<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-257/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CJ0257</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:125">EU:C:2022:125</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>24</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>24</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20220224">24. 2. 2022</DATE> – Zadeva C‑257/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Viva Telecom Bulgaria</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20220224">24. februarja 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: bolgarščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Obdavčenje</KEYWORD><KEYWORD>Davčni odtegljaj od fiktivnih obresti na brezobrestno posojilo, ki ga je matična družba nerezidentka odobrila odvisni družbi rezidentki</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/49/ES</KEYWORD><KEYWORD>Plačila obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(1)</KEYWORD><KEYWORD>Oprostitev plačila davčnega odtegljaja</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4(1)(d)</KEYWORD><KEYWORD>Izvzetje nekaterih plačil</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2011/96/EU</KEYWORD><KEYWORD>Davek od dohodkov pravnih oseb</KEYWORD><KEYWORD>Člen 1(1)(b)</KEYWORD><KEYWORD>Distribucija dobička s strani odvisne družbe rezidentke matični družbi nerezidentki</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5</KEYWORD><KEYWORD>Oprostitev plačila davčnega odtegljaja</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/7/ES</KEYWORD><KEYWORD>Zbiranje kapitala</KEYWORD><KEYWORD>Člen 3</KEYWORD><KEYWORD>Vložki kapitala</KEYWORD><KEYWORD>Člen 5(1)(a)</KEYWORD><KEYWORD>Oprostitev plačila posrednega davka</KEYWORD><KEYWORD>Člena 63 in 65 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Prosti pretok kapitala</KEYWORD><KEYWORD>Obdavčitev bruto zneska fiktivnih obresti</KEYWORD><KEYWORD>Postopek za povračilo zaradi odbitka stroškov, povezanih z odobritvijo posojila, in morebitnega vračila</KEYWORD><KEYWORD>Različno obravnavanje</KEYWORD><KEYWORD>Utemeljitev</KEYWORD><KEYWORD>Enakomerna porazdelitev davčne pristojnosti med državami članicami</KEYWORD><KEYWORD>Učinkovito pobiranje davkov</KEYWORD><KEYWORD>Boj proti izogibanju davkom</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑257/20,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija) z odločbo z dne <DATE ISO="20200504">4. maja 2020</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20200609">9. junija 2020</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/> EOOD</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Direktor na Direktsia <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> – Sofia,</HT></P><P>ob udeležbi</P><P><HT TYPE="BOLD">Varhovna administrativna prokuratura na Republika Bulgaria,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (peti senat),</P><P>v sestavi E. Regan (poročevalec), predsednik senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika petega senata, C. Lycourgos, predsednik četrtega senata, I. Jarukaitis in M. Ilešič, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: A. Rantos,</P><P>sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><?PAGE NO="2"?><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20210630">30. junija 2021</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> EOOD, ki so jo sprva zastopali D. Yordanov, M. Emanuilov in S. Hristozova-Yordanova, nato Y. Kamburov, E. Emanuilov, V. Rangelov, T. Todorov in D. Dimitrova, advokati,</P></ITEM><ITEM><P>za Direktor na Direktsia <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> – Sofia N. Kalistratov in M. Bakalova, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za bolgarsko vlado T. Tsingileva in L. Zaharieva, agentki,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo W. Roels in Y. Marinova, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20210930">30. septembra 2021</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 5(4) in člena 12(b) PEU, člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina), členov 49 in 63 PDEU, člena 4(1)(d) Direktive Sveta 2003/49/ES z dne <DATE ISO="20030603">3. junija 2003</DATE> o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 380), člena 1(1)(b) in (3) in člena 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="345" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 345, str. 8</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne <DATE ISO="20150127">27. januarja 2015</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="021" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 21, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2011/96), člena 3, od (h) do (j), člena 5(1)(a) in (b), člena 7(1) in člena 8 Direktive Sveta 2008/7/ES z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> o posrednih davkih na zbiranje kapitala (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="046" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 46, str. 11</REF.DOC.OJ>), točke 3 oddelka 6 Priloge VI k Protokolu o pogojih in načinu sprejema republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="157" PAGE.FIRST="29" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 157, str. 29</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Protokol o sprejemu) in točke 3 oddelka 6 Priloge VI k Aktu o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="157" PAGE.FIRST="203" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 157, str. 203</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Akt o pristopu).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> EOOD, ki ima sedež v Sofiji (Bolgarija), in Direktor na Direktsia <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> – Sofia (direktor direktorata za pritožbe in davčne prakse ter prakse na področju socialne varnosti za mesto Sofija, Bolgarija) zaradi obdavčitve fiktivnih obresti na brezobrestno posojilo, ki ga je družbi Viva Telecom Bulgaria odobrila njena matična družba s sedežem v drugi državi članici, z davčnim odtegljajem.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pristop Republike Bolgarije k Evropski uniji</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>20. člen Protokola o sprejemu in člen 23 Akta o pristopu, ki se nanaša na prehodne ukrepe, določata, da se ukrepi, našteti v prilogah VI k temu protokolu in k temu aktu, uporabljajo za Republiko Bolgarijo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Navedeni prilogi, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Bolgarija<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Seznam iz člena 23 akta o pristopu: prehodni ukrepi, Bolgarija<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, v točkah 3 oddelkov 6, naslovljenih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Obdavčitev<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>, napotujeta na Direktivo 2003/49, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/76/ES z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 2, str. 23), in z enakim besedilom določata:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Bolgarija je pooblaščena, da do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE> ne uporablja določb člena 1 Direktive [2003/49]. V tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, do <DATE ISO="20101231">31. decembra 2010</DATE> ne sme preseči 10 %, oziroma 5 % v naslednjih letih do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE>.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/49</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 1 do 4 Direktive 2003/49 je navedeno:</TXT><P><CONSID><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>Na enotnem trgu, ki ima značilnosti notranjega trga, se transakcije med družbami iz različnih držav članic davčno ne smejo manj ugodno obravnavati, kot se obravnavajo transakcije med družbami iz iste države članice.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(2)</NO.P><TXT>Pri plačilih obresti ter licenčnin ta zahteva trenutno ni izpolnjena; nacionalni davčni predpisi skupaj z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, kjer ti obstajajo, ne morejo vedno zagotoviti odprave dvojnega obdavčevanja, njihova uporaba pa pogosto povzroči obremenjujoče upravne formalnosti in probleme z razpoložljivostjo denarnih sredstev teh družb.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Zagotoviti je treba, da se plačila obresti ter licenčnin v državi članici obdavčijo samo enkrat.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Odprava obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin v državi članici, v kateri nastanejo, ne glede na to, ali se davek pobere z odtegnitvijo na [pri] viru ali z odmero, je najprimernejši način za odpravo navedenih formalnosti in problemov ter za zagotovitev enakopravne davčne obravnave nacionalnih in čezmejnih transakcij; zlasti je treba takšne davke odpraviti pri takšnih plačilih, ki se izvedejo med povezanimi družbami iz različnih držav članic ter med stalnimi poslovnimi enotami takšnih družb.“</TXT></NP></CONSID></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Področje uporabe in postopek<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Plačila obresti ali licenčnin, ki nastanejo v državi članici, so oproščena vseh davkov na tovrstna plačila v tej državi, ne glede na to, ali se pobirajo z odtegnitvijo davka na [pri] viru ali z odmero, če<?PAGE NO="4"?> je upravičeni lastnik obresti ali licenčnin družba iz druge države članice ali stalna poslovna enota družbe iz države članice v drugi državi članici.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Šteje se, da plačilo, ki ga izvede družba iz države članice ali stalna poslovna enota, ki se nahaja v drugi državi članici, nastane v tej državi članici, v nadaljnjem besedilu ,državi vira‘.</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Družba iz države članice se obravnava kot upravičeni lastnik obresti ali licenčnin samo, če taka plačila prejme v svojo lastno korist in ne kot posrednik, kot na primer zastopnik, skrbnik ali pooblaščeni podpisnik za neko drugo osebo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 2 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Opredelitev obresti ter licenčnin<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>V tej direktivi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>izraz ,obresti‘ pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz vrednostnih papirjev ter dohodek od obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam; kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za obresti;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 4 iste direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Izvzetje plačil iz naslova obresti ali licenčnin<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Država vira ni dolžna zagotoviti ugodnosti iz te direktive v naslednjih primerih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pri plačilih, ki se po pravu države vira obravnavajo kot razdelitev dobička ali kot povračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>pri plačilih iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o poplačilu glavnice ali pri katerih plačilo glavnice zapade več kot 50 let po dnevu izdaje.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in upravičenim lastnikom obresti ali licenčnin ali med enim izmed njiju in drugo osebo znesek obresti ali licenčnin presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takšnega razmerja ne bi bilo, se določbe te direktive uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek, če obstaja.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/7</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 2008/7, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Vložki kapitala<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 4 za naslednje transakcije velja, da so ,vložki kapitala‘:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč je njegova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko poveča vrednost deležev družbe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 5 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Transakcije, ki niso posredno obdavčene<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vložki kapitala;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>posojili ali opravljanjem storitev v okviru vložkov kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2011/96</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>V uvodnih izjavah od 3 do 6 Direktive 2011/96 je navedeno:</TXT><P><CONSID><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>Cilj te direktive je oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam od davčnega odtegljaja, in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Da se v Uniji ustvarijo pogoji, podobni tistim na notranjem trgu, in s tem zagotovi učinkovito delovanje takšnega notranjega trga, je potrebno povezovanje družb iz različnih držav članic v skupine. Te operacije ne bi smele biti ovirane z omejitvami, pomanjkljivostmi ali izkrivljanji, ki izhajajo predvsem iz davčnih predpisov držav članic. Zato je za takšna povezovanja družb iz različnih držav članic v skupine treba določiti davčna pravila, ki so s stališča konkurence nevtralna, in podjetjem omogočiti, da se prilagodijo zahtevam notranjega trga, da povečajo produktivnost in izboljšajo svojo konkurenčno moč na mednarodni ravni.</TXT></NP></CONSID><?PAGE NO="6"?><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Posledica takega povezovanja v skupine, je lahko oblikovanje skupin matičnih družb in odvisnih družb.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(6)</NO.P><TXT>Pred začetkom veljavnosti Direktive [Sveta z dne <DATE ISO="19900723">23. julija 1990</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (90/435/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 147)] so se obstoječi davčni predpisi, ki urejajo razmerja med matičnimi in odvisnimi družbami iz različnih držav članic, v državah članicah znatno razlikovali in so bili na splošno manj ugodni kot tisti, ki so veljali za matične in odvisne družbe v isti državi članici. Zato je bilo sodelovanje med družbami iz različnih držav članic v manj ugodnem položaju v primerjavi s sodelovanjem družb iz iste države članice. Ta manj ugoden položaj je bilo treba odpraviti z uvedbo skupnega sistema na ravni Unije, da bi se olajšalo povezovanje družb v skupine.<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></TXT></NP></CONSID></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 1(1) Direktive 2011/96 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Države članice uporabljajo to direktivo:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za distribucijo dobička s strani družb iz te države članice, družbam, iz drugih držav članic, od katerih so odvisne;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 5 te direktive določa:</TXT><P><ALINEA>,,Dobiček, ki ga odvisna družba distribuira svoji matični družbi, se oprosti pri viru odtegnjenega davka.“</ALINEA></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Bolgarsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 1(4) Zakon za korporativnoto podohodno oblagane (zakon o davku od dohodka pravnih oseb, DV št. 105 z dne <DATE ISO="20061222">22. decembra 2006</DATE>), ki velja od <DATE ISO="20070101">1. januarja 2007</DATE> (v nadaljevanju: ZKPO), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>Ta zakon ureja obdavčenje dohodkov, na katere se nanaša in ki jih v Republiki Bolgariji prejmejo pravne osebe rezidentke ali nerezidentke.<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Člen 5(1) in (2) ZKPO določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Dobiček je obdavčen z davkom od dohodkov pravnih oseb.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Dohodki pravnih oseb rezidentk ali nerezidentk, na katere se nanaša ta zakon, so obdavčeni z davkom, ki se odtegne pri viru.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Člen 12(5) ZKPO določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Kot dohodki iz nacionalnega vira se štejejo spodaj navedeni dohodki, če jih prejmejo pravne osebe rezidentke, podjetniki posamezniki rezidenti ali pravne osebe nerezidentke oziroma podjetniki posamezniki nerezidenti prek stalne poslovne enote ali dejanskega mesta poslovanja v državi ali če jih pravnim osebam nerezidentkam plačajo fizične osebe rezidentke oziroma fizične osebe nerezidentke z dejanskim mestom poslovanja:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>obresti, tudi obresti, vključene v poplačilo lizinga;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Člen 16 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>Izogibanje davkom<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>, v različici, ki velja od <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="016.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Če se eden ali več pravnih poslov, vključno s pravnimi posli med osebami, ki med seboj niso povezane, sklene pod pogoji, ki pripeljejo do izogibanja davkom, se davčna osnova določi ne glede na te pravne posle, njihove pogoje ali pravno obliko ter se upošteva davčna osnova, ki bi obstajala, če bi se sklenil običajen pravni posel ustrezne vrste po tržnih cenah, ki bi imel enak gospodarski rezultat, ne da bi pripeljal do izogibanja davkom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="016.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za izogibanje davkom se štejejo tudi:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(3)</NO.P><TXT>uporaba ali odobritev kreditov z obrestno mero, ki se v trenutku sklenitve pravnega posla razlikuje od tržne obrestne mere, vključno z brezobrestnim posojilom ali drugimi časovno omejenimi neodplačnimi finančnimi pomočmi, ter odpust kreditov ali vračilo – za svoj račun – kreditov, ki niso povezani z dejavnostjo;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Člen 20 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Davčna stopnja<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>Davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 10 %.<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Člen 195 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Davek, odtegnjen pri viru, na dohodke nerezidentov<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, v različici, ki velja od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="195.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Dohodki, ki imajo vir na nacionalnem ozemlju in jih ustvarijo tuje pravne osebe […], so obdavčeni z davkom, odtegnjenim pri viru, s plačilom katerega je davčna obveznost dokončno poravnana.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="195.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Davek, odtegnjen pri viru, iz odstavka 1 odtegnejo pravne osebe rezidentke […], ki izplačajo dohodek pravnim osebam nerezidentkam […].</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="195.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA><P>[…] Davek, odtegnjen pri viru, se ne plača od:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="8"?><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>dohodkov od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin pod pogoji iz odstavkov od 7 do 12;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="195.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Dohodki od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin se ne obdavčijo z davkom, odtegnjenim pri viru, če so hkrati izpolnjeni ti pogoji:</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="195.011"><NO.PARAG>11.</NO.PARAG><ALINEA><P>[…] Odstavki 7, 8, 9 in 10 se ne uporabljajo za:</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>dohodke, ki pomenijo distribucijo dobička ali vračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>dohodke iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o vračilu glavnice ali pri katerih vračilo glavnice zapade več kot 50 let po nastanku dolga;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(7)</NO.P><TXT>dohodke iz pravnih poslov, katerih glavni namen ali eden od glavnih namenov je izogibanje davkom ali davčna utaja.<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Člen 199 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Davčna osnova za davek, odtegnjen pri viru, na dohodke nerezidentov<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Davčna osnova za določitev davka, ki se od dohodkov v skladu s členom 195(1) odtegne pri viru, je bruto znesek teh dohodkov […].<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Člen 200 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Davčna stopnja<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, je v odstavku 2 v različici, ki je veljala od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>, določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>[…] Davčna stopnja davka na dohodke iz člena 195 je 10 %, razen v primerih iz člena 200a.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Ta določba je bila s 1. januarjem 2015 spremenjena tako:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>[…] Davčna stopnja davka na dohodke iz člena 195 je 10 %.<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Člen 200a ZKPO v različici, ki je veljala od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>, kakor je bil spremenjen in dopolnjen s 1. januarjem 2014, je do razveljavitve z učinkom od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE> določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="200A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Davčna stopnja za dohodke od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin je 5 %, če so hkrati izpolnjeni ti pogoji:</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="200A.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odstavki od 1 do 4 se ne uporabljajo za:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="9"?><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(1)</NO.P><TXT>dohodke, ki pomenijo distribucijo dobička ali vračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>dohodke iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o vračilu glavnice ali pri katerih vračilo glavnice zapade več kot 50 let po nastanku dolga;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Člen 202a, od (1) do (4), ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>Preračun davka, odtegnjenega pri viru<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, v različici, ki je veljala od <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE>, je določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="202A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Pravna oseba nerezidentka, ki je davčna rezidentka države članice Evropske unije ali druge države, pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru [z dne <DATE ISO="19920502">2. maja 1992</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 52, str. 3)], se lahko odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, v zvezi z dohodki iz člena 12(2), (3), (5) in (8). Če se oseba nerezidentka odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, se preračun nanaša na vse dohodke iz člena 12(2), (3), (5) in (8), ki jih je prejela v davčnem obdobju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če se oseba nerezidentka odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, v zvezi z dohodki, ki jih je prejela, se preračunani davek ujema z davkom od dohodkov pravnih oseb, ki bi moral biti obračunan od teh dohodkov, če bi jih prejela pravna oseba rezidentka. Če je oseba nerezidentka ustvarila odhodke, povezane z dohodki v smislu prvega stavka, od katerih bi bilo treba, če bi jih ustvarila pravna oseba rezidentka, obračunati davek od odhodkov, se znesek preračunanega davka poveča za ta davek.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če znesek pri viru odtegnjenega davka iz člena 195(1) presega znesek davka, preračunanega v skladu z odstavkom 2, je treba razliko povrniti do zneska davčnega odtegljaja iz člena 195(1), ki ga oseba nerezidentka ne more odbiti od davka, obračunanega v njeni državi rezidentstva.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Vložena letna davčna napoved vsebuje podatek o tem, ali je bila izbrana možnost preračuna davčnega odtegljaja. Nerezident davčno napoved vloži pri Teritorialna direktsia na Natsionalna agentsia za prihodite – Sofia [(teritorialni direktorat nacionalne agencije za javne prihodke za mesto Sofija, Bolgarija))] do 31. decembra leta, ki sledi letu prejema dohodkov.<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Družba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/> EAD, ki jo je nasledila družba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> EOOD, je <DATE ISO="20131122">22. novembra 2013</DATE> kot posojilojemalka s svojo edino delničarko, družbo interV Investment Sàrl, ki je družba s sedežem v Luksemburgu, sklenila posojilno pogodbo, s katero ji je zadnjenavedena kot posojilodajalka odobrila brezobrestno posojilo z možnostjo pretvorbe, ki naj bi zapadlo 60 let po začetku veljavnosti te pogodbe. Navedena pogodba je določala, da obveznost posojilojemalke, da posojilo vrne, preneha kadar koli po datumu odobritve financiranja, če se posojilojemalka odloči, da bo dolgovani znesek posojila vložila v svoj kapital kot stvarni vložek, ob upoštevanju pogojev, določenih v tej pogodbi.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Teritorialna direktsia na Natsionalnata agentsia za prihodite (teritorialni direktorat nacionalne agencije za javne prihodke, Bolgarija) (v nadaljevanju: davčna uprava) je z odločbo z dne <DATE ISO="20171016">16. oktobra 2017</DATE> družbi Viva Telecom Bulgaria ponovno odmeril davek, pri čemer ji je v zvezi s posojilom, ki ji ga je odobrila družba interV Investment, na podlagi člena 195 ZKPO naložil plačilo pri viru odtegnjenega davka za obdobje med 14. februarjem 2014 in 31. marcem 2015.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Ker sporno posojilo na datum davčnega nadzora ni bilo preoblikovano v kapital in posojilojemalka tega posojila ni niti povrnila niti ni plačala obresti, je davčna uprava ugotovila obstoj pravnega posla, ki pomeni izogibanje davkom v smislu člena 16(2), točka 3, ZKPO. Davčna uprava je v svoji odločbi ugotovila, da tržna obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za to posojilo pri izračunu obresti, ki jih posojilojemalka ni plačala, preden se v zvezi z njimi izvede odtegljaj pri viru, znaša 10 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Tožena stranka v postopku v glavni stvari je <DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE> zavrnila pritožbo, ki jo je družba Viva Telecom Bulgaria vložila zoper to odločbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Administrativen sad Sofia (upravno sodišče v Sofiji, Bolgarija), pri katerem je ta družba vložila tožbo, s katero je izpodbijala zakonitost odločbe z dne <DATE ISO="20171016">16. oktobra 2017</DATE>, je s sodbo z dne <DATE ISO="20190329">29. marca 2019</DATE> to tožbo zavrnilo, saj je menilo, da posojilo iz postopka v glavni stvari pomeni finančno sredstvo navedene družbe, ki je zaradi neplačila obresti ustvarilo prednost, medtem ko za posojilodajalko to zaradi neprejetih obresti pomeni ekonomsko izgubo. Po navedbah tega sodišča je bil izposojeni znesek uporabljen za poplačilo nekaterih finančnih obveznosti posojilojemalke, navedenih v posojilni pogodbi, in torej ni element lastniškega kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Družba viva Telecom Bulgaria je pri Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija) vložila kasacijsko pritožbo, s katero predlaga razveljavitev te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Ta družba v podporo tej kasacijski pritožbi trdi, da je bil odtegljaj pri viru odtegnjen od fiktivnih dohodkov iz obresti, ne da bi se upošteval dokazani obstoj poslovnega interesa za brezobrestno posojilo. Ob tem še trdi, da ni imela sredstev za plačilo obresti za sporno posojilo in da je bila družba InterV Investment na datum sklenitve te posojilne pogodbe edina lastnica kapitala. Trdi tudi, da je člen 16(2), točka 3, ZKPO v nasprotju s sodno prakso Sodišča, saj naj strankama brezobrestnega posojila ne bi omogočal, da dokažeta obstoj ekonomskih razlogov za odobritev tega posojila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Podredno, družba Viva Telecom Bulgaria trdi, da se, ker je Republika Bolgarija uporabila možnost iz člena 4(1)(d) Direktive 2003/49, ki državam članicam omogoča, da s področja uporabe te direktive izvzamejo obresti na posojila, ki jih z davčnega vidika obravnavajo kot dohodke iz lastniškega kapitala, uporablja Direktiva 2011/96, ki se nanaša na take dohodke. Na podlagi člena 5 te direktive pa naj bi bil dobiček, ki ga odvisna družba rezidentka razdeli svoji matični družbi nerezidentki, oproščen pri viru odtegnjenega davka. Trdi tudi, da posojilo iz postopka v glavni stvari pomeni kapitalsko udeležbo v smislu člena 3, od (h) do (j), Direktive 2008/7, ki v skladu s členom 5 te direktive ne bi smela biti posredno obdavčena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) se sprašuje, prvič, ali je člen 16(2), točka 3, ZKPO v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) in člena 12(b) PEU ter s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, določeno v členu 47 Listine. Ta nacionalna določba naj bi namreč določala neizpodbojno domnevo izogibanja davkom v primeru odobritve brezobrestnega posojila,<?PAGE NO="11"?> ne glede na to, ali gre za posojilo med povezanimi ali nepovezanimi osebami, ne da bi lahko posojilodajalec ali posojilojemalec to domnevo ovrgel. V primeru povezanih družb pa bi lahko ekonomski razlogi v zvezi z interesi zadevne skupine upravičili sklenitev takega posojila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Drugič, predložitveno sodišče se sprašuje o področju uporabe direktiv 2003/49 in 2011/96. V skladu s členom 4(1)(d) Direktive 2003/49, ki ga je Republika Bolgarija pred 1. januarjem 2015 v bistvu izvajala s členom 200(1) in (5), točka 4, ZKPO, po tem datumu pa s členom 195(6), točka 3, in (11), točka 4, ZKPO, naj namreč država članica vira ne bi bila dolžna zagotoviti ugodnosti iz te direktive v primeru plačil iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o poplačilu glavnice ali pri katerih plačilo glavnice zapade več kot 50 let po dnevu izdaje. Zato se postavlja vprašanje, ali je treba taka plačila šteti za distribucijo dobička, ki bi morala biti, če je opravljena s strani odvisne družbe rezidentke njeni matični družbi nerezidentki, na podlagi členov 1 in 5 Direktive 2011/96 oproščena pri viru odtegnjenega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Tretjič, to sodišče se sprašuje, ali je treba odobritev brezobrestnega posojila družbi rezidentki s strani družbe nerezidentke, ki je od <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE> na podlagi člena 16(2), točka 3, in člena 195 ZKPO obdavčeno z davkom, odtegnjenim pri viru, šteti za vložek kapitala v smislu člena 3, od (h) do (j), Direktive 2008/7, za katerega bi zato morale veljati določbe te direktive, zlasti člen 5(1)(a) in (b), člen 7(1) in člen 8.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Četrtič in zadnjič, navedeno sodišče se sprašuje o vplivu prehodnih ukrepov, vsebovanih v Protokolu o sprejemu in Aktu o pristopu, katerih določbi iz njunih prilog VI, oddelka 6, točki 3, določata, da je Republika Bolgarija pooblaščena, da do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE> ne uporablja člena 1 Direktive 2003/49, in je v njiju pojasnjeno, da v tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti, ki se plačajo med drugim povezani družbi iz druge države članice, med 31. decembrom 2010 in 31. decembrom 2014 ne sme preseči 5 %. Člen 200(2) in člen 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO v različici, ki je veljala leta 2014, naj bi bila namreč v nasprotju z navedenima določbama, saj sta določala davčni odtegljaj v višini 10 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>1.</NO.P><TXT>Ali načelo sorazmernosti v skladu s členom 5(4) in členom 12(b) [PEU] ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s členom 47 [Listine] nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je člen 16(2), točka 3, ZKPO?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali gre pri plačilih obresti v skladu s členom 4(1)(d) Direktive [2003/49] za razdelitev dobička, za katero velja člen 5 Direktive [2011/96]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je za plačila iz brezobrestnega posojila, ki je zajeto v členu 4(1)(d) Direktive [2003/49] in ki zapade 60 let po sklenitvi pogodbe, mogoče uporabiti ureditev iz člena 1(1)(b) in (3) ter člena 5 Direktive [2011/96]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali člen 49 ter člen 63(1) in (2) [PDEU], člen 1(1)(b) in (3) ter člen 5 Direktive [2011/96] in člen 4(1)(d) Direktive [2003/49] nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ureditev iz člena 195(1), člena 200(2) […] in člena 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO (razveljavljen) v vsakokratnih različicah, ki so veljale [od] <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE> do <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>, in člena 195(1), (6), točka 3, in (11), točka 4, ZKPO v različici, ki je veljala po 1. januarju 2015[?] [Ali poleg tega nasprotujejo] davčni praksi, v skladu s katero se neplačane obresti iz<?PAGE NO="12"?> brezobrestnega posojila, ki ga je matična družba s sedežem v drugi državi članici odobrila odvisni družbi rezidentki in ki zapade 60 let od <DATE ISO="20131122">22. novembra 2013</DATE>, obdavčijo s pri viru odtegnjenim davkom?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali člen 3, od (h) do (j), člen 5(1)(a) in (b), člen 7(1) in člen 8 Direktive [2008/7] nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ta v členu 16(1) in (2), točka 3, ter členu 195(1) ZKPO, o obdavčitvi pri viru fiktivnih dohodkov iz obresti na podlagi brezobrestnega posojila, ki ga je družba iz druge države članice, ki je edina delničarka posojilojemalke, odobrila tej družbi, ki je rezidentka?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali prenos Direktive [2003/49] v letu 2011 pred iztekom prehodnega roka, določenega v Prilogi VI, razdelek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>Obdavčitev<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>, točka 3, Akta [o pristopu] ter v členu 200(2) in členu 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO, s tem, da določa 10‑odstotno davčno stopnjo namesto najvišje stopnje 5 %, predpisane v Aktu [o pristopu] in Protokolu [o sprejemu], krši načeli pravne varnosti in legitimnih pričakovanj?<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanja za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se s šestimi vprašanji, ki se deloma prekrivajo, v bistvu sprašuje o razlagi, na eni strani, sekundarne zakonodaje Unije, ki izhaja iz direktiv 2003/49 (drugo, tretje in šesto vprašanje), 2011/96 (drugo in četrto vprašanje) oziroma 2008/7 (peto vprašanje), in na drugi strani, primarne zakonodaje Unije, ki izhaja iz členov 49 in 63 PDEU (četrto vprašanje), člena 5(4) in člena 12(b) PEU ter člena 47 Listine (prvo vprašanje).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dopustnost</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Tožena stranka v postopku v glavni stvari meni, da drugo, tretje in četrto vprašanje za predhodno odločanje niso dopustna. Ta vprašanja naj bi se namreč nanašala na določbe prava Unije, in sicer na člen 4(1)(d) Direktive 2003/49 ter člen 1(1)(b) in (3) in člen 5 Direktive 2011/96, ki niso nejasni. Poleg tega naj te določbe nikakor ne bi bile povezane s pravno opredelitvijo, ki jo je davčna uprava podala v odločbi iz postopka v glavni stvari. Ta odločba naj namreč ne bi nalagala odtegnitve davka pri viru iz naslova distribucije dividend ali dobička v smislu Direktive 2011/96, temveč iz naslova davčnega izogibanja zaradi sklenitve brezobrestnega posojila. Poleg tega naj bi člen 200a(3), točka 4, ZKPO, ki je od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE> postal člen 200a(5), točka 4, ZKPO, pomenil pravilen prenos člena 4(1)(d) Direktive 2003/49.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Bolgarska vlada meni, da drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje nista dopustni, ker nista povezani z okoliščinami spora o glavni stvari. V predložitveni odločbi naj namreč ne bi bilo navedeno, zakaj je razlaga direktiv 2003/49 in 2011/96 koristna za rešitev tega spora.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da izključno nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in mora prevzeti odgovornost za izdano sodno odločbo, glede na značilnosti zadeve presodi nujnost pridobitve predhodne odločbe, da bi lahko izdalo sodbo, in upoštevnost vprašanj, ki jih zastavi Sodišču. Zato Sodišče, kadar se postavljena vprašanja nanašajo na razlago ali veljavnost pravila iz prava Unije, načeloma mora odločiti. Iz tega sledi, da za vprašanja, ki jih postavijo nacionalna sodišča, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko odgovor na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo nacionalno sodišče, zavrne le, če je očitno, da zahtevana razlaga ni v nikakršni zvezi z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem<?PAGE NO="13"?> hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>Facebook Ireland in Schrems</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑311/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:559">EU:C:2020:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru je treba v zvezi s trditvijo, ki se nanaša na jasnost določb direktiv 2003/49 in 2011/96, ki so predmet drugega, tretjega in četrtega vprašanja, najprej poudariti, da nacionalnemu sodišču nikakor ni prepovedano, da Sodišču postavi vprašanja za predhodno odločanje, odgovor na katera – po mnenju ene od strank v postopku v glavni stvari – ne pušča nobenega razumnega dvoma. Posledično, tudi če bi bilo tako, predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki vsebuje taka vprašanja, zato ne postane nedopusten (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211014">14. oktobra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Viesgo Infraestructuras Energéticas</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑683/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:847">EU:C:2021:847</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poleg tega je treba ugotoviti, da na podlagi nobenega elementa iz spisa, ki je na voljo Sodišču, ni mogoče sklepati, da razlaga direktiv 2003/49 in 2011/96, za katero je zaprošeno, ni povezana z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari ali da je hipotetična, ker naj v odločbi iz postopka v glavni stvari ne bi bile uporabljene določbe iz teh direktiv oziroma ker naj bi bilo nacionalno pravo v skladu z njima. Predložitveno sodišče je namreč v predlogu za sprejetje predhodne odločbe z vso zahtevano jasnostjo navedlo razloge, iz katerih meni, da je odgovor na drugo, tretje in četrto vprašanje, ki se nanašajo na razlago navedenih določb prava Unije, potreben za rešitev spora o glavni stvari, saj bi se s pri viru odtegnjenim davkom, naloženim v tej odločbi, po mnenju tega sodišča lahko kršili navedeni direktivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da so drugo, tretje in četrto vprašanje dopustna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vsebinska presoja</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba vsak nacionalni ukrep na področju, ki je predmet izčrpne harmonizacije na ravni Unije, presojati glede na določbe tega ukrepa harmonizacije, in ne glede na določbe primarnega prava (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181206">6. decembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>FENS</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑305/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:986">EU:C:2018:986</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Zato je treba vprašanja, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, najprej preučiti v delu, v katerem se nanašajo na razlago direktiv 2003/49, 2011/96 in 2008/7, nato pa, ob neobstoju izčrpne harmonizacije, v delu, v katerem se nanašajo, na eni strani, na člena 49 in 63 PDEU in, na drugi strani, na člen 5(4) in člen 12(b) PEU ter člen 47 Listine.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Razlaga direktiv 2003/49, 2011/96 in 2008/7</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanji v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) Direktive 2003/49 v povezavi s členom 4(1)(d) te direktive ter s točkama 3 oddelkov 6 prilog VI k Protokolu o sprejemu oziroma Aktu o pristopu, člen 5 Direktive 2011/96 ter člena 3 in 5 Direktive 2008/7 razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/49</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Kot izhaja iz uvodnih izjav od 2 do 4 Direktive 2003/49, je namen te direktive odpraviti dvojno obdavčevanje v zvezi s plačili obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic ter zagotoviti, da se plačila obresti in licenčnin obdavčijo samo enkrat v eni sami državi članici, pri čemer je najprimernejši način za zagotovitev enake davčne obravnave nacionalnih in čezmejnih transakcij odprava vsakršnega obdavčevanja navedenih plačil v državi članici, v kateri ta nastanejo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0085">85</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Področje uporabe Direktive 2003/49, kot je opredeljeno v njenem členu 1(1), se torej nanaša na oprostitev davka od plačil obresti in licenčnin, ki nastanejo v državi članici njihovega izvora, če je upravičeni lastnik obresti ali licenčnin družba iz druge države članice ali stalna poslovna enota družbe iz države članice v drugi državi članici (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>S tega vidika člen 1(1) te direktive med drugim določa, da so plačila obresti v državi članici izvora oproščena vsakršnega pri viru odtegnjenega davka, če je upravičeni lastnik obresti družba iz druge države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča pa izhaja, da ker so v členu 2(a) navedene direktive obresti opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>dohodek iz vseh vrst terjatev<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, lahko obresti, ki so dohodek od takih terjatev, prejme samo upravičeni lastnik (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Zato je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>upravičeni lastnik obresti<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/> v smislu Direktive 2003/49 treba razlagati, kot da označuje subjekt, ki dejansko, z ekonomskega vidika, prejme obresti, ki so mu plačane, in ki ima zato pravico, da prosto določi njihovo namembnost (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 88, 89 in 122).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Ta pojem se torej ne sme razumeti v tehničnem smislu (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0092">92</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Vendar kot je generalni pravobranilec navedel v točki 58 sklepnih predlogov, ko davčna uprava za obdavčitev določi fiktivne obresti, ki se nanašajo na brezobrestno posojilo, posojilodajalec ne prejme nobenih obresti in ga torej ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>dejanskega upravičenega lastnika<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/> v smislu sodne prakse, navedene v točki 51 te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da fiktivnih obresti, ki jih je določila davčna uprava, kot so obresti v postopku v glavni stvari, ni mogoče šteti za plačila obresti v smislu člena 1(1) in člena 2(a) Direktive 2003/49, saj prav nobeno plačilo ni bilo izvedeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>Iz istega razloga take obresti prav tako ne morejo spadati na področje uporabe člena 4(1)(d) te direktive, saj se ta določba nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>plačila<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> iz terjatev, ki ne določajo poplačila glavnice ali pri katerih plačilo glavnice zapade več kot 50 let po dnevu izdaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Zato se Direktiva 2003/49 ne uporablja za nacionalno ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ni treba odločiti o razlagi prehodnih določb iz prilog VI, oddelka 6, točki 3, k Protokolu o sprejemu in Aktu o pristopu, ki se nanašata na uporabo te direktive v Bolgariji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2011/96</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>V skladu z uvodnimi izjavami od 3 do 6 Direktive 2011/96 je cilj te direktive oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam od davčnega odtegljaja, in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe, da bi se olajšalo povezovanje družb v skupine na ravni Unije (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200402">2. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>GVC Services (Bulgaria)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑458/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:266">EU:C:2020:266</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>S to direktivo se želi tako na davčnem področju zagotoviti nevtralnost razdeljevanja dobička družbe s sedežem v eni državi članici njeni matični družbi s sedežem v drugi državi članici (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170308">8. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Wereldhave Belgium in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑448/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:180">EU:C:2017:180</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Za to člen 1(1)(b) navedene direktive določa, da se ta direktiva uporablja za distribucijo dobička, ki jo v čezmejnem razmerju izvede odvisna družba svoji matični družbi, pri čemer člen 5 te direktive določa, da je ta dobiček oproščen pri viru odtegnjenega davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da lahko država članica, v kateri je neka družba rezidentka, obresti, ki jih ta družba plača matični družbi s sedežem v drugi državi članici, legitimno obravnava kot razdelitev dobička, če znesek teh obresti presega to, kar bi bilo plačano pod običajnimi tržnimi pogoji (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 87 do 89).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>Nasprotno pa fiktivnih obresti, ki jih je določila davčna uprava družbe rezidentke v zvezi z brezobrestnim posojilom, sklenjenim med njo in njeno matično družbo nerezidentko, ni mogoče šteti za razdeljeni dobiček, ker v takem primeru med tema družbama ni prišlo do nobenega dejanskega izplačila obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Direktiva 2011/96 se torej ne uporablja za nacionalno ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/7</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že večkrat navedlo, je bila z Direktivo 2008/7 opravljena izčrpna harmonizacija primerov, v katerih lahko države članice zbiranje kapitala obdavčijo s posrednimi davki (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Air Berlin</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑573/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:772">EU:C:2017:772</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Namen te harmonizacije je kar najbolj odpraviti dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali ovirajo prosti pretok kapitala, in tako zagotoviti dobro delovanje notranjega trga (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Drukarnia Multipress</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑357/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:253">EU:C:2015:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Za to je s členom 5(1)(a) te direktive državam članicam naloženo, da kapitalske družbe oprostijo vseh oblik posrednega davka na vložke kapitala.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>V skladu s členom 3(h) navedene direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>vložek kapitala<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> vključuje povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč lahko poveča vrednost deležev družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da lahko odobritev brezobrestnega posojila pomeni kapitalski vložek v smislu te določbe, saj tako posojilo družbi posojilojemalki omogoča, da ima na voljo kapital, ne da bi ji bilo treba nositi stroške zanj, prihranek obresti, ki iz tega izhaja, povzroči povečanje sredstev, ker navedeni družbi omogoča, da se izogne izdatku, ki bi ga sicer morala nositi, in ugodnost takega posojila zaradi prihranka tega izdatka prispeva h krepitvi njenega ekonomskega potenciala in je zato treba šteti, da lahko poveča vrednost deležev družbe prejemnice (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Norddeutsche Gesellschaft zur Beratung und Durchführung von Entsorgungsaufgaben bei Kernkraftwerken</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑392/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:500">EU:C:2002:500</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>Vendar v skladu z naslovom Direktive 2008/7 in besedilom njenega člena 5(1)(a) ta direktiva državam članicam prepoveduje le, da vložke kapitala obdavčijo s <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>posrednim davkom<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. Natančneje, kot je Sodišče že poudarilo, harmonizacija, določena z navedeno direktivo, se ne nanaša na neposredne davke, ki – kot davek od dohodkov pravnih oseb – načeloma spadajo v pristojnost držav članic ob upoštevanju prava Unije (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960926">26. septembra 1996</DATE>, <NAME.CASE>Frederiksen</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑287/94</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:354">EU:C:1996:354</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010118">18. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>P. P. Handelsgesellschaft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑113/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:32">EU:C:2001:32</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Zato člen 5(1)(a) Direktive 2008/7 državam članicam ne nalaga, da vložke kapitala oprostijo vsakršne oblike neposredne obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Kot pa je generalni pravobranilec navedel v točki 168 sklepnih predlogov, je treba pri viru odtegnjeni davek iz postopka v glavni stvari šteti za neposredni davek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Obdavčljivi dogodek in osnova za ta davek, ki izhaja iz uporabe nacionalne zakonodaje o davku od dohodkov pravnih oseb, je dohodek, ki bi ga morala matična družba nerezidentka realizirati pod tržnimi pogoji. V tem pogledu je podoben neposrednemu davku na dohodek (glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010118">18. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>P. P. Handelsgesellschaft</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑113/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:32">EU:C:2001:32</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050310">10. marca 2005</DATE>, <NAME.CASE>Optiver in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑22/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:143">EU:C:2005:143</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Zato se Direktiva 2008/7 ne uporablja za nacionalno ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Odgovor na vprašanja v zvezi z razlago direktiv 2003/49, 2011/96 in 2008/7</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje preudarke je treba predložitvenemu sodišču odgovoriti, da je treba člen 1(1) Direktive 2003/49 v povezavi s členom 4(1)(d) te direktive, člen 5 Direktive 2011/96 ter člena 3 in 5 Direktive 2008/7 razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="17"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Razlaga členov 49 in 63 PDEU, člena 5(4) in člena 12(b) PEU ter člena 47 Listine</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z vprašanji v bistvu izvedeti, ali je treba člena 49 in 63 PDEU na eni strani ter člen 5(4) in člen 12(b) PEU in člen 47 Listine na drugi strani razlagati tako, da nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji, če se ta davčni odtegljaj obračuna od bruto zneska teh obresti, ne da bi bilo mogoče v tej fazi odšteti stroške, povezane s tem posojilom, in je treba za preračun tega davčnega odtegljaja in morebitno vračilo naknadno vložiti zahtevo za to.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Člena 49 in 63 PDEU</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Ker se predložitveno sodišče sklicuje hkrati na svobodo ustanavljanja in na prosti pretok kapitala, ki sta določena v členu 49 PDEU oziroma členu 63 PDEU, je treba najprej ugotoviti, katera od teh svoboščin je lahko prizadeta zaradi nacionalne ureditve, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba upoštevati namen zadevne ureditve (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150610">10. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑686/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:375">EU:C:2015:375</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Tako nacionalna ureditev, ki se uporabi samo za udeležbo, ki imetniku omogoča odločilno vplivanje na odločitve družbe in odločanje o njenih dejavnostih, spada na področje uporabe člena 49 PDEU o svobodi ustanavljanja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150610">10. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑686/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:375">EU:C:2015:375</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Nasprotno pa je treba nacionalne določbe, ki se uporabljajo za udeležbo, opravljeno izključno kot denarno naložbo, brez namena vplivati na upravljanje in nadzor podjetja, preučiti izključno glede na prosti pretok kapitala (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150610">10. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑686/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:375">EU:C:2015:375</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0019">19</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>V zvezi z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari predložitveno sodišče v predlogu za sprejetje predhodne odločbe samo navaja, da se člen 16(2), točka 3, ZKPO uporablja za brezobrestna posojila tako med povezanimi družbami kot med nepovezanimi družbami in torej neodvisno od možnosti, ki jo ima družba, da izvaja določen vpliv na odločitve in dejavnost druge družbe, kar poleg tega potrjuje besedilo odstavka 1 tega člena, ki se izrecno nanaša na nepovezane družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>V takem primeru dejanski elementi spora o glavni stvari, iz katerih izhaja, da je bila družba posojilodajalka v času upoštevnih dejstev izključna delničarka družbe posojilojemalke, niso pomembni za ugotovitev, ali položaj, na katerega se nanaša ta spor, spada na področje uporabe ene ali druge temeljne svoboščine (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150610">10. junija 2015</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑686/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:375">EU:C:2015:375</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>Zato je treba šteti, da nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari že zaradi svojega namena pretežno spada na področje prostega pretoka kapitala iz člena 63 PDEU (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0158">158</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="18"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>V teh okoliščinah, tudi če bi imela ta nacionalna ureditev omejevalne učinke na svobodo ustanavljanja, bi bili taki učinki nujna posledica morebitne ovire za prosti pretok kapitala in zato ne bi upravičevali samostojne preučitve iste ureditve glede na člen 49 PDEU (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090917">17. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Glaxo Wellcome</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑182/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:559">EU:C:2009:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti, ali navedena nacionalna ureditev vsebuje omejitev prostega pretoka kapitala v smislu člena 63 PDEU, in če je tako, ali je to omejitev mogoče upravičiti glede na to določbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi z obstojem omejitve je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča člen 63(1) PDEU kot omejitve pretoka kapitala prepoveduje ukrepe, ki bi lahko odvračali nerezidente od naložb v državi članici ali bi lahko odvračali rezidente te države članice od naložb v drugih državah (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Société Générale</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑565/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:318">EU:C:2020:318</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba – ob predpostavki, da člen 16(2), točka 3, ZKPO uvaja neizpodbojno domnevo izogibanja davkom, ne da bi bilo zadevnim osebam, zlasti v okviru pravnega sredstva pred sodiščem, omogočeno, da predložijo podatke v zvezi z morebitnimi poslovnimi razlogi, ki upravičujejo sklenitev brezobrestnega posojila, kar spada v razlago nacionalnega prava – ugotoviti, da se to pravilo uporablja enako za vsa brezobrestna posojila, ne glede na to, ali vključujejo družbe nerezidentke ali ne. Zato v zvezi s tem pravilom ta določba ne vsebuje nobene omejitve prostega pretoka kapitala iz člena 63 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88</NO.P><TXT>Sodišče pa je, nasprotno, že razsodilo, da nacionalna ureditev, na podlagi katere je družba nerezidentka prek davčnega odtegljaja, ki ga izvede družba rezidentka, obdavčena od obresti, ki ji jih plača zadnjenavedena družba, ne da bi bilo mogoče odbiti stroške, kot so izdatki za obresti, ki so neposredno povezani z zadevno dejavnostjo posojanja, medtem ko je taka možnost odbitka priznana družbam rezidentkam, ki prejemajo obresti od druge družbe rezidentke, pomeni omejitev prostega pretoka kapitala (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0175">175</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89</NO.P><TXT>Vendar čeprav se v obravnavanem primeru ista davčna stopnja 10 % uporablja ne glede na to, ali brezobrestno posojilo vključuje le družbe rezidentke ali tudi družbe nerezidentke, so družbe rezidentke v okviru obdavčitve z davkom od dohodkov pravnih oseb zavezane za plačilo zadevnega davka od neto zneska svojih fiktivnih dohodkov iz obresti po odbitku morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani z dodelitvijo tega posojila, medtem ko so v skladu s členom 195(1) in (2) ter členom 199 ZKPO družbe nerezidentke zavezane za plačilo davčnega odtegljaja od bruto zneska svojih fiktivnih dohodkov iz obresti, pri čemer v tej fazi stroškov ni mogoče odšteti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90</NO.P><TXT>Sicer ni sporno, da lahko te družbe nerezidentke na podlagi člena 202a ZKPO v letu, ki sledi letu pobiranja pri viru odtegnjenega davka, vložijo zahtevo, da bi se ta davek preračunal tako, da bi ustrezal davku, ki bi ga morala plačati družba rezidentka. Ta postopek za povračilo jim tako omogoča, prvič, da odbijejo stroške, ki so neposredno povezani z zadevno dejavnostjo posojanja, in drugič, da dobijo vrnjen morebitni presežek davka, odtegnjenega pri viru, ali celo da so tega davka oproščene, če poslujejo z izgubo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91</NO.P><TXT>Vendar ostaja dejstvo, da medtem ko lahko družba rezidentka takoj odbije stroške, neposredno povezane z njenimi fiktivnimi dohodki iz obresti, zato da znesek davka, ki ga pobere davčna uprava, takoj ustreza točnemu znesku dolgovanega davka, lahko družba nerezidentka zahteva<?PAGE NO="19"?> upoštevanje tega odbitka v okviru navedenega postopka za povračilo šele v poznejši fazi, z vložitvijo zahtevka, potem ko je plačala pri viru odtegnjeni davek, obračunan od bruto zneska njenih fiktivnih obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da se davčni položaj družbe nerezidentke nujno popravi z zamudo glede na trenutek, ko mora družba rezidentka – po vložitvi davčne napovedi – plačati davek od neto zneska svojih fiktivnih obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93</NO.P><TXT>Tako v obravnavanem primeru ni sporno, da če bi bila družba, ki je odobrila posojilo iz postopka v glavni stvari, družba rezidentka, v primeru, da bi poslovala z izgubo, ne bi bil obračunan davek od fiktivnih obresti v zvezi s tem posojilom in bi bila zato takoj oproščena plačila tega davka, ne da bi morala naknadno zahtevati njegov preračun.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94</NO.P><TXT>Ugotoviti je treba, da lahko tako različno obravnavanje daje prednost družbam rezidentkam, saj jim zagotavlja vsaj likvidnostno prednost v primerjavi z družbami nerezidentkami (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 28 do 34).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95</NO.P><TXT>Zato nacionalna ureditev, kot je ta v postopku v glavni stvari, pomeni omejitev prostega pretoka kapitala, ki je načeloma prepovedana s členom 63 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96</NO.P><TXT>Zato je treba, na drugem mestu, preveriti, ali je tako omejitev mogoče šteti za objektivno upravičeno, ob upoštevanju člena 65(1) in (3) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97</NO.P><TXT>Iz teh določb izhaja, da lahko države članice v nacionalnih ureditvah uvedejo razlikovanje med davčnimi zavezanci rezidenti in davčnimi zavezanci nerezidenti, če to razlikovanje ne pomeni samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja prostega pretoka kapitala (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210318">18. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Autoridade Tributária e Aduaneira (Davek na dobičke iz kapitala od odsvojitve nepremičnin)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑388/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:212">EU:C:2021:212</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98</NO.P><TXT>Razlikovati je torej treba med neenakim obravnavanjem, ki je na podlagi odstavka 1(a) člena 65 PDEU dovoljeno, in samovoljno diskriminacijo, ki je z odstavkom 3 tega člena prepovedana. V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je zato, da bi se nacionalna davčna zakonodaja lahko štela za združljivo z določbami Pogodbe DEU, ki se nanašajo na prosti pretok kapitala, potrebno, da se različno obravnavanje nanaša na položaje, ki objektivno niso primerljivi, ali pa da je upravičeno z nujnimi razlogi v splošnem interesu (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210318">18. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Autoridade Tributária e Aduaneira (Davek na dobičke iz kapitala od odsvojitve nepremičnin)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑388/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:212">EU:C:2021:212</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99</NO.P><TXT>Prvič, glede primerljivosti položajev v postopku v glavni stvari sta tožena stranka v postopku v glavni stvari v pisnih stališčih in bolgarska vlada na obravnavi trdili, da je različno obravnavanje utemeljeno s tem, da sta družba nerezidentka in družba rezidentka v objektivno različnih položajih glede davka od dohodkov pravnih oseb, saj prva, drugače kot druga, ne ustvarja finančnega, računovodskega in davčnega rezultata, ki bi omogočal obdavčitev teh rezultatot s tem davkom v Bolgariji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba spomniti, da na področju neposrednih davkov položaja rezidentov in nerezidentov praviloma nista primerljiva (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101</NO.P><TXT>Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da ko neka država – enostransko ali s konvencijo – obdavči ne le davčne zavezance rezidente, ampak tudi davčne zavezance nerezidente z davkom od dohodkov, ki jih prejmejo od družbe rezidentke, postane položaj navedenih davčnih zavezancev nerezidentov primerljiv s položajem davčnih zavezancev rezidentov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102</NO.P><TXT>Natančneje, glede določitve stroškov, ki so neposredno povezani z dejavnostjo, s katero so bili v državi članici ustvarjeni obdavčljivi dohodki, za namene izračuna davka od dohodkov je Sodišče že razsodilo, da so družbe rezidentke in družbe nerezidentke v primerljivem položaju (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191113">13. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>College Pension Plan of British Columbia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑641/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:960">EU:C:2019:960</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa je treba ugotoviti, da se je Republika Bolgarija odločila z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari izvajati svojo davčno pristojnost v zvezi z brezobrestnimi posojili, sklenjenimi med družbami rezidentkami posojilojemalkami in družbami nerezidentkami posojilodajalkami, ter da je zato treba za družbe nerezidentke v zvezi s stroški, ki so neposredno povezani s temi posojili, šteti, da so v položaju, ki je primerljiv s položajem družb rezidentk.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104</NO.P><TXT>Res je, da je Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Truck Center</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:762">EU:C:2008:762</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da se v okoliščinah zadeve, v kateri je bila izdana ta sodba, različno obravnavanje v obliki uporabe različnih tehnik obdavčevanja glede na rezidentstvo davčnega zavezanca nanaša na položaje, ki objektivno niso primerljivi, tako da to različno obravnavanje, ki poleg tega ne zagotavlja nujno prednosti prejemnikom rezidentom, ne pomeni omejitve, med drugim, prostega pretoka kapitala (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Truck Center</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑282/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:762">EU:C:2008:762</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 41 in od 49 do 51; glej v tem smislu tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Miljoen in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑10/14, C‑14/14 in C‑17/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:608">EU:C:2015:608</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105</NO.P><TXT>Vendar so v obravnavani zadevi, za razliko od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Truck Center</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:762">EU:C:2008:762</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), družbe rezidentke, ki so odobrile brezobrestno posojilo, kot je razvidno iz točke 94 te sodbe, v primerjavi z družbami nerezidentkami, ki so odobrile tako posojilo, deležne likvidnostne prednosti, ki izhaja iz različnega trenutka, v katerem lahko te odbijejo stroške, neposredno povezane s tem posojilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz točk od 91 do 93 te sodbe, je obseg te prednosti določen s trajanjem postopka za povračilo, uvedenega z nacionalno ureditvijo iz postopka v glavni stvari, da se družbam nerezidentkam omogoči, da zahtevajo ponovni izračun pri viru odtegnjenega davka na bruto znesek fiktivnih obresti v zvezi brezobrestnim posojilom, zato da bi ta odtegljaj ustrezal znesku davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi ga plačala družba rezidentka, ki bi odobrila tako posojilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107</NO.P><TXT>V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da je različno obravnavanje pri obdavčitvi fiktivnih obresti v zvezi z brezobrestnim posojilom glede na to, ali ga odobri družba rezidentka ali družba nerezidentka, omejeno na načine pobiranja davka (glej po analogiji sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0164">164</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0165">165</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191113">13. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>College Pension Plan of British Columbia</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑641/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:960">EU:C:2019:960</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 71 do 73).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108</NO.P><TXT>Zato se to različno obravnavanje nanaša na položaje, ki so objektivno primerljivi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109</NO.P><TXT>Zato je treba preučiti, drugič, ali je mogoče nacionalno ureditev iz postopka v glavni stvari utemeljiti z razlogi, ki so jih v obravnavanem primeru navedli nekateri zainteresirani subjekti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="21"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110</NO.P><TXT>V zvezi s tem tožena stranka v postopku v glavni stvari trdi, da imajo države članice v skladu z načelom teritorialnosti pravico obdavčiti dohodke, ustvarjene na njihovem ozemlju, da bi zagotovile enakomerno porazdelitev davčne pristojnosti. Natančneje, če Unija ne sprejme harmonizacijskih ukrepov, naj bi države članice ostale pristojne za določitev meril za porazdelitev svoje davčne pristojnosti. Bolgarska vlada poudarja, da je cilj nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari boj proti izogibanju davkom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111</NO.P><TXT>Tako je treba ugotoviti, da se s to trditvijo v bistvu želi nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari utemeljiti z nujnostjo ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami in zagotovitve učinkovitega pobiranja davkov, da se, kot je razvidno iz besedila člena 16 ZKPO, prepreči izogibanje davkom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112</NO.P><TXT>V zvezi s tem je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča ukrep, ki omejuje prosti pretok kapitala, mogoče dopustiti le, če je utemeljen z nujnim razlogom v splošnem interesu in če se z jim spoštuje načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je primeren za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in ne presega tega, kar je nujno za njegovo uresničitev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190521">21. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Madžarska (Užitek na kmetijskih zemljiščih)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑235/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:432">EU:C:2019:432</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113</NO.P><TXT>V skladu s sodno prakso Sodišča sta nujna razloga v splošnem interesu, s katerima je mogoče upravičiti omejitev uresničevanja temeljnih svoboščin, zagotovljenih s Pogodbo DEU, med katerimi je prosti pretok kapitala, tako potreba po ohranitvi enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami kot tudi boj proti izogibanju plačila davkov (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170308">8. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Euro Park Service</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑14/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:177">EU:C:2017:177</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Enako velja za potrebo po zagotovitvi učinkovitega pobiranja davkov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Société Générale</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑565/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:318">EU:C:2020:318</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114</NO.P><TXT>Glede primernosti nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari za doseganje teh ciljev je treba opozoriti, da nujnost ohranitve uravnotežene porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami lahko upraviči različno obravnavanje, kadar se želi z zadevno ureditvijo preprečiti ravnanje, ki bi lahko ogrozilo pravico države članice, da izvaja davčno pristojnost glede dejavnosti, ki se opravljajo na njenem ozemlju (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180531">31. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Hornbach-Baumarkt</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑382/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:366">EU:C:2018:366</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da je postopek davčnega odtegljaja pri viru legitimno in primerno sredstvo, da se zagotovi davčna obravnava dohodkov davčnega zavezanca, ki je rezident zunaj države obdavčitve (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru pa je treba ugotoviti, da nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari v delu, v katerem določa obdavčitev pri viru fiktivnih obresti v zvezi brezobrestnimi posojili, ki jih družbe nerezidentke odobrijo družbam rezidentkam, državi članici rezidentstva omogoča, da izvaja svojo davčno pristojnost v zvezi z dejavnostmi, opravljenimi na njenem ozemlju, s tem, da želi preprečiti, da bi bil namen takih posojil le izognitev davku, ki bi ga bilo običajno treba plačati od dohodkov, ustvarjenih z dejavnostmi, opravljenimi na nacionalnem ozemlju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117</NO.P><TXT>Zato je treba šteti, da je taka ureditev primerna za ohranitev enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami in za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov zaradi preprečevanja izogibanja plačila davkov.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118</NO.P><TXT>V zvezi z vprašanjem, ali nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari ne presega tega, kar je potrebno za dosego teh ciljev, je družba Viva Telecom Bulgaria na obravnavi trdila, da je postopek za povračilo, določen v členu 202a ZKPO, predolg, ker lahko do morebitnega vračila presežka davčnega odtegljaja, ki ga je družba rezidentka plačala od bruto zneska fiktivnih obresti v zvezi brezobrestnim posojilom, ki ga je odobrila družba nerezidentka, pride šele po treh letih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119</NO.P><TXT>Vendar je – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – iz pojasnil, ki jih je na tej obravnavi predložila tožena stranka iz postopka v glavni stvari, razvidno, da se tako vračilo praviloma izvede v roku 30 dni od vložitve zahtevka in da lahko postopek traja tri leta le v izjemnih primerih. Poleg tega je bolgarska vlada na obravnavi navedla – kar mora prav tako preveriti predložitveno sodišče – da mora nacionalna agencija za javne prihodke plačati obresti od dolgovanih zneskov od 30. dne po vložitvi davčne napovedi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120</NO.P><TXT>Tako se zdi – s pridržkom teh preverjanj – da nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari glede na trajanje postopka za povračilo ne presega tega, kar je nujno za dosego ciljev, ki jim sledi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je videti, da je to nacionalno ureditev mogoče upravičiti s ciljema ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami in zagotovitve učinkovitega pobiranja davkov za preprečitev izogibanja davkom.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Člen 5(4) in člen 12(b) PEU ter člen 47 Listine</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122</NO.P><TXT>Kot je razvidno iz točke 33 te sodbe, se predložitveno sodišče sprašuje tudi o razlagi člena 5(4) in člena 12(b) PEU ter člena 47 Listine, ker naj bi nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari, kot izhaja iz člena 16(2), točka 3, ZKPO, v primeru odobritve brezobrestnega posojila določala neizpodbojno domnevo izogibanja davkom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče ni pristojno, da odgovori na vprašanje za predhodno odločanje, kadar je očitno, da se določba prava Unije, ki je Sodišču predložena v razlago, ne uporablja (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124</NO.P><TXT>Na prvem mestu, v zvezi s členom 5(4) PEU pa je Sodišče že razsodilo, da se ta določba nanaša na ravnanje institucij Unije, saj njen prvi pododstavek določa, da ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, drugi odstavek tega člena pa institucijam Unije nalaga, da ravnajo v skladu z istim načelom sorazmernosti, kadar izvršujejo eno od pristojnosti (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125</NO.P><TXT>Na drugem mestu, v zvezi s členom 12(b) PEU je Sodišče prav tako razsodilo, da ta določba, v skladu s katero nacionalni parlamenti prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti, te parlamente pooblašča, da skrbijo za spoštovanje tega načela pri izvajanju pristojnosti institucij Unije in tudi za dobro delovanje Unije, in se zato ne nanaša na nacionalne zakonodaje, ampak na osnutke zakonodajnih aktov Unije (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, v zvezi s členom 47 Listine je treba opozoriti, da je področje uporabe te listine, kar zadeva ravnanje držav članic, opredeljeno v členu 51(1) Listine, v skladu s katerim se njene določbe uporabljajo za države članice samo, kadar te izvajajo pravo Unije (sodba z dne <DATE ISO="20210114">14. januarja 2021</DATE>, Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv, <REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑393/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:8">EU:C:2021:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127</NO.P><TXT>Člen 51(1) Listine potrjuje ustaljeno sodno prakso Sodišča, da se temeljne pravice, ki jih zagotavlja pravni red Unije, uporabljajo v vseh položajih, ki jih ureja pravo Unije, ne pa v drugih položajih (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210114">14. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑393/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:8">EU:C:2021:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128</NO.P><TXT>Sodišče tako – kadar pravni položaj ne spada na področje uporabe prava Unije – ni pristojno za njegovo obravnavo, morebiti uveljavljane določbe Listine pa same po sebi ne morejo utemeljiti te pristojnosti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210114">14. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑393/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:8">EU:C:2021:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129</NO.P><TXT>V obravnavanem primeru nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari iz razlogov, navedenih v točkah od 48 do 75 te sodbe, ne spada na področje uporabe direktiv 2003/49, 2011/96 in 2008/7. Poleg tega člen 16(2), točka 3, ZKPO v delu, v katerem naj bi uvajal neizpodbojno domnevo izogibanja davkom, kot je razvidno iz točke 87 te sodbe, ne spada na področje uporabe člena 63 PDEU in zato v zvezi s tem ne spada na področje uporabe Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da predložitvenemu sodišču ni treba odgovoriti v delu, v katerem sprašuje o razlagi člena 5(4) in člena 12(b) PEU ter člena 47 Listine, ker je očitno, da se te določbe ne uporabljajo za položaj, na katerega se sklicuje predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Odgovor na vprašanja v zvezi z razlago primarnega prava</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje preudarke je treba predložitvenemu sodišču odgovoriti, da je treba člen 63 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji, če se ta davčni odtegljaj obračuna od bruto zneska teh obresti, ne da bi bilo mogoče v tej fazi odšteti stroške, povezane s tem posojilom, pri čemer je treba za preračun tega davčnega odtegljaja in morebitno vračilo naknadno vložiti zahtevo za to, pod pogojem, na eni strani, da postopek, ki je za to določen s to zakonodajo, ne traja predolgo, in na drugi strani, da je treba plačati obresti od vrnjenih zneskov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="24"?><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 1(1) Direktive Sveta 2003/49/ES z dne <DATE ISO="20030603">3. junija 2003</DATE> o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic v povezavi s členom 4(1)(d) te direktive, člen 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne <DATE ISO="20150127">27. januarja 2015</DATE>, ter člena 3 in 5 Direktive Sveta 2008/7/ES z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Člen 63 PDEU v povezavi z načelom sorazmernosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa obdavčitev v obliki pri viru odtegnjenega davka od fiktivnih obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji, če se ta davčni odtegljaj obračuna od bruto zneska teh obresti, ne da bi bilo mogoče v tej fazi odšteti stroške, povezane s tem posojilom, pri čemer je treba za preračun tega davčnega odtegljaja in morebitno vračilo naknadno vložiti zahtevo za to, pod pogojem, na eni strani, da postopek, ki je za to določen s to zakonodajo, ne traja predolgo, in na drugi strani, da je treba plačati obresti od vrnjenih zneskov.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>