(2)

Eden od konkurentov družbe BT, ki je zaprosil za zaupnost, je 26. aprila 2006 vložil pritožbo zoper poroštvo, ki ga je državni sekretar odobril družbi BT (v nadaljnjem besedilu: poroštvo države). Z elektronskima dopisoma z dne 24. maja 2006 in 22. junija 2006 je navedeni konkurent Komisiji predložil dodatne informacije v zvezi s shemo.

(3)

Komisija je 18. maja 2006 organom Združenega kraljestva poslala prošnjo za informacije, na katero so odgovorili z dopisom z dne 18. julija 2006.

(4)

Komisija je 21. decembra 2006 poslala še eno prošnjo za informacije. Po podaljšanju roka so organi Združenega kraljestva odgovorili z dopisom z dne 27. februarja 2007.

(5)

Na zahtevo organov Združenega kraljestva je bil 26. marca 2007 organiziran sestanek z odvetniki, ki zastopajo skrbnike pokojninske sheme BT (v nadaljnjem besedilu: BTPS). Dodatne informacije so bile predložene z elektronskim dopisom z dne 10. maja 2007.

(6)

Komisija je 10. maja 2007 organom Združenega kraljestva poslala prošnjo za informacije. Po podaljšanju roka in sestanku, ki je potekal 11. junija 2007, so organi Združenega kraljestva odgovorili z dopisom z dne 19. junija 2007.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 3. avgusta 2007 zaprosila za dodatne informacije. Po podaljšanju roka so organi Združenega kraljestva odgovorili z dopisom z dne 3. oktobra 2007.

(8)

Komisija je 28. novembra 2007 sprejela odločitev, da poroštvo države, kar zadeva pokojninske obveznosti BT ob plačilni nezmožnosti, ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, o čemer je uradno obvestila Združeno kraljestvo, in hkrati sprožila formalen postopek preiskave nekaterih ukrepov, povezanih s poroštvom države, ki je bilo dodeljeno BTPS.

(9)

Organi Združenega kraljestva so z elektronsko pošto z dne 30. januarja 2008 predložili svoje pripombe na navedeno odločitev.

(10)

Po objavi odločitve z dne 28. novembra 2007 je Komisija prejela pripombe naslednjih zainteresiranih strani: UK Competitive Telecommunications Association (v nadaljnjem besedilu: UKCTA), trgovinskega združenja telekomunikacijskih operaterjev, ki konkurirajo družbi BT, prvotnega neimenovanega pritožnika, družbe BT in BTPS. Komisija je 25. marca 2008 te pripombe poslala organom Združenega kraljestva.

(11)

Organi Združenega kraljestva so z elektronskim dopisom z dne 25. aprila 2008 zaprosili za dovoljenje, da družbi BT predložijo pripombe tretjih strani. Po posvetovanju z zadevnimi stranmi in njihovi privolitvi je Komisija dovolila, da se nezaupne različice teh dokumentov razkrijejo družbi BT.

(12)

Komisija je z elektronskim dopisom z dne 30. maja 2008 prejela pripombe organov Združenega kraljestva na pripombe tretjih strani. Komisija je z dopisom z dne 3. junija 2008 prejela pripombe BT na pripombe tretjih strani.

(13)

Komisija se je 22. julija 2008 sestala z organi Združenega kraljestva, čemur so sledila nova pojasnila, predložena z elektronskim dopisom z dne 19. septembra 2008.

(14)

Odvetniki družbe BT in BTPS so se na svojo zahtevo sestali s Komisijo 6. avgusta 2008 in 28. oktobra 2008.

(15)

Obravnavani ukrepi zadevajo določbe, na podlagi katerih vlada Združenega kraljestva s poroštvom države zagotavlja plačilo nekaterih obveznosti družbe BT, zlasti pokojninskih obveznosti, in oprosti družbo BT obveznosti, določenih v zakonskem okviru, ki velja za pokojninske sheme Združenega kraljestva.

(16)

Na podlagi Zakona o telekomunikacijah iz leta 1981 se je telekomunikacijska dejavnost, ki se je prej izvajala v okviru pošte („Post Office“), prenesla na novo javno družbo British Telecommunications. Družba British Telecommunications je bila privatizirana na podlagi Zakona o telekomunikacijah iz leta 1984.

(17)

V skladu s členom 60 Zakona o telekomunikacijah iz leta 1984 so se premoženje, pravice in obveznosti javne družbe prenesle na naslednico, in sicer privatizirano družbo British Telecommunications plc. V prenos so bile vključene vse obveznosti javne družbe do pokojninske sheme njenih zaposlenih, ki je v tistem trenutku izkazovala primanjkljaj v višini 626 milijonov GBP, kot je pokazala aktuarska ocena sheme, opravljena leta 1983.

(18)

V členu 68 Zakona o telekomunikacijah iz leta 1984 je določeno poroštvo države:

(19)

Poroštvo države je krilo vse neporavnane obveznosti družbe, ki so bile leta 1984 prenesene na družbo BT. Čeprav organi Združenega kraljestva navajajo, da nimajo popolnih informacij o celotnem znesku kritih obveznosti, temveč le o pokojninskih obveznostih, poudarjajo, da računovodski izkazi British Telecom za leti 1983 in 1984 vsebujejo določene informacije o stanju na dan 31. marec 1984:

(20)

Z Zakonom o komunikacijah iz leta 2003 je razveljavljen člen 60 in spremenjen člen 68(2) Zakona o telekomunikacijah iz leta 1984, v katerem je zdaj določeno, da je „državni sekretar ob začetku likvidacije odgovoren za poravnavo vseh neporavnanih obveznosti družbe naslednice za plačilo pokojnin, ki so se prenesle na to družbo na podlagi člena 60“ (poudarek je dodan).

(21)

Poroštvo države določa, da mora vlada Združenega kraljestva poravnati vse obveznosti javne družbe za plačilo pokojnin, prenesenih na družbo BT v zvezi z zaposlenimi, ki so bili člani pokojninske sheme javne družbe pred 6. avgustom 1984, če je družba BT plačilno nezmožna in je v postopku likvidacije ter samo, če je obveznost v celoti ali delno neporavnana na začetku postopka likvidacije. Pri tem se domneva, da sredstva pokojninske sheme družbe BT ne zadostujejo za kritje obveznosti v zvezi s pravicami, ki so jih pridobile navedene zaposlene osebe. Čeprav Zakon o telekomunikacijah iz leta 1984 glede tega ni jasen, organi Združenega kraljestva menijo, da poroštvo države krije pokojninske pravice, ki so jih zaposleni pridobili ne le pred privatizacijo, temveč tudi po njej.

(22)

Pred privatizacijo likvidacija družbe BT glede na njen status javne družbe ni bila mogoča, razen na podlagi zakona. Kar zadeva pokojninske obveznosti, naj bi bil namen poroštva države pomiriti zaposlene v javni družbi, ki jim država ne bo več jamčila za njihove pokojnine. Zaposlene je zlasti skrbelo, kaj se bo zgodilo, če privatizirana družba naslednica postane plačilno nezmožna in če nastane primanjkljaj v pokojninski shemi. Kot so navedli organi Združenega kraljestva, se je država z izdajo poroštva leta 1984 odzvala na te skrbi, ki so se še povečale, kot je aktuarska ocena leta 1983 pokazala primanjkljaj v pokojninski shemi.

(23)

V skladu s pojasnili, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, naj bi ob plačilni nezmožnosti družbe BT vlada Združenega kraljestva takoj ob začetku likvidacije prevzela odgovornost za vse neporavnane obveznosti družbe BT, ki se nanašajo na pokojninsko shemo zaposlenih, ob privatizaciji preneseno na družbo BT. Državni sekretar naj bi izvedel plačilo BTPS v zvezi z navedenimi neporavnanimi obveznostmi in postal nezavarovan upnik družbe BT v višini tega zneska. Tudi BTPS bi postal nezavarovan upnik plačilno nezmožne družbe BT za vse obveznosti, ki se nanašajo na zaposlene in ki jih ne krije poroštvo države, ker zakon ne določa posebnih prednostnih pravic za skrbnike pokojninskih shem.

(24)

Organi Združenega kraljestva navajajo, da ne morejo natančno navesti vrednosti obveznosti, ki naj bi jih krilo poroštvo. Neporavnane obveznosti bi bile dejansko odvisne od števila članov, ki naj bi jih krile, ter od sredstev pokojninske sheme družbe BT, če in ko bi družba BT postala plačilno nezmožna in bi bil zanjo opravljen postopek likvidacije.

(25)

Do leta 1969 so imeli zaposleni na pošti status javnih uslužbencev. Leta 1969 je pošta postala javna družba, zaradi česar so njeni zaposleni izgubili status javnih uslužbencev. Pošti je bila dodeljena splošna odgovornost za plačilo pokojnin osebju in ustanovljena je bila pokojninska shema za osebje pošte (Post Office Staff Superannuation Scheme, v nadaljnjem besedilu: POSSS), na katero so bile prenesene pridobljene pokojninske pravice zaposlenih na pošti.

(26)

Leta 1983 je bila ustanovljena pokojninska shema za osebje British Telecommunications (British Telecommunications Staff Superannuation Scheme, v nadaljnjem besedilu: BTSSS), katere pogoji so bili zelo podobni pogojem POSSS. Družba BT je 31. marca 1986 ustanovila še eno pokojninsko shemo za nove zaposlene, ki se je imenovala nova pokojninska shema British Telecommunications plc. (British Telecommunications plc. New Pension Scheme, v nadaljnjem besedilu: BTNPS). BTSSS je bil od navedenega datuma zaprt za nove člane. Obe shemi sta se leta 1993 združili in preimenovali v pokojninsko shemo BT (BT Pension Scheme, v nadaljnjem besedilu: BTPS).

(27)

Cilj BTPS je zagotoviti, da bo imela shema dolgoročno vedno dovolj sredstev za kritje stroškov pokojninskih pravic, ki jih je treba izplačati. V skladu s pravili BTPS mora BT v shemo prispevati redne prispevke delodajalca, kot jih določi aktuar sheme, za kritje pravic, ki izhajajo iz sheme, ter njenih stroškov in odhodkov. Redni prispevki delodajalca so v proračunskem letu 2006/2007 znašali 395 milijonov GBP. Aktuar sheme mora opraviti tudi aktuarsko oceno sredstev in obveznosti (in sicer prihodnjih pokojninskih pravic ter drugih stroškov in odhodkov) sheme v časovnih razmikih, ki niso daljši od treh let, ter o tem poročati skrbnikom BTPS in družbi BT. Družba BT mora plačati tudi dodatne prispevke, potrebne za odpravo kakršnega koli primanjkljaja med sredstvi in obveznosti sheme, ki se ugotovi v aktuarski oceni, v skladu s sanacijskim načrtom, da se spet zagotovi popolno kritje BTPS […] (*1).

(28)

Tako je na primer triletna ocena BTPS na dan 31. decembra 2002 pokazala primanjkljaj sredstev, ki ga je BT sklenil sanirati tako, da bo petnajst let poleg rednih prispevkov delodajalca plačeval 232 milijonov GBP na leto. Decembra 2006 so bili objavljeni rezultati zadnje ocene, na podlagi katere obveznosti znašajo 37,8 milijarde GBP, sredstva pa 34,4 milijarde GBP, kar pomeni primanjkljaj v višini 3,4 milijarde GBP. V skladu s sanacijskim načrtom se bo popolno kritje sheme doseglo do leta 2015. Družba BT se je strinjala, da bo deset let plačevala 280 milijonov GBP na leto, kar naj bi skupaj z donosom naložb v celoti pokrilo primanjkljaj. Če bo naslednja aktuarska ocena pokazala, da se ne bo doseglo popolno kritje sheme v skladu z načrtom, se bo treba dogovoriti o novem sanacijskem načrtu in spremembi dodatnih prispevkov.

(29)

Pokojninska zakonodaja Združenega kraljestva je bila od leta 1984 večkrat spremenjena. Po razpoložljivih informacijah sta pokojninska zakona iz leta 1995 in 2004 uvedla glavne spremembe v splošni pokojninski regulativni okvir.

(30)

V členu 56 Pokojninskega zakona iz leta 1995 so določeni predpisi o minimalnem financiranju, po katerih vrednost sredstev sheme ne sme biti manjša od zneska obveznosti sheme. Vendar pa je v Pravilih o poklicnih pokojninskih shemah (predpisi o minimalnem financiranju in aktuarske ocene) iz leta 1996 določeno:

„Člen 56 (predpisi o minimalnem financiranju) se ne uporablja za […] nobeno poklicno pokojninsko shemo, za katero je kateri koli državni sekretar izdal poroštvo ali sklenil kakršne koli druge ureditve, da bi zajamčil, da sredstva sheme zadostujejo za pokritje njenih obveznosti. […] Če je tako poroštvo izdano le za del sheme, se členi od 56 do 60 in ta Pravila uporabljajo, kot če bi bila navedeni del in ostali del sheme ločeni shemi “(poudarek je dodan).

(31)

Poleg tega je v členu 75 Pokojninskega zakona iz leta 1995 določeno, da če je v katerem koli času plačilne nezmožnosti vrednost sredstev sheme manjša od zneska obveznosti sheme, se znesek razlike obravnava kot dolg delodajalca do skrbnikov ali upraviteljev sheme. Vendar pa je v Pravilih o poklicnih pokojninskih shemah (primanjkljaj ob likvidaciji) iz leta 1996 določeno:

„Člen 75 se ne uporablja […] za nobeno poklicno pokojninsko shemo, za katero je kateri koli državni sekretar izdal poroštvo ali sklenil kakršne koli druge ureditve, da bi zajamčil, da sredstva sheme zadostujejo za pokritje njenih obveznosti“ (poudarek je dodan).

(32)

V 2. delu Pokojninskega zakona iz leta 2004 je določena uvedba pokojninskega zaščitnega sklada kot posledica močnega političnega pritiska v tistem času, ko je na tisoče delavcev izgubilo velike zneske pokojnin zaradi stečajev sponzorskih podjetij. Pokojninski zaščitni sklad je bil oblikovan aprila 2005. Njegov namen je plačati nadomestilo članom upravičenih pokojninskih shem, katerih sponzorski delodajalci so postali plačilno nezmožni, zaradi česar so v shemi ostala nezadostna sredstva, da bi se njenim članom zagotovila zaščita, enaka ravni nadomestila, ki ga plačuje pokojninski zaščitni sklad.

(33)

Pokojninski zaščitni sklad se delno financira s sredstvi, prenesenimi iz shem, katerih odgovornost je prevzel, in delno z letno dajatvijo, ki jo plačujejo upravičene pokojninske sheme. Ta dajatev vključuje upravno dajatev in dajatev za tveganje, ki zajema dva elementa, in sicer element tveganja, pri katerem se upoštevata tveganje podkapitalizacije sheme in tveganje plačilne nezmožnosti delodajalca (80 % dajatve), ter element sheme, ki temelji na obsegu obveznosti sheme (20 % dajatve). Znesek začetne dajatve za leti 2005/2006 je bil določen brez upoštevanja elementa tveganja.

(34)

V Pravilih o pokojninskem zaščitnem skladu (pravila o začetku veljavnosti) iz leta 2005 je določeno, da je „shema, za katero je ustrezni javni organ izdal poroštvo ali sklenil kakršne koli druge ureditve, da bi zajamčil, da sredstva sheme zadostujejo za pokritje njenih obveznosti“, izvzeta iz pokojninskega zaščitnega sklada. Kadar je za del sheme odobreno poroštvo države, je treba zajamčeni in nezajamčeni del sheme obravnavati kot ločeni shemi.

(35)

V 3. delu Pokojninskega zakona iz leta 2004 so določeni novi predpisi o financiranju sheme („zakonsko predpisano financiranje“), ki so zamenjali predpise o minimalnem financiranju iz leta 1995. V členu 222 navedenega zakona je določeno, da morajo imeti sheme zadostna in ustrezna sredstva za kritje svojih tehničnih rezervacij. V Pravilih o poklicnih pokojninskih shemah (financiranje sheme) iz leta 2005 je določeno izvzetje za sheme, za katere je javni organ izdal poroštvo. Tudi v tem primeru se morata zajamčeni in nezajamčeni del sheme obravnavati kot ločeni shemi, kadar je za del sheme odobreno poroštvo države.

(36)

Komisija je v odločitvi z dne 28. novembra 2007 o sprožitvi formalnega postopka preiskave navedla svojo predhodno oceno in dvome o združljivosti obravnavanih ukrepov s skupnim trgom. Zadevni ukrepi so bili:

(37)

Komisija je v navedeni odločitvi izrazila stališče, da samo poroštvo države za pokojninske obveznosti družbe BT ob plačilni nezmožnosti družbe BT po njeni likvidaciji prinaša koristi le zaposlenim in zato ne pomeni nobene prednosti za družbo BT, ker ne vpliva na njeno boniteto, naložbe ali politiko zaposlovanja. Komisija je zato sklenila, da poroštvo države, kar zadeva pokojninske obveznosti družbe BT ob plačilni nezmožnosti, ni prineslo nobene posebne dodatne prednosti za družbo BT, če se obravnava ločeno od sprememb v zakonski podlagi iz let 1995 in 2004, ter zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 87(1) ES (2).

(38)

Vendar pa je Komisija sprejela drugačen sklep v zvezi s pokojninsko zakonodajo iz let 1995 in 2004 v povezavi s poroštvom države. Ko je izrazila svoje predhodne dvome o združljivosti morebitne državne pomoči s skupnim trgom, je pozvala Združeno kraljestvo, naj predloži obrazložitve zlasti naslednjega:

(39)

Pripombe Združenega kraljestva se nanašajo na vprašanja, sprožena v odločitvi z dne 28. novembra 2007 glede predpisov o minimalnem financiranju in izvzetja od plačila dajatve za pokojninski zaščitni sklad.

(40)

Združeno kraljestvo trdi, da družba BT in BTPS nista izkoristila izvzetja od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju.

(41)

Predpisi o minimalnem financiranju iz člena 56 Pokojninskega zakona iz leta 1995, ki je veljal do leta 2004, so določali, da vrednost sredstev pokojninskega sklada ne sme biti manjša od zneska obveznosti. Združeno kraljestvo poudarja, da se je osnova za izračun pokojninskih obveznosti po členu 56(3) Pokojninskega zakona iz leta 1995 razlikovala od osnov, ki so jih pokojninske sheme na splošno uporabljale za svoje redne stalne ocene. Posledica različne metodologije so bile različne višine obveznosti.

(42)

Razlike med ocenami po metodologiji predpisov o minimalnem financiranju (v nadaljnjem besedilu: MFR) in rednimi ocenami BTPS so podrobno prikazane v naslednji tabeli:

(43)

Te številke kažejo, da je v primeru dveh ocen, ki jih je BTPS opravil v obdobju, ko so veljali predpisi o minimalnem financiranju iz leta 1995, in sicer ocen iz let 1999 in 2002, stanje sredstev, izračunano na podlagi metodologije predpisov o minimalnem financiranju, presegalo 100 %, medtem ko je redna ocena, pri kateri se uporablja drugačna metodologija, pokazala primanjkljaj. V zvezi s tem Združeno kraljestvo poudarja, da predpisi o minimalnem financiranju niso določali, da morajo sredstva presegati obveznosti, izračunane med rednimi ocenami shem. Celo primanjkljaja po predpisih o minimalnem financiranju ni bilo treba popraviti takoj, temveč v predpisanem roku, ki ni daljši od desetih let in v katerem je treba doseči stanje sredstev, ko razmerje med sredstvi in obveznostmi znaša 100 %.

(44)

Pokojninski zakon iz leta 2004 je predpise o minimalnem financiranju iz leta 1995 zamenjal z novo ureditvijo financiranja shem, v skladu s katero se morajo skrbniki pokojninskih skladov dogovoriti s sponzorskim podjetjem o načrtu za sanacijo kakršnega koli primanjkljaja sredstev. Organi Združenega kraljestva so poudarili, da lahko po Pravilih o poklicnih pokojninskih shemah od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju izvzamejo le pokojninske sheme, za katere je izdano poroštvo države in ki so ustanovljene na podlagi zakona. V zvezi s tem je treba omeniti, da BTPS ni bil ustanovljen na podlagi zakona.

(45)

Organi Združenega kraljestva so poudarili tudi, da je BTPS v celoti upošteval predpise o financiranju, kot je razvidno iz izkazov, ki so jih pripravili skrbniki BTPS in ki kažejo, da so se predpisi o financiranju iz leta 2004 v celoti upoštevali v sanacijskem načrtu v zvezi z oceno iz leta 2005. Organi Združenega kraljestva so navedli tudi, da je zakonodajalec na področju pokojnin ugotovil, da se poroštvo ni uporabilo za podaljšanje sanacijskega obdobja ali vplivanje na glavne domneve v aktuarski oceni ali sanacijskem načrtu.

(46)

Glede izvzetja od plačila dajatve za pokojninski zaščitni sklad so organi Združenega kraljestva opozorili, da je bil pokojninski zaščitni sklad del paketa, uvedenega s Pokojninskim zakonom iz leta 2004, da bi se izboljšala zaščita članov pokojninskih shem ob plačilni nezmožnosti delodajalca. Pokojninski zaščitni sklad je bil ustanovljen posebej zato, da bi se okrepila zaščita članov v primeru likvidacij shem, kadar imajo te premalo sredstev in kadar se še niso uvedle ustrezne ureditve. Po mnenju organov Združenega kraljestva je obveznost plačevanja dajatve neposredno povezana z zagotavljanjem zaščite prek pokojninskega zaščitnega sklada, zato sheme z ustreznimi ureditvami, kot je poroštvo države, ne izpolnjujejo pogojev za pokojninski zaščitni sklad v skladu s predpisi, ker zaščita, ki jo zagotavlja pokojninski zaščitni sklad, zanje ni pomembna.

(47)

Zato BTPS ne spada v sistem pokojninskega zaščitnega sklada za zaposlene, ki jih krije poroštvo države. Za te zaposlene BTPS dejansko ne potrebuje ali zagotavlja nobene zaščite prek pokojninskega zaščitnega sklada, zato se dajatev ne plačuje. Opredelitev tega kot izjeme po mnenju organov Združenega kraljestva ni skladna s splošno logiko sistema pokojninskega zaščitnega sklada. Celo nasprotno, če bi BTPS plačeval polno dajatev za pokojninski zaščitni sklad, bi to pomenilo nepričakovan dobiček za sheme, ki so upravičene do zaščite prek pokojninskega zaščitnega sklada in ki to zaščito tudi uporabljajo.

(48)

Družba BT in BTPS v skupni predložitvi pripomb na odločitev z dne 28. novembra 2007 poudarjata, da je poroštvo države le del paketa, uvedenega med privatizacijo družbe BT leta 1984, da bi se zaščitile pokojninske pravice zaposlenih v družbi BT pred privatizacijo, ki so bile podobne pokojninskim pravicam javnih uslužbencev. V nasprotju z učinki poroštva države za zaposlene pred privatizacijo je ta paket vključeval vrsto dodatnih bremen, ki navadno niso vključena v proračun podjetja:

(49)

Poleg tega družba BT navaja, da je izvzetje od plačevanja dajatev za pokojninski zaščitni sklad logična posledica poroštva države, ker to že vsebuje posebno pokojninsko zaščito. Po njegovih trditvah sta ta dva ukrepa (poroštvo države in posledično izvzetje od plačila dajatve za pokojninski zaščitni sklad) dejansko povezana s pokojninskim paketom iz leta 1984. Ta paket je družbi BT naložil precejšnje finančno breme. Aktuarski strokovnjak je ugotovil, da čista sedanja vrednost dodatnih pokojninskih obveznosti, prenesenih na družbo BT, znaša […] GBP, ki je znesek, ki ga podjetja v zasebnem sektorju običajno ne krijejo. Ker je to breme mnogo višje od vsakega zneska, ki bi ga bilo treba plačevati pokojninskemu zaščitnemu skladu, če ne bi obstajalo poroštvo države, se domneva, da družbi BT ni bila dodeljena splošna prednost in zato tudi ni prejela državne pomoči.

(50)

Družba BT trdi tudi, da bi bilo v nasprotju z zakonom o državni pomoči, če bi se ukrep, kot je poroštvo države, ki v času, ko se je dodelil, ni bil pomoč, opredelil kot državna pomoč zaradi zunanjega dogodka, kot je ustanovitev pokojninskega zaščitnega sklada dvajset let pozneje, ki ni spremenil določb prvotnega ukrepa. Vsekakor pa naj pri tem ne bi šlo za prenos državnih sredstev.

(51)

Če pripombe tretjih strani izpodbijajo sklep Komisije, naveden v odločitvi Komisije z dne 28. novembra 2007 o sprožitvi postopka, da samo poroštvo države ne pomeni nobene posebne dodatne prednosti za družbo BT, take pripombe niso povezane s predmetom te odločitve in se v tej odločitvi ne obravnavajo.

(52)

Pritožnik glede učinka poroštva na financiranje pokojninskih obveznosti poudarja, da je v primeru družbe BT ta učinek precejšen, ker je obseg primanjkljaja BTPS, ki je leta 2006 znašal 3,4 milijarde GBP, velik v primerjavi s čistim premoženjem družbe BT, ki je v istem letu znašalo 1,55 milijarde GBP. Če bi bil primanjkljaj sheme prikazan v bilanci stanja, bi to vplivalo na koeficiente zadolženosti družbe BT, njeno kreditno sposobnost in pogoje najemanja kreditov. Drugačni predpisi o financiranju za BTPS, ki jih omogoča poroštvo države, bi tako poleg koristi, ki jih imajo upravičenci BTPS zaradi zaščite, prinesli koristi sami družbi BT brez potrebe po uveljavljanju dejanske plačilne nezmožnosti.

(53)

Po mnenju združenja UKCTA izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju in plačevanja dajatve za pokojninski zaščitni sklad pomeni prednost za družbo BT, ki je ne utemeljuje logika sistema. Čeprav leta 1984, ko je bilo poroštvo izdano, ni bila na voljo nikakršna zaščita za upravičence pokojninskih shem v skladu s splošnimi zakonskimi določbami, ki so urejale poklicne pokojninske sheme, kot je BTPS, je bil cilj reform iz let 1995 in 2004 zagotoviti učinkovito zaščito upravičencev, zaradi česar je postalo poroštvo države nepotrebno. Izvzetje določenega podjetja od splošne obveznosti, v skladu s katero so podjetja sama odgovorna za oblikovanje zaščitnih ureditev ali sodelovanje v njih, je očitno v nasprotju z logiko sistema.

(54)

Združenje UKCTA zlasti glede predpisov o minimalnem financiranju poudarja, da se je Združeno kraljestvo z izvzetjem shem, ki jih krije poroštvo države, od zakonskih predpisov iz let 1995 in 2004 namenoma odpovedalo možnosti, da zmanjša svojo izpostavljenost, ki izhaja iz državnega jamstva. Poleg tega enostranska odločitev družbe BT, da prispeva v BTPS v večjem obsegu, kot se zahteva, ne vpliva na odgovornost države. Dejstvo, da se ukrep še ni uporabil, ne pomeni, da ta ukrep ni državna pomoč.

(55)

V členu 87(1) Pogodbe ES je določeno:

„Razen če ta pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor škodi trgovini med državami članicami.“

(56)

Člen 87(1) ES se lahko uporablja, če se ukrep pomoči, za katerega je odgovorna država, dodeli iz državnih sredstev, prizadene trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco na skupnem trgu z dajanjem selektivne gospodarske prednosti posameznim podjetjem.

(57)

Izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 in Pokojninskega zakona iz leta 2004 ter izvzetje od plačevanja dajatve za pokojninski zaščitni sklad po Pokojninskem zakonu iz leta 2004 za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, izhajata iz določb, ki so jih sprejeli zakonodajni organi Združenega kraljestva. Treba je omeniti, da enako velja tudi za poroštvo države. Kakršno koli pomoč, ki jo ti ukrepi vključujejo, zato dodeli Združeno kraljestvo. Poleg tega izvzetja vključujejo državna sredstva, ker so posledica poroštva države, ki vključuje državna sredstva Združenega kraljestva.

(58)

Po Zakonu o telekomunikacijah iz leta 1984 bo Združeno kraljestvo ob likvidaciji BT poravnalo vse neporavnane obveznosti družbe naslednice, ki so se prenesle na javno družbo BT. Ta odgovornost je od leta 2003 omejena na vse neporavnane obveznosti za plačilo pokojnin. Ob likvidaciji in plačilni nezmožnosti družbe BT navedena zaveza pomeni obveznost plačila ustreznega dela pokojninskih obveznosti v zvezi z BTPS. V tem primeru bi se sredstva Združenega kraljestva uporabila za poravnavo vseh neporavnanih obveznosti, ki bi jih sicer morala plačati družba BT.

(59)

Če družba BT postane plačilno nezmožna, se uporabijo finančna sredstva Združenega kraljestva, poleg tega pa se ta zaveza odobri brezplačno, ker se hkrati z njo ne sproži redno ali odloženo plačevanje kakršnih koli pristojbin ali denarnega nadomestila družbe BT v javni proračun pristojnih finančnih organov Združenega kraljestva. Iz tega sledi, da se je Združeno kraljestvo odreklo morebitnim prihodkom in s tem državnim sredstvom, ki bi jih lahko pridobilo z odobritvijo poroštva države.

(60)

Izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 in Pokojninskega zakona iz leta 2004 na podlagi poroštva države ter izvzetje od plačevanja dajatve za pokojninski zaščitni sklad po Pokojninskem zakonu iz leta 2004 za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, izhajata iz obstoja poroštva države, ki vključuje sredstva Združenega kraljestva. Iz tega izhaja, da sta ti izvzetji odvisni od sredstev Združenega kraljestva in da ta sredstva vključujejo v smislu člena 87(1) ES.

(61)

Po predložitvi pripomb strank na odločitev o sprožitvi postopka je treba preučiti, ali izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 in Pokojninskega zakona iz leta 2004 oziroma izvzetje od plačevanja dajatev za pokojninski zaščitni sklad po Pokojninskem zakonu iz leta 2004 za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, pomenita gospodarsko prednost za družbo BT.

(62)

V Pokojninskem zakonu iz leta 1995 so določeni predpisi o minimalnem financiranju, po katerih vrednost sredstev sheme ne sme biti manjša od zneska obveznosti sheme na podlagi predpisane aktuarske metodologije ocenjevanja. Pokojninski skladi, zavarovani s poroštvom države, so izvzeti iz teh predpisov o financiranju. Pokojninski zakon iz leta 1995 je bil spremenjen s Pokojninskim zakonom iz leta 2004, ki v 3. delu uvaja nove predpise o financiranju in aktuarske ocene, od katerih so tudi izvzeti pokojninski skladi s poroštvom države, če so ustanovljeni na podlagi zakona.

(63)

Glede izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 2004 je iz informacij, ki so jih predložili organi Združenega kraljestva, razvidno, da BTPS ne izpolnjuje enega od pogojev za izvzetje, ker ni bil ustanovljen na podlagi zakona. Iz tega je razvidno, da za BTPS ne glede na obstoj poroštva države veljajo predpisi o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 2004. Zato družba BT ne more izkoristiti nobenega izvzetja od teh predpisov in mora izpolnjevati zahteve navedenega zakona, dokler te veljajo.

(64)

V zvezi s tem je zakonodajalec na področju pokojnin natančno pregledal vsebino zadnjega sanacijskega načrta za BTPS, o katerem so se dogovorili družba BT in skrbniki BTPS decembra 2005. Zakonodajalec na področju pokojnin je neodvisni organ, ustanovljen na podlagi Pokojninskega zakona iz leta 2004, ki je odgovoren za zakonsko ureditev pokojninskih shem. Organi Združenega kraljestva so uradno potrdili, da je zakonodajalec na področju pokojnin ugotovil, da se poroštvo ni uporabilo za podaljšanje sanacijskega obdobja ali vplivanje na katere koli glavne domneve v aktuarski oceni ali sanacijskem načrtu za BTPS.

(65)

Vendar pa je treba oceniti, ali je izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 na podlagi poroštva države, za katero ni veljal pogoj, da mora biti zadevna shema ustanovljena na podlagi zakona, pomenilo gospodarsko prednost za BT ali BTPS. Kakršna koli morebitna prednost bi obstajala med letoma 1995 in 2004, ko so ti predpisi veljali.

(66)

V teh predpisih je bila zlasti opredeljena metodologija za aktuarsko oceno stanja pokojninskih shem in desetletno obdobje, v katerem je treba odpraviti kakršen koli prijavljen primanjkljaj. Izvzetje bi lahko načeloma pomenilo gospodarsko prednost za družbo delodajalca, kot je BT, katere obveznosti do pokojninskega sklada krije poroštvo države. Te družbe bi lahko izpolnjevale manj stroge ali pa sploh nikakršne predpise glede (i) obveznosti odpravljanja kakšnega koli primanjkljaja, (ii) metodologije za ocenjevanje stanja sredstev in obveznosti pokojninske sheme ter (iii) pogojev in rokov za izvedbo navedenega. Dejansko bi se lahko sredstva, pridobljena zaradi neizpolnjevanja navedenih zahtev, uporabila za druge gospodarske dejavnosti.

(67)

Glede predpisov o financiranju so pravila o BTPS med letoma 1995 in 2004 določala, da mora družba BT odpraviti kakršen koli primanjkljaj, ki ga ugotovi aktuar pokojninske sheme. Čeprav bi družba BT lahko izkoristila izvzetje od Pokojninskega zakona iz leta 1995, tega ni storila glede obveznosti doseganja popolnega kritja.

(68)

V zvezi z metodologijo so organi Združenega kraljestva Komisiji predložili vse izjave o načelih naložbene politike BTPS od leta 1996. V teh je vedno navedeno, da se pri naložbeni politiki BTPS upoštevajo predpisi o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995. Organi Združenega kraljestva trdijo, da je družba BT dejansko financirala BTPS, kot če bi zanjo v celoti veljali predpisi o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 in Pokojninskega zakona iz leta 2004. Organi Združenega kraljestva so dokazali tudi, da so se navedeni predpisi upoštevali v ocenah, opravljenih v letih 1999 in 2002, ne glede na primanjkljaj, ugotovljen na podlagi drugačne, redne ocene. Stanje sredstev pokojninske sheme BTPS na podlagi ocen, opravljenih v letih 1999 in 2002, ko so veljali predpisi o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995, dejansko ne kaže nobenega primanjkljaja, ki bi ga morala družba BT odpraviti v skladu z navedenimi predpisi. Čeprav bi družba BT lahko izkoristila izvzetje od Pokojninskega zakona iz leta 1995, kar zadeva predpisano metodologijo, tega ni storila in je dejansko uporabila metodologijo, ki je nalagala strožje obveznosti glede financiranja primanjkljaja BTPS.

(69)

Glede predpisanega roka za doseganje popolnega kritja v primeru primanjkljaja po predpisih o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995 tega ni bilo treba popraviti takoj, temveč v predpisanem roku, ki ni daljši od desetih let. Res je, da je po pravilih BTPS družba BT bila in še vedno je dolžna odpraviti kakršen koli primanjkljaj med sredstvi in obveznostmi sheme, ugotovljen v aktuarski oceni […]. Ker pa metodologija, določena v Pokojninskem zakonu iz leta 1995, ni pokazala nobenega primanjkljaja v BTPS, se ne zdi, da bi daljše obdobje, v katerem bi družba BT lahko odpravila primanjkljaj v primerjavi z Zakonom, pomenilo dejansko gospodarsko prednost za družbo BT.

(70)

Komisija je upoštevala trditev tretjih strani, da dejstvo, da se ukrep še ni uporabil, ne pomeni, da ta ukrep ni državna pomoč. Vendar pa v trenutnih okoliščinah zadevni ukrep ni več veljaven in ni dokazov, da je imela družba BT med letoma 1995 in 2004 gospodarsko prednost.

(71)

V teh okoliščinah Komisija meni, da ni ugotovljeno, da je izvzetje od izpolnjevanja predpisov o minimalnem financiranju iz Pokojninskega zakona iz leta 1995, še manj pa predpisov iz Pokojninskega zakona iz leta 2004 pomenilo ali še vedno pomeni gospodarsko prednost za družbo BT. S tega vidika zato državna pomoč ne obstaja, saj niso izpolnjeni kumulativni pogoji iz člena 87(1) Pogodbe ES.

(72)

Na podlagi Pokojninskega zakona iz leta 2004 je bil ustanovljen pokojninski zaščitni sklad, v katerega morajo pokojninski skladi na splošno prispevati letno dajatev, razen če jih krije poroštvo države in so zato izvzeti od plačevanja te dajatve. Leta 2004 je bil ustanovljen splošni sistem pokojninskega zaščitnega sklada, poklicne pokojninske sheme in posredno delodajalci pa morajo plačevati prispevke v pokojninski zaščitni sklad, ki pomeni poroštvo za zaposlene, ki so člani katere koli sheme, ki prispeva v sklad. Z drugimi besedami, splošen sistem pomeni, da morajo delodajalci plačevati dodatno zaščito v obliki plačila polne dajatve.

(73)

V skladu s pravili o začetku veljavnosti pokojninskega zaščitnega sklada je izvzet del BTPS za pokojninske pravice njegovih zaposlenih, ki jih krije država. Pokojninski zaščitni sklad zato izračuna dajatev za BTPS tako, da izvzame vse člane sheme, ki so se vanjo vključili pred privatizacijo, pri čemer se razume, da člen 68 Zakona iz leta 1984 določa obveznost družbe BT, da plačuje prispevke v BTPS za te člane. Zato obstaja razlika med dajatvijo za pokojninski zaščitni sklad, ki jo je BTPS dejansko plačeval od leta 2005, in dajatvijo, ki bi jo BTPS plačeval, če se ne bi upošteval obstoj poroštva države.

(74)

Na primer, dajatev, ki jo je BTPS plačeval v letih 2005/2006, je znašala […] GBP, medtem ko bi domnevna dajatev, ki bi jo moral plačevati brez poroštva države, znašala […] GBP. Z drugimi besedami, dejansko plačana dajatev je znašala manj kot […] zneska, ki bi ga moral BTPS plačevati brez poroštva države. V naslednjih letih bi dajatev, ki bi jo moral BTPS plačevati, če se ne bi upošteval obstoj poroštva države, znašala […] GBP v letih 2006/2007 in […] GBP v letih 2007/2008.

(75)

Po mnenju Komisije „logika sistema“ ne utemeljuje zmanjšanja dajatve, ki se mora plačevati za pokojninski zaščitni sklad. Komisija meni, da se „sistem“, ki je bil ustanovljen v Združenem kraljestvu za zaščito pokojninskih pravic, ne more obravnavati, kot da temelji le na pokojninskem zaščitnem skladu. Treba je upoštevati vse ukrepe, uvedene za zaščito pokojnin. Če družba BT postane plačilno nezmožna in v njenem pokojninskem skladu nastane primanjkljaj, bo pokojnine zaposlenim pred privatizacijo plačevala država in ne zasebno financiran pokojninski zaščitni sklad, ki bi jih sicer plačeval, če bi veljala običajna pravila. Kot je že zgoraj navedeno, ima BTPS zagotovljeno kritje poroštva države brez kakršnega koli plačila. Edina „logika“, ki iz tega izhaja, je, da postane zasebna rezervacija odvečna, če so za kritje pokojninske sheme podjetja na voljo državna sredstva.

(76)

Organi Združenega kraljestva v svoji trditvi, da sistem zaščite, ki ga zagotavlja pokojninski zaščitni sklad, velja le, kadar niso uvedene druge ustrezne zaščitne ureditve, kot je poroštvo države, niso upoštevali dejstva, da so zaščitne ureditve, ki prinašajo koristi BTPS, družbi BT na voljo brezplačno. Tudi če bi priznali, da je pokojninski zaščitni sklad „varnostna mreža“, namenjena le pokojninskih shemam, ki nimajo ustrezne zaščite ob plačilni nezmožnosti delodajalca, je dejstvo, da BT ne plačuje take zaščite za pokojninske pravice zaposlenih pred privatizacijo in da ga država dopolnjuje pri zagotavljanju ustrezne zaščite, za katero Združeno kraljestvo meni, da ga je treba uvesti za druge zaposlene, včlanjene v poklicne pokojninske sheme. BTPS za zaposlene po privatizaciji, katerih pravice ne krije poroštvo države, dejansko uporablja pokojninski zaščitni sklad in vanj prispeva.

(77)

Komisija se prav tako ne strinja s stališčem družbe BT in BTPS, da ukrep, ki leta 1984, ko se je dodelil, domnevno ni bil pomoč, ne more biti opredeljen kot pomoč dvajset let pozneje zaradi zunanjega dogodka. Komisija prvič poudarja, da po njenem mnenju poroštvo samo po sebi ni pomoč družbi BT. Kot je Komisija navedla v svoji odločitvi z dne 28. novembra 2007, je bilo poroštvo države za pokojninske obveznosti zagotovljeno v korist navedenih zaposlenih in ni prineslo gospodarske prednosti neposredno družbi BT. Vendar pa poroštvo zdaj pomeni osnovni razlog, da ima družba BT prednost v obliki izvzetja od polne dajatve za financiranje pokojninskega zaščitnega sklada, ustanovljenega s Pokojninskim zakonom iz leta 2004, ki jo BT plačuje le za svoje zaposlene po privatizaciji. To izvzetje ni moglo obstajati v času, ko je bilo izdano poroštvo države, ker takrat ni obstajala obveznost plačevanja prispevkov v isti ali podoben sklad, temveč je bilo s Pokojninskim zakonom iz leta 2004 poroštvo priznano kot utemeljitev za izvzetje.

(78)

Družba BT in BTPS v svoji trditvi, da se obveznost plačevanja prispevkov uvede, kadar ni poroštva države, ne upoštevata dejstva, da narava koristi in upravičenec nista bila enaka v letih 1984 in 2004. Kritje pokojninskih pravic ob plačilni nezmožnosti družbe BT pomeni korist za zaposlene pred privatizacijo, saj jim zagotavlja plačilo pridobljenih pravic. Vendar pa pomeni izvzetje od pokojninskega zaščitnega sklada in plačila polne dajatve korist za družbo BT, če se s tem zmanjša dajatev, ki bi se sicer morala plačevati, in če to izvzetje temelji na obstoju poroštva države.

(79)

Komisija se tudi ne strinja s trditvijo, da prednosti ni, ker so to poroštvo že plačali delničarji družbe BT v celotni ceni, ki so jo plačali za družbo leta 1984. Kot je razloženo v odločitvi z dne 28. novembra 2007, je Komisija na podlagi razpoložljivih informacij sklenila, da samo poroštvo države, če krije pokojninske obveznosti družbe BT, družbi BT ni prineslo nobene prednosti v času, ko je bilo dodeljeno, zato ni razloga, da se domneva, da so delničarji družbe BT plačali premijo za prednost, ki bi jo imeli nekateri zaposleni in ki bi se uresničila le ob plačilni nezmožnosti družbe BT. To ni pomenilo nobene prednosti do leta 2004, ko je zakonodaja močno spremenila posledice poroštva države. Med privatizacijo poroštvo države za pokojninske obveznosti ni imelo opazne vrednosti za delničarje družbe BT glede na poznejše in nepredvidljive spremembe v pokojninski zakonodaji. Leta 1984 ni bilo mogoče predvideti kakršne koli obveznosti družbe BT za plačevanje prispevkov v pokojninski zaščitni sklad, ustanovljen leta 2004, niti morebitne gospodarske prednosti kot posledice izvzetja od teh obveznosti na podlagi poroštva države.

(80)

BTPS trdi tudi, da je morebitna prednost, ki izhaja iz nižjih dajatev za pokojninski zaščitni sklad, več kot izravnana z dodatnimi obveznostmi in finančnimi bremeni v višini […] GBP, ki jih imata BT in BTPS zaradi posebne narave BTPS. Po mnenju Komisije se domnevni negativni učinki niso mogli uporabiti za izravnavo navedene prednosti:

(81)

V nasprotju z drugimi podjetji v sektorju elektronskih komunikacij in drugih sektorjih, ki nimajo koristi zaradi izvzetja od plačila dajatve za pokojninski zaščitni sklad, ustanovljen s Pokojninskim zakonom iz leta 2004, za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, ima družba BT gospodarsko prednost, ker plačuje mnogo manjšo dajatev za pokojninski zaščitni sklad. Zato lahko družba BT ta finančna sredstva uporabi za financiranje svojih gospodarskih dejavnosti na trgih, kjer deluje.

(82)

Zdi se torej, da je imela družba BT od začetka veljavnosti Pravil o pokojninskem zaščitnem skladu (pravila o začetku veljavnosti) iz leta 2005 gospodarsko prednost, ki jo je financirala država.

(83)

Glede upravičenca obravnavanih ukrepov je treba poudariti, da sta BTPS in družba BT dva različna pravna subjekta. Izvzetje od plačila ustrezne dajatve za pokojninski zaščitni sklad neposredno zadeva BTPS, saj so za plačevanje odgovorni njegovi skrbniki. Na primer, dajatev, ki jo je moral BTPS plačati v letih 2005/2006, se je domnevno financirala iz sredstev sheme. Vendar pa mora družba BT, dokler je plačilno zmožna, plačevati prispevke za kritje kakršnega koli primanjkljaja in upravnih stroškov svoje pokojninske sheme. Tudi če družba BT ne prejema računov in ne plačuje zapadlih zneskov dajatve za zavarovanje pokojnin, manjša dajatev pomeni manjše stroške BTPS in koristi za sredstva BTPS, s čimer se zmanjšajo tudi obveznosti družbe BT do BTPS. Iz tega sledi, da se vsaka gospodarska korist za BTPS, ki izhaja iz obravnavanega ukrepa, v celoti prenese na družbo BT.

(84)

Poleg tega je ukrep selektiven, saj je določba v Pravilih o pokojninskem zaščitnem skladu (pravila o začetku veljavnosti) iz leta 2005 o izvedbi Pokojninskega zakona iz leta 2004, ki določa izvzetje od dajatve za pokojninski zaščitni sklad, selektivna, ker izhaja iz obstoja poroštva države, določenega v Zakonu iz leta 1984, ki je obravnaval le obveznosti, prenesene na družbo BT. Ti ukrepi, če se obravnavajo skupaj, so uvedli izvzetja od splošnih obveznosti, ki jih pokojninski zakon nalaga drugim podjetjem, ki nimajo take koristi, in so zato selektivni.

(85)

Družba BT je prek različnih hčerinskih družb močno dejavna na področju zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev v več državah članicah, vključno z Nemčijo, Italijo, Španijo, Nizozemsko, Francijo in Združenim kraljestvom (3). Zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev samo po sebi vključuje čezmejno sporočanje vsebine med mrežami na skupnem trgu, ne glede na to, ali se take storitve izvajajo na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni.

(86)

Zlasti v Združenem kraljestvu je regulativni organ za elektronske komunikacije OFCOM ugotovil, da ima družba BT precejšnjo tržno moč v smislu regulativnega okvira EU za elektronske komunikacijske storitve in mreže na številnih trgih maloprodajnih in veleprodajnih storitev. Ti trgi vključujejo vse trge za fiksne ozkopasovne maloprodajne storitve, fiksne ozkopasovne veleprodajne vode med centralami, izvor in prenos klica, veleprodajo širokopasovnega dostopa, veleprodajo krajevnega dostopa in zakupljene vode (4) ali del teh trgov. Na vseh teh trgih storitev v Združenem kraljestvu družba BT tekmuje s precej šibkejšimi konkurenti, ki nimajo gospodarske prednosti glede plačevanja prispevkov v pokojninski zaščitni sklad, ki jo poroštvo države omogoča družbi BT. Konkurenco med navedenimi konkurenti in družbo BT, ki je oslabljena zaradi precejšnje tržne moči družbe BT, zato zadevni ukrep še dodatno izkrivlja.

(87)

Glede na dejavnosti družbe BT ter njen položaj na nacionalnih in mednarodnih trgih elektronskih komunikacij lahko ta prednost prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(88)

Izvzetje od plačevanja dajatve za pokojninski zaščitni sklad za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, ki se zagotavlja za pokojninske obveznosti družbe BT, prinaša gospodarsko prednost družbi BT z uporabo državnih sredstev, za katero je odgovorna država. Ta prednost lahko prizadene konkurenco in trgovino med državami članicami v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(89)

Od sprejetja Pokojninskega zakona iz leta 2004 in Pravil o pokojninskem zaščitnem skladu (pravila o začetku veljavnosti) iz leta 2005 družba BT uživa prednost v obliki izvzetja od plačevanja polnega prispevka v pokojninski zaščitni sklad.

(90)

To izvzetje pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in ni bilo priglašeno Komisiji v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES. Zato je ta ukrep nezakonit.

(91)

Ker je potrjen obstoj državne pomoči v obliki izvzetja od plačevanja polnega prispevka v pokojninski zaščitni sklad, je treba preučiti združljivost take državne pomoči v skladu s predpisi Skupnosti. Glede tega niso niti Združeno kraljestvo niti družba BT ali BTPS trdili, da je obravnavane ukrepe mogoče šteti za združljive s skupnim trgom.

(92)

Čeprav je družba BT pooblaščena za opravljanje nekaterih storitev splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86(2) ES, pomoč ni omejena ali drugače povezana z izpolnjevanjem navedenih pooblastil in zato koristi vsem njenim dejavnostim. Prav tako niti organi Združenega kraljestva niti družba BT ne trdijo, da bi plačilo polne dajatve za pokojninski zaščitni sklad oviralo izvajanje nalog splošnega pomena, dodeljenih družbi BT. V teh okoliščinah se odstopanje iz člena 86(2) Pogodbe ES ne uporablja.

(93)

Zdi se, da zadevni ukrep ni združljiv niti po členu 87(2) Pogodbe ES. Zlasti člen 87(2)(a) Pogodbe ES zadeva pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom. Obravnavana državna pomoč koristi sami družbi BT. Zato taka pomoč ne spada v področje uporabe člena 87(2)(a) Pogodbe ES.

(94)

Poleg tega Komisija meni, da se člen 87(3)(a), 87(3)(b) in 87(3)(d) Pogodbe ES očitno ne uporablja, in niti organi Združenega kraljestva niti družba BT ali BTPS niso predložili trditev v zvezi s tem.

(95)

V tej fazi se zdi, da je edina možna podlaga za združljivost zadevnega ukrepa člen 87(3)(c) Pogodbe ES. Vendar pa se zdi, da zadevni ukrep ne izpolnjuje nobenih pravil v zvezi z uporabo navedenega pododstavka, ki jih je Komisija objavila do zdaj v obliki smernic in sporočil. Zato bi bilo treba združljivost zadevnega ukrepa oceniti neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki se glasi: „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi,“ se lahko šteje kot združljiva s skupnim trgom.

(96)

Da bi pomoč veljala za združljivo po členu 87(3)(c) Pogodbe ES, mora uresničevati cilj skupnega interesa ter biti nujna in sorazmerna z zastavljenim ciljem. Glede tega Komisija meni, da je primerno oceniti naslednja vprašanja:

(97)

Združeno kraljestvo ni navedlo, da je bil namen zadevnega ukrepa doseči določen cilj skupnega interesa. Poleg tega ni opaznih znakov ali razlogov, ki bi kazali, da je zagotavljanje zadevne državne pomoči ustrezen in sorazmeren instrument, ki zagotavlja kakršen koli primeren spodbujevalni učinek za razvoj gospodarskih dejavnosti, s katerimi se poleg drugih konkurentov ukvarja tudi družba BT. Kot je navedeno, obravnavani ukrep ni niti povezan z izpolnjevanjem cilja splošnega gospodarskega pomena, za katerega je pooblaščena družba BT, niti omejen na tak cilj.

(98)

Zato se zdi, da je dodatna zaščita pokojninskih pravic delavcev ob plačilni nezmožnosti njihovega delodajalca edini opazni cilj skupnega interesa, ki bi se lahko dosegel z ustreznimi določbami pokojninske zakonodaje. Dodatno poroštvo, da bodo upokojeni delavci dejansko uživali finančno blaginjo, sorazmerno z delom, ki so ga opravili v delovnem življenju, je v skupnem interesu splošnega in družbeno uravnoteženega razvoja gospodarskih dejavnosti. Vendar pa zaradi izvzetja BTPS od plačila dajatve ukrep pomoči ne prispeva k doseganju navedenih ciljev.

(99)

Po trditvah Združenega kraljestva lahko ukrepi za zaščito pokojnin zagotovijo zaščito le, če ne obstaja druga ustrezna zaščita. V tem primeru bi se lahko tudi Pokojninski zakon iz leta 2004 obravnaval kot spodbuda za podjetja, da bi sama in na lastne stroške uvedla alternativne ureditve ali mehanizme, ki bi izključili plačevanje dajatve za splošni pokojninski zaščitni sklad in odvisnost od njega. Vendar pa ukrep pomoči brez izravnalnega plačila izključuje kakršno koli spodbudo za družbo BT, da bi uvedla kakršne koli alternativne ureditve. Celo nasprotno, če bi se pomoč odpravila, bi to spodbudilo družbo BT k taki uvedbi ali pa bi vsaj postala odvisna od zasebno financiranega pokojninskega zaščitnega sklada, ki bi jamčil za pokojninske pravice zaposlenih pred privatizacijo.

(100)

Iz tega je razvidno, da ukrep pomoči ni ustrezen instrument za doseganje cilja skupnega interesa, ki se lahko opredeli v pokojninski zakonodaji Združenega kraljestva. Celo nasprotno, pomoč razbremenjuje BTPS in s tem družbo BT stroškov poslovanja, ki bi jih izvajanje takega cilja običajno povzročilo. Negativnih učinkov ukrepa pomoči za tekoče poslovanje na trgovino med državami članicami in konkurenco ne odtehtajo drugi pozitivni učinki, zato je splošno ravnovesje negativno.

(101)

Komisija zato ugotavlja, da se izvzetje od plačila celotne dajatve za pokojninski zaščitni sklad ne more šteti za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 86(2) ali členom 87(3) Pogodbe ES.

(102)

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da izvzetje od plačila dajatve za pokojninski zaščitni sklad za tiste pokojninske obveznosti, ki jih krije poroštvo države, ki se zagotavlja za pokojninske obveznosti družbe BT, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) ES, ki se ne more šteti za združljivo s skupnim trgom.

(103)

V členu 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (5) je določeno, da če se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativne odločbe, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč. Vrniti je treba le pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom.

(104)

Namen vračila je ponovno vzpostaviti stanje pred dodelitvijo pomoči. To je vzpostavljeno, ko družba BT vrne nezdružljivo pomoč in s tem izgubi prednost, ki jo je imela pred svojimi konkurenčnimi ponudniki na trgu, ker BTPS od leta 2005 ni plačeval polne dajatve za pokojninski zaščitni sklad. Znesek, ki ga je treba izterjati, mora biti tak, da se odpravi gospodarska prednost družbe BT, ki je upravičenec pomoči na podlagi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 83.

(105)

Ker je nezdružljiva pomoč družbi BT enaka razliki med dajatvijo za pokojninski zaščitni sklad, ki bi se morala plačevati od ustanovitve sklada leta 2005, če ne bi bilo poroštva države, in dajatvijo, ki jo je BTPS dejansko plačeval, je treba izterjati vračilo pomoči v tej višini skupaj z obrestmi za vračilo, ki so dejansko obračunane za ta znesek in ki ne morejo biti manjše od izračuna v skladu s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 (6).

(106)

Treba je omeniti, da so po informacijah, ki jih je Združeno kraljestvo predložilo 29. marca 2007, uprava pokojninskega zaščitnega sklada, družba BT in skrbniki BTPS sklenili dogovor o deponiranju sredstev, v skladu s katerim se na depozitni račun deponira razlika med zneskom, ki bi ga BTPS moral plačati v letih 2005/2006, če se ne bi upoštevalo poroštvo države, in zneskom, ki ga je BTPS dejansko plačal. V naslednjih letih je moral BTPS na depozitni račun vplačati znesek, ki bi ga moral plačati, če se ne bi upoštevalo poroštvo države. Na te zneske se zaračunavajo obresti v višini […], ki po trditvah Združenega kraljestva znašajo […].

(107)

Po določbah dogovora o deponiranju sredstev ta ureditev velja, dokler Komisija ne zaključi svoje preiskave o tem, ali zmanjšanje dajatve za pokojninski zaščitni sklad pomeni nezdružljivo pomoč, ali pa sklene, da zadeve ne bo več obravnavala. V prvem primeru končni znesek, ki ga pokojninski zaščitni sklad zaračuna za dajatve za zaščito pokojnin, vključuje tudi obresti na zneske, vplačane na depozitni račun. […] se zato pripisuje pokojninskemu zaščitnemu skladu za primer, če Komisija sprejme odločitev o nezdružljivosti pomoči, in ne pokojninski shemi BTPS ali družbi BT. S tem naj bi se zagotovilo, da obresti, ki se nabirajo na depozitnem računu, ne bi še dodatno povečale gospodarske prednosti, dodeljene družbi BT –