajšanje delavcev migrantov in obmejnih delavcev. Po mnenju te vlade lahko glede na posebnosti vsakega obravnavanega primera, zlasti pa glede na individualne davčne stopnje delavcev v različnih državah članicah Evropske unije, takšna določba učinkuje na položaj obmejnega delavca ugodno ali neugodno, odvisno od primera, glede na to, ali je najvišji davek nemški ali davek druge države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Treba je poudariti, da neugodne in celo ugodne posledice, ki jih lahko povzročijo neskladja med davčnimi lestvicami držav članic, katerih določitev spada v pristojnost držav članic, ker na tem področju ni ureditve Unije, kot takšne ne morejo pomeniti diskriminacije, ki jo prepoveduje pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980512">12. maja 1998</DATE>, <NAME.CASE>Gilly</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑336/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:221">EU:C:1998:221</NO.ECLI>, točke od <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR> do <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Vendar pa, kadar nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki ga država članica plačuje delavcu rezidentu, ustreza neto plačilu, ki ga je prej prejemal za delo, in je tako njegov namen vzpostaviti stanje pred plačilno nesposobnostjo delodajalca, kar je v skladu s ciljem Direktive 2008/94, mora ta država članica obmejnim delavcem zagotoviti enako obravnavo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>V zvezi s tem ugotavljam, da ima glede na to, da je cilj nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, ki ga Zvezna republika Nemčija izplača delavcu, to, da obnovi njegovo neto plačilo pred plačilno nesposobnostjo delodajalca, ta država članica pravico, da pri določanju tega nadomestila odbije od bruto plačila obmejnega delavca znesek davkov, ki jih je zadnjenavadeni plačeval prej. Zato menim, da bi imela Zvezna republika Nemčija pravico, da od bruto plačila A. Eschenbrennerja odbije znesek davkov, ki jih je ta pred razglasitvijo plačilne nesposobnosti svojega delodajalca na isto plačilo plačeval v Franciji.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Fiktivna uporaba davka na nemške plače v primeru obmejnih delavcev zato preprečuje, da bi znesek nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca ustrezal prej prejetemu neto plačilu, v nasprotju s tem, kar velja za delavce s stalnim prebivališčem v Nemčiji,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in pomeni diskriminacijo, ki je v nasprotju s členom 45 PDEU in členom 7 Uredbe št. 492/2011.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Treba je opozoriti, da predložitveno sodišče ni omenjalo nobene utemeljitve te diskriminacije. Nemška vlada pa meni, da bi <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>obveznost uporabe davčnih določb drugih držav članic, čeprav zgolj posredna, lahko privedla do odločb o zavrnitvi in do nesorazmernega povečanja upravnih stroškov<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Menim, da je treba te ugovore zavrniti. Sodišče je namreč v točki 30 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20040916">16. septembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Merida</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑400/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:537">EU:C:2004:537</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), odločilo, da <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>[s] takimi razlogi nikakor ni mogoče utemeljiti nespoštovanja obveznosti Zvezne republike Nemčije, ki izhajajo iz Pogodbe [PDEU]<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>. Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120628">28. junija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Erny</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑172/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:399">EU:C:2012:399</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140619">19. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Specht in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>od C‑501/12 do C‑506/12, C‑540/12 in C‑541/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2005">EU:C:2014:2005</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0077">77</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>To je še toliko bolj res, če je cilj nemške zakonodaje, ki nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca ne obdavčuje, to, da pazi, da to nadomestilo ne bi preseglo zneska, ki bi ga upravičenec prejemal kot plačo. Glej opombo 14 teh sklepnih predlogov. To potrjuje, da bi Zvezna republika Nemčija lahko fiktivno odbila davek, ki bi ga zadevna oseba morala plačati v Franciji. Glej opombo 33 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Menim tudi, da zadevna nacionalna ureditev krši člen 3 Direktive 2008/94, saj ne zagotavlja izplačila vseh zadevnih neporavnanih terjatev ob upoštevanju zgornje meje, določene v skladu s členom 4(3) navedene direktive. Čeprav pravice Zvezne republike Nemčije do obdavčenja nadomestila, plačanega na podlagi teh terjatev ni mogoče izpodbijati, namreč izvajanje te pravice s fiktivnim odbitkom nemškega davka, v obravnavanem primeru višjega od dotlej uporabljanega francoskega, krši člen 3 Direktive 2008/94 in sistem minimalnega varstva iz navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Poleg tega mora zavod glede na to, da morajo za plačilo neporavnanih terjatev v skladu s členom 3 Direktive 2008/94 jamčiti <HT TYPE="ITALIC">jamstvene ustanove</HT>, zagotoviti izplačilo njihovega neto plačila tako delavcem rezidentom kot čezmejnim delavcem. Zato dejstvo, da upravičenec do nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca morebiti<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Naj opozorim, da je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da senati Bundesarbeitsgericht (zvezno delovno sodišče) nimajo enotnega mnenja o vprašanju, ali obmejni delavec dejansko obdrži terjatev do svojega delodajalca glede navedenega.</P></NOTE> obdrži terjatev do svojega delodajalca glede preostanka bruto plače, povezanega z davkom, po mojem mnenju ni upoštevno in ne vpliva na izid zadeve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI –</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Landessozialgericht Rheinland-Pfalz (višje socialno sodišče dežele Porenje-Pfalz), odgovori:</TXT><P>Člen 45 PDEU, člen 7 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20110405">5. aprila 2011</DATE> o prostem gibanju delavcev v Uniji in člen 3 Direktive 2008/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081022">22. oktobra 2008</DATE> o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki v nasprotju z obstoječim položajem za delavce, zavezane za plačilo dohodnine v zadevni državi članici, obmejnim delavcem, ki niso zavezani za plačilo dohodnine v zadnjenavedeni državi članici in katerih nadomestilo zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca v skladu z določbami, ki se zanje uporabljajo, v drugi državi članici ni obdavčljivo, ne jamči nadomestila zaradi plačilne nesposobnosti delodajalca, enakega njihovemu prejšnjemu neto plačilu.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>