<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-514/17</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62017CC0514</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:672">EU:C:2018:672</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>15</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>15</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi Y. Bota – Zadeva C‑514/17</HT></P><P><HT TYPE="SC">Sut</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Yvesa Bota</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑514/17</P><P>Ministère public</P><P>proti</P><P>Marinu-Simionu Sutu</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu, Belgija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah</KEYWORD><KEYWORD>Načelo vzajemnega priznavanja</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sklep 2002/584/PNZ</KEYWORD><KEYWORD>Evropski nalog za prijetje in postopki predaje med državami članicami</KEYWORD><KEYWORD>Člen 4, točka 6</KEYWORD><KEYWORD>Razlog za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje</KEYWORD><KEYWORD>Izvajanje</KEYWORD><KEYWORD>Kaznivo dejanje, ki je podlaga za obsodbo na kazen odvzema prostosti v odreditveni državi članici, se v izvršitveni državi članici kaznuje zgolj z denarno kaznijo</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2(4)</KEYWORD><KEYWORD>Področje uporabe pogoja dvojne kaznivosti</KEYWORD><KEYWORD>Okvirni sklep 2008/909/PNZ</KEYWORD><KEYWORD>Člen 8(3)</KEYWORD><KEYWORD>Prilagoditev kazenske sankcije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali se lahko sodišče, ki odloča o izvršitvi evropskega naloga za prijetje, sklicuje na fakultativni razlog za neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Okvirni sklep Sveta z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 34), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="081" PAGE.FIRST="24" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 81, str. 24</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2002/584).</P></NOTE> če je bila za kaznivo dejanje, za katero je bil ta nalog izdan, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na kazen odvzema prostosti, v skladu s pravom izvršitvene države članice pa se to kaznivo dejanje kaznuje z denarno kaznijo?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je v bistvu vprašanje, ki ga je cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu, Belgija) postavilo v zvezi z izvršitvijo evropskega naloga za prijetje, ki so ga romunski organi pred več kot sedmimi leti, <DATE ISO="20110826">26. avgusta 2011</DATE>, izdali zoper Marina-Simiona Suta, romunskega državljana s stalnim prebivališčem v Belgiji, zaradi izvršitve zaporne kazni enega leta in dveh mesecev zaradi vožnje vozila brez vozniškega dovoljenja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 lahko pravosodni organi izvršitvene države članice zavrnejo izvršitev evropskega naloga, izdanega zaradi izvršitve zaporne kazni, kadar se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi članici ali je državljan ali prebivalec te države, in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba na podlagi te določbe izvršitvenemu pravosodnemu organu v okviru polja proste presoje, ki mu je podeljena, omogočiti, da presodi o tem, v kakšnem obsegu bi izvršitev kazni v izvršitveni državi članici zahtevani osebi po prestani kazni, na katero je bila obsojena, omogočila boljše možnosti za ponovno vključitev v družbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Kozłowski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑66/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:437">EU:C:2008:437</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Wolzenburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑123/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:616">EU:C:2009:616</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101021">21. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:626">EU:C:2010:626</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120905">5. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Lopes Da Silva Jorge</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑42/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:517">EU:C:2012:517</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Popławski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:503">EU:C:2017:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi zadevna oseba nesporno ni privolila v svojo predajo in je izrazila željo, da se kazen izvrši v Belgiji. Cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu) v predložitveni odločbi ugotavlja, da ima M.‑S. Sut z Belgijo nekatere vezi, zaradi česar bi lahko izvršitev kazni v Belgiji ob upoštevanju njegovih konkretnih okoliščin povečala možnosti za socialno rehabilitacijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Pa vendar cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu) obravnava položaj, ko se kaznivo dejanje, za katero je bil M.‑S. Sut v Romuniji obsojen na kazen odvzema prostosti, v skladu s členom 30(1) loi relative à la police de la circulation routière (zakon o nadzoru cestnega prometa)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur belge</HT> z dne <DATE ISO="19680327">27. marca 1968</DATE>, str. 3146, v nadaljevanju: zakon o cestnem prometu.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="19680316">16. marca 1968</DATE> v različici, ki se uporablja za dejansko stanje spora o glavni stvari, kaznuje z denarno kaznijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Ministère public (državno tožilstvo, Belgija) v obtožnem aktu, ki ga je vložilo pri cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu), meni, da se izvršitveni pravosodni organ zato ne more sklicevati na razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, ker izvršitveni pravosodni organ v skladu s členom 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909/PNZ<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Okvirni sklep Sveta z dne <DATE ISO="20081127">27. novembra 2008</DATE> o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb v kazenskih zadevah, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, za namen njihovega izvrševanja v Evropski uniji (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="327" PAGE.FIRST="27" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 327, str. 27</REF.DOC.OJ>), kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom 2009/299 (v nadaljevanju: Okvirni sklep 2008/909).</P></NOTE> zaporne kazni, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, ne more spremeniti v denarno kazen. V teh okoliščinah državno tožilstvo meni, da zato izvršitveni pravosodni organ v skladu z belgijskim pravom ne more izvršiti kazni, na katero je bil M.‑S. Sut obsojen v Romuniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Zato je cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu), ki se sprašuje o razlagi prava Unije, ki jo v obtožnem aktu zagovarja državno tožilstvo, prekinilo odločanje in Sodišču postavilo to vprašanje za predhodno odločanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Ali je mogoče člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da ga ni mogoče uporabiti za dejanja, za katera je sodišče odreditvene države izreklo kazen odvzema prostosti, če se ta ista dejanja na ozemlju izvršitvene države kaznuje zgolj z denarno kaznijo, kar pomeni, da v skladu z nacionalnim pravom izvršitvene države članice v njej ni mogoče izvršiti kazni odvzema prostosti, s čimer se škoduje socialni reintegraciji obsojene osebe ter posega v njene družinske, socialne, ekonomske in druge vezi?<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Belgijska vlada v stališčih, ki jih je predložila Sodišču, podpira stališče državnega tožilstva, ker meni, da se izvršitveni pravosodni organ dejansko ne more sklicevati na razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, ker izvršitveni pravosodni organ v skladu s členom 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909 zaporne kazni, ki jo je izreklo Judecătoria Carei (sodišče v Careiju, Romunija), ne more spremeniti v denarno kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Sklepanje belgijske vlade po mojem razumevanju dejansko pomeni, da bi bilo treba v skladu z načelom vzajemnega priznavanja za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim se uveljavlja, izreči kazni, ki so si po pravu odreditvene države članice in pravu izvršitvene države članice vsaj podobne, če ne enake. Belgijsko sodišče ima zato dve težavi: prva je povezana z razlikami med nacionalnimi zakonodajami o sankcijah za kazniva dejanja v zvezi s cestnim prometom, druga pa z nezmožnostjo spremembe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>romunske<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> kazni odvzema prostosti v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>belgijsko<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> denarno kazen.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Ta predlog bo torej Sodišču omogočil, da pojasni pomen načela vzajemnega priznavanja, kot je bilo določeno z Okvirnim sklepom 2002/584. Daje mu tudi priložnost za umestitev v usmeritev sodb dne <DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, Kozłowski,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑66/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:437">EU:C:2008:437</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE>, Wolzenburg,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑123/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:616">EU:C:2009:616</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="20170111">11. januarja 2017</DATE>, Grundza,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑289/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:4">EU:C:2017:4</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in z dne <DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>, Popławski,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑579/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:503">EU:C:2017:503</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> ter za dodatno pojasnitev pogojev, pod se katerimi sodišče, ki odloča o izvršitvi evropskega naloga za prijetje, lahko sklicuje na razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, in o tem, kako bi bilo treba mehanizem evropskega naloga za prijetje, uveden z navedenim okvirnim sklepom, uskladiti s pravili in načeli, ki jih določa Okvirni sklep 2008/909.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom pojasnil, zakaj se ne strinjam s stališčem belgijske vlade v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Zato bom Sodišču predlagal razsodbo, da je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, v kateri je bila za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan evropski nalog za prijetje, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na kazen odvzema prostosti, člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da nasprotuje temu, da izvršitveni pravosodni organ zaradi uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz navedene določbe preverja in zahteva, da se dejanje, na katero se nanaša kazenska sankcija, tudi v izvršitveni državi članici kaznuje s kaznijo odvzema prostosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sklep 2002/584</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Cilj Okvirnega sklepa 2002/584 je med državami članicami odpraviti uradni postopek izročitve, določen z različnimi konvencijami, katerih pogodbenice so te države članice, in ga nadomestiti s sistemom predaje oseb med pravosodnimi organi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej uvodni izjavi 1 in 5 navedenega okvirnega sklepa.</P></NOTE> Temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb v kazenskih zadevah, ki je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>temeljni kamen<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> pravosodnega sodelovanja,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej uvodno izjavo 6 navedenega okvirnega sklepa.</P></NOTE> in na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>visoki stopnji zaupanja<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej uvodno izjavo 10 Okvirnega sklepa 2002/584.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Naslov člena 1 Okvirnega sklepa 2002/584 je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Opredelitev evropskega naloga za prijetje in obveznost njegove izvršitve<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>. Določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Evropski nalog za prijetje je sodna odločba, ki jo izda država članica z namenom prijetja in predaje zahtevane osebe s strani druge države članice z namenom uvesti kazenski postopek ali izvršiti kazen zapora ali ukrep, vezan na odvzem prostosti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice izvršijo vsak evropski nalog za prijetje na osnovi načela medsebojnega priznavanja in v skladu z določbami tega okvirnega sklepa.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Kadar je evropski nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti, mora biti to v skladu s členom 2(1) Okvirnega sklepa 2002/584 kazen najmanj štirih mesecev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>V odstavku 2 istega člena 2 je naštetih 32 kaznivih dejanj, pri katerih je treba, če so v odreditveni državi članici kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti, do najmanj treh let, izvršiti evropski nalog za prijetje, tudi če za zadevna dejanja v izvršitveni državi članici ni zagrožena kazen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Pri drugih kaznivih dejanjih lahko izvršitvena država članica za predajo osebe, na katero se nanaša evropski nalog za prijetje, določi pogoj dvojne kaznivosti. Člen 2(4) tega okvirnega sklepa tako določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Pri drugih kaznivih dejanjih, ki niso zajeta v odstavku 2, se zahtevana oseba lahko preda pod pogojem, da dejanja, za katera je bil odrejen nalog za prijetje, po zakonu izvršitvene države članice pomenijo kaznivo dejanje, kakršni koli že so njegovi sestavni elementi ali opis.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člena 3 in 4 Okvirnega sklepa 2002/584 se nanašata na razloge za obvezno neizvršitev in razloge za fakultativno neizvršitev evropskega naloga za prijetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 4, točka 6, tega okvirnega sklepa tako določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Izvršitveni pravosodni organ lahko zavrne izvršitev evropskega naloga za prijetje:</ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA><ALINEA>6) če je evropski nalog za prijetje izdan zaradi izvršitve zaporne kazni ali ukrepa, vezanega na odvzem prostosti[, kadar] se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi članici ali je državljan ali prebivalec te države in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim notranjim pravom.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Okvirni sklep 2008/909</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Namen Okvirnega sklepa 2008/909, ki je bil sprejet po Okvirnem sklepu 2002/584, je izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb na kazenskem področju, določenega v členu 82(1) PDEU, ki nadomešča člen 31 PEU, na podlagi katerega je bil sprejet ta okvirni sklep.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej uvodne izjave 1, 2 in 5 Okvirnega sklepa 2008/909.</P></NOTE> Njegov namen je v skladu z njegovim členom 3 zagotoviti priznavanje in izvrševanje sodb, s katerimi je izrečena kazenska sankcija odvzema prostosti v državi članici, ki ni država izdajateljica, da bi tako omogočili lažjo socialno rehabilitacijo obsojene osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej uvodno izjavo 9 in člen 3(1) tega okvirnega sklepa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 7 Okvirnega sklepa 2008/909, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Dvojna kaznivost<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>, v odstavku 1 vsebuje seznam 32 kaznivih dejanj, pri katerih izvršitvena država članica brez ugotavljanja dvojne kaznivosti prizna sodbo in izvrši kazensko sankcijo, če se v odreditveni državi članici kaznujejo s kaznijo odvzema prostosti z najvišjo kaznijo najmanj treh let.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Za druga kazniva dejanja člen 7(3) tega okvirnega sklepa določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Pri kaznivih dejanjih, ki jih odstavek 1 ne zajema, lahko država izvršiteljica priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije pogojuje s tem, da se sodba nanaša na dejanja, ki so kazniva tudi po pravu države izvršiteljice, ne glede na znake ali opis kaznivega dejanja.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Člen 8 Okvirnega sklepa 2008/909, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Priznanje sodbe in izvršitev kazenske sankcije<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>, se glasi:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="008.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Pristojni organ v državi izvršiteljici prizna [posredovano] sodbo in nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za izvršitev kazenske sankcije, razen če se odloči, da se bo skliceval na enega od razlogov za nepriznanje in neizvršitev iz člena 9.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="008.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar kazenska sankcija po svoji naravi ni združljiva s pravom države izvršiteljice, jo lahko pristojni organ države izvršiteljice prilagodi glede na kazen ali ukrep, ki je po njenem pravu predviden za podobna kazniva dejanja. Takšna kazen ali ukrep mora čim bolj ustrezati kazenski sankciji, ki je bila izrečena v državi izdajateljici; tako se kazen ne sme spremeniti v denarno kazen.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Nazadnje, člen 25 Okvirnega sklepa 2008/909 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Brez poseganja v [Okvirni sklep 2002/584] se določbe tega okvirnega sklepa smiselno uporabljajo – kolikor so združljive z določbami navedenega okvirnega sklepa – za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih, ko se država članica zaveže k izvršitvi kazenske sankcije v primerih iz člena 4(6) navedenega [okvirnega sklepa].<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Pred obravnavanjem vprašanja za predhodno odločanje, ki ga je postavilo cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu), je uvodoma nujno treba opozoriti na spremembo, s katero je belgijski zakonodajalec pred kratkim spremenil določbe o kaznovanju kršitev zakonika o cestnem prometu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Z loi relative à l’amélioration de la sécurité routière (zakon o izboljšanju varnosti cestnega prometa)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P><HT TYPE="ITALIC">Moniteur belge</HT> z dne <DATE ISO="20180315">15. marca 2018</DATE>, str. 23236.</P></NOTE> z dne <DATE ISO="20180306">6. marca 2018</DATE> so bile namreč temeljito spremenjene določbe zakona o cestnem prometu tako, da so bile uvedene strožje sankcije za navedene kršitve. Člen 30(1) zakona o cestnem prometu v skladu s členom 7 zakona o izboljšanju varnosti cestnega prometa zdaj določa, da se tisti, ki vozi motorno vozilo brez zahtevanega vozniškega dovoljenja, kaznuje z zaporno kaznijo od osmih dni do dveh let in denarno kaznijo od 200 do 2000 EUR ali samo z eno od navedenih kazni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Zato se zdi, da se kaznivo dejanje, za katero je bil izdan evropski nalog za prijetje, tako v odreditveni kot izvršitveni državi članici kaznuje z istovrstno kaznijo, to je kaznijo odvzema prostosti, kar pomeni, da je, kot kaže, pravna ovira, ki belgijskim organom preprečuje v Belgiji izvršiti kazen, na katero je bil M.‑S. Sut obsojen v Romuniji, danes v celoti odpravljena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega in ker cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu) svojega predloga za sprejetje predhodne odločbe po zadevni zakonodajni spremembi ni umaknilo, predlagam Sodišču, naj kljub temu nanj odgovori.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Moja analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, v katerih bi izvršitev kazni odvzema prostosti v izvršitveni državi članici omogočala boljše možnosti za socialno rehabilitacijo zahtevane osebe, člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da se izvršitveni pravosodni organ ne more sklicevati na fakultativno neizvršitev iz navedene določbe in mora torej evropski nalog za prijetje izvršiti, če se dejanje, za katero je sodišče države članice izdajateljice izreklo to kazen, v izvršitveni državi članici kaznuje zgolj z denarno kaznijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Pred obravnavanjem tega vprašanja je treba opozoriti na pomembno vprašanje v zvezi z razumevanjem obeh okvirnih sklepov, ki ju cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu) omenja v predložitveni odločbi, in sicer, prvič, Okvirnega sklepa 2002/584, ki vzpostavlja mehanizem evropskega naloga za prijetje, in drugič, Okvirnega sklepa 2008/909, katerega cilj je spodbujati izvrševanje kazni odvzema prostosti v državi, v kateri lahko ta izvršitev izboljša možnosti za socialno rehabilitacijo obsojene osebe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Res je, da se določbe Okvirnega sklepa 2008/909 v skladu z njegovim členom 25 smiselno uporabljajo za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih, ko se država članica zaveže k izvršitvi kazenske sankcije v primerih iz člena 4(6) Okvirnega sklepa 2002/584, če so združljive z določbami zadnjenavedenega okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Razmerje med Okvirnim sklepom 2002/584 in Okvirnim sklepom 2008/909, ki ga je predvidel zakonodajalec Unije, mora prispevati k zagotavljanju izvajanja temeljnega načela kaznovalnega prava, to je socialne rehabilitacije obsojene osebe z individualizacijo kazni, kar je ključni skupni vidik teh dveh okvirnih sklepov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Kljub temu pa se belgijska vlada pri svoji razlagi moti, ko se zaradi omejitve obsega člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 sklicuje na določbe člena 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Belgijska vlada namreč ne upošteva tega, da se od obeh navedenih pravnih aktov Okvirni sklep 2002/584 v razmerju do Okvirnega sklepa 2008/909 uporablja pretežno, tako kot zadnjenavedeni izrecno določa v členu 25.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato je zakonodajalec Unije jasno izrazil voljo, da ne oslabi duha in moči mehanizma evropskega naloga za prijetje, vzpostavljenega z Okvirnim sklepom 2002/584, s tem, da je v členu 25 Okvirnega sklepa 2008/909 določil, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/><HT TYPE="ITALIC">brez poseganja v [Okvirni sklep 2002/584</HT>], […] določbe […] [Okvirnega sklepa 2008/909] smiselno uporabljajo – <HT TYPE="ITALIC">kolikor so združljive z določbami [Okvirnega sklepa 2002/584</HT>].<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Moj poudarek.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Belgijska vlada poleg tega ne upošteva zelo različnih področij uporabe navedenih dveh pravnih aktov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Okvirni sklep 2002/584 se nanaša na prisilno premestitev iz ene države članice v drugo osebe, ki je preganjana ali obsojena na begu ali za katero ni znano, kje se nahaja, in obstaja bojazen, da se želi izogniti posledicam svojih dejanj. Namen Okvirnega sklepa 2002/584 je torej preprečitev nekaznovanosti te osebe zaradi geografske oddaljenosti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Nasprotno pa pri Okvirnem sklepu 2008/909 ni pomembno to, da je storilec ali domnevni storilec na begu in da je zato treba organizirati njegovo prisilno premestitev. Njegov namen je vzpostaviti harmoniziran sistem izvrševanja sodnih odločb znotraj območja svobode, varnosti in pravice, da se zagotovi klasičen način izvrševanja kazenskih sankcij, kakor se to dogaja v vsaki državi članici, in s tem spodbuja socialna rehabilitacija obsojene osebe. Okvirni sklep 2008/909 je v bistvu podaljšek vsakodnevne prakse nacionalnih sodišč na tem enotnem območju. V vsaki državi članici sodišče, ki odloča o izvršitvi kazni, upošteva osebnost obsojene osebe, njene družinske in poklicne okoliščine ter kraj njenega prebivališča, da določi kraj prestajanja zaporne kazni in prepreči, da se samo zaradi tega, ker je zaprta, ne bi poslabšala njena izključenost iz družbe. Zato bo oseba, ki jo je obsodilo sodišče v mestu Brest (Francija), prebiva pa v mestu Strasbourg (Francija), svojo kazen prestajala v zavodu za prestajanje kazni blizu zadnjenavedenega mesta. Zakonodajalec Unije je s sprejetjem Okvirnega sklepa 2008/909 poskrbel, da je lahko tako tudi, če ta oseba prebiva v mestu Frankfurt ob Majni (Nemčija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Namen Okvirnega sklepa 2008/909 je torej spodbujati socialno rehabilitacijo osebe, obsojene na kazen odvzema prostosti v eni državi članici, s tem, da ji omogoča kazen ali njen preostanek prestajati v njenem izvirnem družbenem okolju, torej na ozemlju druge države članice. Izvršitvena država članica torej sodno odločbo, ki jo je izdal pravosodni organ odreditvene države članice, izvrši tako, kot to počne običajno v zvezi z lastnimi kazenskimi sankcijami, torej z zagotavljanjem, da se vsi ukrepi v zvezi z izvršitvijo in urejanjem te kazni individualizirajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Zelo zmotno je razmišljanje, da je v vsaki od teh držav članic za izvršitev kazni odvzema prostosti, ki jo izreče sodišče druge države članice, potrebna izdaja nacionalnega zapornega naloga.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Ob tem zavedanju je treba zdaj obravnavati vprašanje, ali lahko pristojni belgijski organ na podlagi temeljnih načel, na katerih temelji pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, določeno v Pogodbah, pa tudi upoštevnih določb Okvirnega sklepa 2002/584, izvrši kazen odvzema prostosti, ki jo je M.‑S. Sutu izreklo Judecătoria Carei (sodišče v Careiju).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Iz razlogov, ki jih bom navedel, menim, da je stališče, ki ga zagovarja belgijska vlada, v nasprotju z Okvirnim sklepom 2002/584, ker ne upošteva opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>vzajemnega priznavanja<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> in pomeni uvedbo sistema, primerljivega s sistemom izročitve, ki pa ga je zakonodajalec Unije upravičeno in izrecno želel izključiti med državami članicami.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Vzajemno priznavanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Pravosodno sodelovanje v evropskem kazenskopravnem območju temelji, kakor jasno izhaja iz člena 82(1) PDEU, na načelu vzajemnega priznavanja. To načelo je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>temelji kamen<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> tega sodelovanja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej uvodno izjavo 6 Okvirnega sklepa 2002/584.</P></NOTE> in je po mnenju Sodišča <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>temeljnega pomena<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/> v pravu Unije, saj skupaj z načelom vzajemnega zaupanja, na katero je oprto, omogoča oblikovanje in vzdrževanje območja brez notranjih meja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Generalstaatsanwaltschaft (Razmere v zaporih na Madžarskem)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑220/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:589">EU:C:2018:589</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Na podlagi načela vzajemnega priznavanja ima odločba, ki jo pravosodni organ sprejme v skladu s pravom svoje države, poln in neposreden učinek v vsej Uniji, tako da morajo pristojni organi vsake druge države članice pomagati pri izvršitvi odločbe, kot če bi jo izdal pravosodni organ njihove države.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej v zvezi s tem Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne <DATE ISO="20000726">26. julija 2000</DATE> o vzajemnem priznavanju pravnomočnih odločb v kazenskih zadevah (COM(2000) 495 final, zlasti str. 8).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da če se pravosodni organ države članice zaveže zagotoviti izvršitev kazenske sankcije, ki jo je izreklo sodišče druge države članice, mora v skladu z načelom vzajemnega priznavanja izvršitev te kazenske sankcije zagotoviti tako, kakor jo je navedeno sodišče izreklo, in tako, kakor če bi šlo za njegovo lastno sodno odločbo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Iz sodbe z dne <DATE ISO="20030211">11. februarja 2003</DATE>, Gözütok in Brügge,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑187/01 in C‑385/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:87">EU:C:2003:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>. Glej tudi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060309">9. marca 2006</DATE>, <NAME.CASE>Van Esbroeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑436/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:165">EU:C:2006:165</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060928">28. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Van Straaten</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑150/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:614">EU:C:2006:614</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060928">28. septembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Gasparini in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑467/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:610">EU:C:2006:610</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Kraaijenbrink</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑367/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:444">EU:C:2007:444</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101116">16. novembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Mantello</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑261/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:683">EU:C:2010:683</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ki se nanaša na načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari, namreč izhaja, da načelo vzajemnega priznavanja nujno pomeni, da ne glede na postopke, v skladu s katerimi je bila izrečena kazen, obstaja vzajemno zaupanje držav članic v svoje zadevne kazenskopravne sisteme, in da vsaka država članica sprejema uporabo kazenskega prava, ki velja v drugih državah članicah, čeprav bi izvajanje njenega nacionalnega prava privedlo do drugačne rešitve.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej točko 33 navedene sodbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Področje uporabe sodne odločbe torej ni več omejeno na ozemlje odreditvene države članice, ampak zajema celotno Unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah mora načelo vzajemnega priznavanja samo po sebi zagotavljati, da se sodba, ki jo je <DATE ISO="20110608">8. junija 2011</DATE> izreklo Judecătoria Carei (sodišče v Careiju), prizna in da Tribunal de première instance de Liège (prvostopenjsko sodišče v Liègeu) kazen odvzema prostosti enega leta in dveh mesecev, ki je bila izrečena M.‑S. Sutu, izvrši, kakor če bi to sodbo izdalo in kazen izreklo tribunal de première instance d’Arlon (prvostopenjsko sodišče v Arlonu, Belgija).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Ob tej razjasnitvi se je treba zdaj vprašati, v kakšnem obsegu lahko belgijski pravosodni organi v okviru mehanizma evropskega naloga za prijetje, uvedenega z Okvirnim sklepom 2002/584, zlasti v okviru uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, navedenega okvirnega sklepa, odstopi od tega načela zaradi neujemanja znakov kaznivega dejanja, natančneje kazni, med pravom odreditvene države članice in pravom izvršitvene države članice.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Besedilo, sistematika in cilji Okvirnega sklepa 2002/584</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Okvirni sklep 2002/584 temelji na načelu vzajemnega priznavanja in na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>visoki stopnji zaupanja<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej uvodno izjavo 10 navedenega okvirnega sklepa.</P></NOTE> Kot je navedeno v njegovi uvodni izjavi 6, je na področju kazenskega prava prvi konkretni ukrep izvajanja načela vzajemnega priznavanja, ki ga je Evropski svet na zasedanju 15. in <DATE ISO="19991016">16. oktobra 1999</DATE> v Tampereju opredelil kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>temeljni kamen<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> pravosodnega sodelovanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Izrecni cilj Okvirnega sklepa 2002/584 je, kakor izhaja zlasti iz njegove uvodne izjave 5 in člena 31, da se postopek izročitve med državami članicami odpravi in nadomesti s sistemom predaje, v okviru katerega lahko izvršitveni pravosodni organ predaji nasprotuje samo s posebej obrazloženo odločbo na podlagi enega od razlogov za obvezno ali fakultativno neizvršitev, ki so izčrpno našteti v členih 3 in 4 navedenega okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V skladu s členom 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 lahko zato pravosodni organi izvršitvene države članice zavrnejo izvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti, kadar se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi članici ali je državljan ali prebivalec te države, in se ta država zaveže, da bo izvršila kazen ali ukrep v skladu s svojim nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je treba na podlagi te določbe izvršitvenemu pravosodnemu organu v okviru polja proste presoje, ki mu je podeljena, omogočiti, da presodi o tem, v kakšnem obsegu bi izvršitev kazni v izvršitveni državi članici zahtevani osebi po prestani kazni, na katero je bila obsojena, omogočila boljše možnosti za ponovno vključitev v družbo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080717">17. julija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Kozłowski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑66/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:437">EU:C:2008:437</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20091006">6. oktobra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Wolzenburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑123/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:616">EU:C:2009:616</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20101021">21. oktobra 2010</DATE>, <NAME.CASE>B.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑306/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:626">EU:C:2010:626</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120905">5. septembra 2012</DATE>, <NAME.CASE>Lopes Da Silva Jorge</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑42/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:517">EU:C:2012:517</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Popławski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:503">EU:C:2017:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Navedena določba tako jasno ponazarja način, na katerega mora sodišče razlagati načelo vzajemnega priznavanja, ki načeloma pomeni predajo zahtevane<?PAGE NO="9"?> osebe, in načelo individualizacije kazni, ki nasprotno določa, da lahko sodnik v določenih okoliščinah odstopi od načela predaje te osebe, da zagotovi njeno socialno rehabilitacijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Zgoraj navedena sodna praksa Sodišča, pa tudi tista Evropskega sodišča za človekove pravice (glej zlasti ESČP, <DATE ISO="20150630">30. junij 2015</DATE>, Khoroshenko proti Rusiji, CE:ECHR:2015:0630JUD004141804, točka 121), poudarja pomen cilja socialne rehabilitacije obsojene osebe ne le v okviru posamične presoje sodišča, ki meritorno odloča, v zvezi s pogoji za izvršitev kazni odvzema prostosti, temveč tudi kazenske politike držav članic, ker je Sodišče nedavno v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180417">17. aprila 2018</DATE>, <NAME.CASE>B in Vomero</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑316/16 in C‑424/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:256">EU:C:2018:256</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0075">75</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), ugotovilo, da socialna rehabilitacija državljana Unije v državi članici, v kateri je resnično vključen v družbo, ni samo v njegovem interesu, ampak tudi Unije kot celote.</P></NOTE> Moram pojasniti, da gre pri tem dejansko za izjemo od načela predaje obsojene osebe, in ne izjemo od načela vzajemnega priznavanja. Izvršitveni pravosodni organ namreč z uporabo razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 v celoti prizna odločbo, ki jo je izdal odreditveni pravosodni organ, ker predlaga zagotovitev uporabe te namesto njega.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Ta pristop, ki izhaja iz prizadevanja za zagotavljanje rehabilitacijske funkcije kazni, kaže na dejanski značaj območja svobode, varnosti in pravice, v katerem – tudi v okviru izvršitve evropskega naloga in ko je nekaznovanost odpravljena zaradi prijetja obsojene osebe – se izvajajo temeljna načela kaznovalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 je treba, kot vsako izjemo od načela predaje, razlagati ozko<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>AY (Nalog za prijetje – Priča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑268/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:602">EU:C:2018:602</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa), in <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Minister for Justice and Equality (Pomanjkljivosti pravosodnega sistema)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑216/18 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:586">EU:C:2018:586</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0054">54</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>, kar pomeni, da mora izvršitveni pravosodni organ pred zavrnitvijo predaje zadevne osebe zaradi preprečitve vsakršne nevarnosti nekaznovanosti preveriti možnost dejanske izvršitve v skladu s svojim nacionalnim pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170629">29. junija 2017</DATE>, <NAME.CASE>Popławski</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑579/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:503">EU:C:2017:503</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V zadevi o glavni stvari se sodišče, ki je zadolženo za izvršitev evropskega naloga za prijetje, sprašuje o tem, ali lahko dejansko zagotovi izvršitev kazni v skladu s svojim nacionalnim pravom, če je bila za kaznivo dejanje, za katero je bil izdan navedeni nalog, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na zaporno kazen, v skladu z njegovim nacionalnim pravom pa bi se to kaznivo dejanje kaznovalo zgolj z denarno kaznijo. Navedeno sodišče se sprašuje, ali v tem primeru neujemanje v zvezi z naravo kazni, ki je bila izrečena v skladu s pravom odreditvene države članice, in naravo kazni, ki je določena v pravu izvršitvene države članice, ni ovira za uporabo razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Iz analize besedila navedene določbe ter sistematike in cilja navedenega okvirnega sklepa izhaja, da zakonodajalec Unije v položaju, kakršen je v obravnavani zadevi, v kateri je bila za kaznivo dejanje, za katero je bil izdan evropski nalog za prijetje, v odreditveni državi članici izrečena kazen odvzema prostosti, uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 ni želel pogojevati s tem, da se dejanje, na katero se nanaša kazenska sankcija, tudi v izvršitveni državi članici kaznuje z vsaj podobno – če ne enako – kaznijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Prvič, naj spomnim da iz besedila člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 izhaja, da določa razlog za neizvršitev evropskega naloga za prijetje, izdanega zaradi izvršitve kazni odvzema prostosti, kadar se zahtevana oseba nahaja v izvršitveni državi članici ali je državljan ali prebivalec te države, in se ta država zaveže, da bo izvršila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>kazen<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> v skladu s svojim nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Uporaba samostalnika <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>kazen<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> nakazuje, da izvršitvena država članica dejansko mora izvršiti kazen odvzema prostosti, ki je bila izrečena v odreditveni državi članici. Sicer bi navajanje višine predpisane kazni odvzema prostosti ali še neprestane kazni, kar je treba vpisati pri točki (c) navedenega naloga, delno izgubilo polni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej obrazec evropskega naloga za prijetje v Prilogi k Okvirnemu sklepu 2002/584.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Navedba, da se mora izvršitvena država članica zavezati k izvršitvi te kazni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>v skladu s svojim notranjim pravom<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>, pa zgolj odraža načelo, po katerem ukrepe v zvezi z izvršitvijo kazni ureja pravo izvršitvene države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>To načelo je vsebovano tudi v členu 17(1) Okvirnega sklepa 2008/909, ki je bil obravnavan v sodbi, ki jo je Sodišče v okviru predhodnega odločanja izdalo dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20161108">8. novembra 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ognyanov</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:835">EU:C:2016:835</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Gre za ukrepe, s katerimi se omogoči zagotovitev materialne izvršitve kazni in socialna rehabilitacija obsojene osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>V točkah od 70 do 73 mojih sklepnih predlogov v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Ognyanov</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑554/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:319">EU:C:2016:319</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) sem pojasnil, da morajo v okviru tega pristojni sodni organi določiti postopke v zvezi s potekom kazni in njeno ureditvijo tako, da na primer odločijo o izvrševanju kazni z opravljanjem dela zunaj zavoda za prestajanje kazni zapora, dovoljenjih za izhod, prestajanju kazni v zavodu odprtega tipa, razdelitvi in odložitvi izvršitve kazni, ukrepih predčasnega ali pogojnega odpusta zapornika oziroma elektronskem nadzoru. Navedel sem tudi, da pravo izvrševanja kazni vključuje tudi ukrepe, ki so lahko sprejeti po odpustu obsojene osebe, na primer varstveno nadzorstvo oziroma vključitev zadevne osebe v programe rehabilitacije, ali pa ukrepe plačila odškodnine žrtvam.</P></NOTE> To načelo temelji na kazenskopravnem načelu teritorialnosti, ki je načelo, skupno vsem državam članicam, ter načelu individualizacije kazni, ki spada med namene kazni kot take.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>S to navedbo se torej želi odpraviti kolizija med pravnimi redi in pristojnostmi, ki bi lahko nastala pri izvršitvi kazni odvzema prostosti v drugi državi članici, kot je država obsodbe, in je torej ni mogoče razlagati tako, da pooblašča izvršitveni pravosodni organ, da kazen odvzema prostosti, ki jo je izrekla odreditvena država članica, prilagodi ali spremeni tako, da ustreza kazni, ki bi bila za enako kaznivo dejanje izrečena v skladu s pravom izvršitvene države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Drugič, kot sem navedel, stališče belgijske vlade pomeni ponovno uvedbo postopka na podlagi postopka izročitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Okvirni sklep 2002/584 pa jasno označuje opustitev postopka izročitve med državami članicami, ki je tem zaradi pomanjkanja zaupanja, ki so ga lahko imele v zvezi s tujim kazenskopravnim sistemom, omogočal, da zaradi izročitve ne le zahtevajo, da dejanje, zaradi katerega je bila izročitev zahtevana, pomeni kaznivo dejanje po pravu zaprošene države članice, ampak tudi, da se znaki kaznivega dejanja ujemajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Na podlagi načela vzajemnega priznavanja, na katerem temelji Okvirni sklep 2002/584, ima odločba, ki jo pravosodni organ sprejme v skladu s pravom svoje države članice, poln in neposreden učinek v vsej Uniji, tako da morajo pristojni organi vsake druge države članice pomagati pri izvršitvi odločbe, kot če bi jo izdal pravosodni organ njihove države. Ponovno, kot izhaja iz sodbe z dne <DATE ISO="20030211">11. februarja 2003</DATE>, Gözütok in Brügge,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑187/01 in C‑385/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:87">EU:C:2003:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> načelo vzajemnega priznavanja nujno pomeni, da med državami članicami obstaja vzajemno zaupanje glede njihovih kazenskopravnih sistemov in da vsaka od njih sprejema uporabo kazenskega prava, ki velja v drugih državah članicah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>V okviru mehanizma evropskega naloga za prijetje se to zaupanje kaže v tem, da so se države članice za 32 kaznivih dejanj iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584 odpovedale ugotavljanju dvojne kaznivosti dejanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>V teh okoliščinah mora izvršitveni pravosodni organ zagotoviti izvršitev kazni, na katero je bila zadevna oseba obsojena, tudi če dejanje v izvršitveni državi članici ni kaznivo. Kot je pojasnilo Sodišče, opredelitev teh kaznivih dejanj in kazni, ki se izrečejo, izhaja iz prava odreditvene države članice, namen Okvirnega sklepa 2002/584 pa ni uskladitev zadevnih kaznivih dejanj v zvezi z njihovimi znaki ali kaznimi, ki so predpisane zanje. Glej v zvezi s tem sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070503">3. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Advocaten voor de Wereld</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑303/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:261">EU:C:2007:261</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Poleg tega je to ugotavljanje izredno omejeno v zvezi z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>drugimi kaznivimi dejanji<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> iz člena 2(4) navedenega okvirnega sklepa, med katera spada kaznivo dejanje iz obravnavane zadeve. V tem primeru izvršitveni pravosodni organ lahko preveri samo, ali <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>dejanja, za katera je bil odrejen nalog za prijetje, po zakonu izvršitvene države članice pomenijo kaznivo dejanje, kakršni koli že so njegovi sestavni elementi ali opis<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Kazen pa spada med sestavne elemente kaznivega dejanja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Kaznivo dejanje je dejanje, ki je v zakonu opredeljeno in prepovedano, sicer so predpisane kazenske sankcije. Kaznivo dejanje ima torej dva elementa. Na eni strani kaznivost in na drugi sankcijo. Kaznivost je opis prepovedanega ravnanja. Sankcija kot taka je kazen, ki je predpisana za storitev prepovedanega dejanja. Zato je treba v kaznovalnem zakonu pri pripravi kazenskopravnih norm ob upoštevanju temeljnega načela zakonitosti kaznivih dejanj in kazni natančno opisati naravo prepovedanega dejanja, vključno z njegovo umsko razsežnostjo, to je namero, ter naravo in resnost sankcije za kršitev zakona.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Sodišče je obseg ugotavljanja dvojne kaznivosti pri teh <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>drugih kaznivih dejanjih<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> v okviru Okvirnega sklepa 2008/909 razložilo v sodbi z dne <DATE ISO="20170111">11. januarja 2017</DATE>, Grundza,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑289/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:4">EU:C:2017:4</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> in ta analiza se mi zdi povsem uporabna za mehanizem evropskega naloga za prijetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V Okvirnem sklepu 2008/909, ki je bil sprejet po Okvirnem sklepu 2002/584, je namreč v členu 7(3) s povsem enakim besedilom prenesen člen 2(4) Okvirnega sklepa 2002/584, kar kaže na močno voljo zakonodajalca Unije, da kolikor je mogoče in v skladu z načelom vzajemnega priznavanja omeji vsakršno primerjanje, ki bi ga lahko opravljal izvršitveni pravosodni organ, bodisi v okviru mehanizma evropskega naloga za prijetje bodisi mehanizma iz Okvirnega sklepa 2008/909.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Sodišče je tako v točkah od 33 do 38 sodbe z dne <DATE ISO="20170111">11. januarja 2017</DATE>, Grundza,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑289/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:4">EU:C:2017:4</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> razsodilo da mora izvršitveni pravosodni organ pri presoji dvojne kaznivosti preveriti samo, ali se dejanski elementi kaznivega dejanja, kakor izhajajo iz sodbe odreditvenega pravosodnega organa, kot taki kaznujejo s kazensko sankcijo po nacionalnem pravu izvršitvene države članice, če se zgodijo na njenem ozemlju. Po mnenju Sodišča gre za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>nujen in zadosten<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> pogoj za presojo dvojne kaznivosti, ne zahteva se torej popolno ujemanje niti med sestavnimi elementi kaznivega dejanja – med katere spada kazen – niti imeni niti taksonomijo kaznivega dejanja v zadevnih nacionalnih pravnih redih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah pogoja dvojne kaznivosti iz člena 2(4) Okvirnega sklepa 2002/584 ni mogoče razlagati tako, da sme izvršitveni pravosodni organ pri uporabi razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, tega okvirnega sklepa preverjati in zahtevati, da se dejanja, na katera se nanaša obsodba v odreditveni državi članici, v izvršitveni državi članici kaznujejo z vsaj podobno – če ne enako – zaporno kaznijo. Primerjanje izvršitvenega pravosodnega organa je torej omejeno in ne sme zajemati narave kazni, ki je bila izrečena, v odreditveni državi članici in v izvršitveni državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V okoliščinah, kakršne so obravnavane, zato pomeni zahteva po takem ujemanju očitno kršitev besedila člena 2(4) Okvirnega sklepa 2002/584, kakor ga razlaga Sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Poleg tega bi se, če bi se državi članici dovolilo zahtevati, da se dejanja, na katera se nanaša obsodba v odreditveni državi članici, po njenem pravu kaznujejo z vsaj podobno – če ne enako – kaznijo, očitno zmanjšala učinkovitost načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v okviru mehanizma evropskega naloga za prijetje, ker bi tako ravnanje vodilo v ponovno vzpostavitev postopka, kakršen je postopek izročitve. Tak pristop bi bil v očitnem nasprotju z jasno voljo zakonodajalca Unije, da obstoječi postopek izročitve med državami članicami nadomesti s postopkom predaje, ki temelji na vzajemnem zaupanju med njimi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Dalje, razlaga, kakršno zagovarja belgijska vlada, bi pomenila odvzem polnega učinka razlogu za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, kadar bi se evropski nalog za prijetje nanašal na kaznivo dejanje, ki se v izvršitveni državi kaznuje samo z denarno kaznijo. To se lahko pogosto zgodi, zlasti kadar kaznivo dejanje, ki je podlaga za evropski nalog za prijetje, ni na seznamu 32 hudih kaznivih dejanj iz člena 2(2) navedenega okvirnega sklepa in pri katerih se<?PAGE NO="12"?> nacionalne zakonodaje razlikujejo zaradi neobstoja harmonizacije na ravni Unije. Tako ravnanje pa zaradi bistvenega zoženja področja uporabe navedenega razloga neizogibno negativno vpliva na cilj socialne rehabilitacije, ki ga zakonodajalec želi doseči v okviru člena 4, točka 6, navedenega okvirnega sklepa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Nazadnje, če bi država članica lahko uporabo razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 pogojevala s tem, da se kaznivo dejanje v odreditveni in izvršitveni državi članici kaznuje z vsaj podobno – če ne enako – kaznijo, bi bila ogrožena harmonizacija razlogov za neizvršitev evropskega naloga za prijetje, ki odraža soglasje vseh držav članic v zvezi z želenim obsegom cilja socialne rehabilitacije obsojene osebe. Tako ravnanje je Sodišče uradno prepovedalo v sodbi z dne <DATE ISO="20130226">26. februarja 2013</DATE>, Melloni,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑399/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:107">EU:C:2013:107</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> ki se nanaša na razlog za nepriznanje sodnih odločb, izdanih na podlagi sojenja, na katerem zadevna oseba ni bila osebno navzoča, določen v členu 4a Okvirnega sklepa 2002/584.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi gre dejansko za položaj, v katerem je treba tuji sodni odločbi priznati enak učinek, kot ga ima nacionalna sodna odločba, čeprav bi nacionalno pravo pripeljalo do drugačne rešitve, in sicer v skladu načelom vzajemnega priznavanja in njegovo razlago, ki jo je Sodišče oblikovalo na podlagi tiste, ki jo je oblikovalo za načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari v sodbi z dne <DATE ISO="20030211">11. februarja 2003</DATE>, Gözütok in Brügge.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑187/01 in C‑385/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:87">EU:C:2003:87</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenih elementov zato menim, da je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, v kateri je bila za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan evropski nalog za prijetje, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na kazen odvzema prostosti, člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da nasprotuje temu, da izvršitveni pravosodni organ zaradi uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz navedene določbe preverja in zahteva, da se dejanje, na katero se nanaša obsodba, tudi v izvršitveni državi članici kaznuje s kaznijo odvzema prostosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in ker se izvršitev kazenske sankcije, ki jo je izrekel romunski pravosodni organ, nanaša na dejanje, ki je kaznivo dejanje po belgijskem pravu, nič ne preprečuje tega, da se belgijski pravosodni organ zaveže k izvršitvi navedene kazenske sankcije s sklicevanjem na razlog za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, če ocenjuje, da bi ob upoštevanju vezi M.‑S. Suta z Belgijo izvršitev kazni na njenem ozemlju povečala njegove možnosti za socialno rehabilitacijo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Področje uporabe in omejitve uporabe določb Okvirnega sklepa 2008/909</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Menim, da določbe Okvirnega sklepa 2008/909 ne morejo spremeniti navedene razlage besedila člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Naj na prvem mestu spomnim, da je zakonodajalec Unije jasno izrazil voljo, da s sprejetjem Okvirnega sklepa 2008/909 ne vpliva na duha niti da oslabi moč mehanizma evropskega naloga za prijetje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Na eni strani, čeprav je res, da se določbe Okvirnega sklepa 2008/909 v skladu z njegovim členom 25 smiselno uporabljajo za izvrševanje kazenskih sankcij v primerih, ko se država članica zaveže k izvršitvi kazenske sankcije v primerih iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584, pa je zakonodajalec Unije izrecno določil, da se te določbe uporabljajo samo, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>če so združljive z določbami zadnjenavedenega okvirnega sklepa<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Zato nobena določba Okvirnega sklepa 2008/909 ne more vplivati na področje uporabe niti na način uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz člena 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 niti nobene določbe navedenega pravnega akta ni mogoče razlagati v nasprotju z Okvirnim sklepom 2002/584.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Na drugi strani je zakonodajalec Unije v Okvirni sklep 2008/909 vključil podobne določbe, kot so tiste iz Okvirnega sklepa 2002/584, in s tem prenesel svoje prizadevanje za zagotovitev, da se mehanizmu evropskega naloga za prijetje ne bo nasprotovalo niti se ga ne bo oslabilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Na drugem mestu in če bi Sodišče menilo, da je člen 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909 upošteven v obravnavani zadevi, je treba zavrniti razlago v zvezi z njegovim področjem uporabe, ki jo predlaga belgijska vlada.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>V členu 8 Okvirnega sklepa 2008/909 je, kakor izhaja iz njegovega naslova, določeno načelo priznanja sodbe in izvršitve kazenske sankcije, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, v skladu z načelom vzajemnega priznavanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Člen 8(1) Okvirnega sklepa 2008/909 torej načeloma izključuje vsakršno prilagajanje kazenske sankcije, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Zakonodajalec Unije je določil dve izjemi od te načelne obveznosti. Na podlagi člena 8(2) in (3) Okvirnega sklepa 2008/909 ima tako izvršitveni pravosodni organ možnost, da prilagodi trajanje ali naravo kazenske sankcije, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, da zagotovi izvršitev kazenske sankcije v skladu s pravom izvršitvene države članice.</P></NOTE> Sodišče je v sodbi z dne <DATE ISO="20161108">8. novembra 2016</DATE>, Ognyanov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑554/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:835">EU:C:2016:835</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> besedilo navedene določbe razložilo tako, da vsebuje načelno obveznost, po kateri izvršitveni pravosodni organ dejansko mora priznati sodbo, ki mu je bila posredovana, in izvršiti kazensko sankcijo v dolžini in obliki, ki ustreza dolžini in obliki sankcije, določenima v sodbi, ki jo je izdal odreditveni pravosodni organ.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej točko 36 navedene sodbe.</P></NOTE> Načelo vzajemnega priznavanja torej nasprotuje temu, da izvršitveni pravosodni organ prilagodi kazensko sankcijo, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, tudi če bi bilo treba z uporabo prava izvršitvene države članice izreči kazen, ki je po trajanju ali naravi drugačna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Kakor je Komisija ugotovila v svojem poročilu o izvajanju okvirnih sklepov 2008/909/PNZ, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>ker okvirni sklepi temeljijo na medsebojnem zaupanju v pravne sisteme drugih držav članic, je treba spoštovati odločbo sodnika v državi izdajateljici in načeloma ne bi smelo priti do spremembe ali prilagoditve te odločbe<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne <DATE ISO="20140205">5. februarja 2014</DATE> o izvajanju okvirnih sklepov 2008/909/PNZ, 2008/947/PNZ in 2009/829/PNZ s strani držav članic, in sicer o vzajemnem priznavanju sodnih odločb, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, o pogojnih odločbah in alternativnih sankcijah ter o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu (COM(2014) 57 final, zlasti točka 4.2, str. 7 in 8).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah se mi zdi torej očitno, da sklicevanje na člen 8 Okvirnega sklepa 2008/909 v obravnavani zadevi ni upoštevno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Naj zaradi dodatne prepričljivosti dodam, da se belgijska vlada moti tudi glede področja uporabe in pomena omejitve, ki jo je zakonodajalec Unije določil za pooblastilo izvršitvenega pravosodnega organa za prilagajanje po členu 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da se belgijska vlada opira na besedilo te določbe in trdi, da izvršitveni pravosodni organ na podlagi določb zakona o cestnem prometu, ki predpisuje denarno kazen za vožnjo vozila brez vozniškega dovoljenja, nima možnosti za prilagoditev kazni odvzema prostosti, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, zato se ne more zavezati k dejanski izvršitvi kazni, na katero je bil obsojen M.‑S. Sut.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Zakonodajalec je v členu 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909 izrecno predpisal, da izvršitveni pravosodni organ kazen odvzema prostosti, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, spremeni v denarno kazen, da zagotovi celovito skladnost kazni, ki je obstajala v času izreka sankcije, in zlasti, da ostane sorazmerna in ustrezna glede na motnjo, ki je bila povzročena javnemu redu odreditvene države članice, in tako zagotovi vzajemno zaupanje med nacionalnimi pravosodnimi organi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Vendar se določbe člena 8(3) Okvirnega sklepa 2008/909 v zvezi s prilagoditvijo kazenske sankcije uporabljajo samo, kadar kazenska sankcija, ki jo je izrekel odreditveni pravosodni organ, po svoji naravi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>ni združljiva s pravom države izvršiteljice<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>. Kakor je Sodišče ugotovilo v sodbi z dne <DATE ISO="20161108">8. novembra 2016</DATE>, Ognyanov,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P><REF.DOC.ECR><NO.CASE>C‑554/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:835">EU:C:2016:835</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>.</P></NOTE> so pogoji, ki jih je zakonodajalec Unije določil za prilagoditev kazni, posebej <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>strogi<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Primeri, v katerih je kazenska sankcija, izrečena v odreditveni državi članici, po naravi nezdružljiva s pravom izvršitvene države članice, so po mojem mnenju redki, ker je ureditev kazni, čeprav v Uniji ni harmonizirana, v državah članicah kljub temu precej podobna.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Ugotoviti pa je treba, da belgijska vlada pri tem ne primerja narave kazni, ki jo je izreklo Judecătoria Carei (sodišče v Careiju), s svojim pravnim sistemom kot celoto, ampak členom 30 zakona o cestnem prometu, torej s svojo zakonodajo, ki posebej določa zadevno kaznivo dejanje zoper cestni promet. Belgijska vlada s tako primerjavo in s presojo romunskega javnega reda glede na svojega lastnega – ki se je, kot sem izpostavil, spremenil v smeri približevanja romunskemu – ponovno sklepa podobno kot pri pravu izročitve in torej zunaj področja Okvirnega sklepa 2008/909 kot tudi področja Okvirnega sklepa 2002/584.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Belgijsko pravo pozna kazen odvzema prostosti – zato narava kazenske sankcije, ki so jo zoper M.‑S. Suta izrekli romunski organi, ne more biti obravnavana kot nezdružljiva z belgijskim pravom – belgijski pravosodni organi pa poznajo načelo socialne rehabilitacije, zaradi česar se je upravičeno pojavilo vprašanje predložitvenega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in če pravosodni organ, ki odloča o izvršitvi evropskega naloga za prijetje, izdanega zoper M.‑S. Suta, meni, da ima ta zadostne vezi z Belgijo, zaradi česar bi izvršitev kazni v Belgiji lahko povečala njegove možnosti za socialno rehabilitacijo, ne vidim ovire za to, da se ta organ zaveže k izvršitvi kazni, na katero je bila zadevna oseba obsojena v Romuniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Na podlagi navedenega zato menim, da je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, v kateri je bila za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan evropski nalog za prijetje, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na kazen odvzema prostosti, člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa 2002/584 razlagati tako, da nasprotuje temu, da izvršitveni pravosodni organ zaradi uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz navedene določbe preverja in zahteva, da se dejanje, na katero se nanaša kazenska sankcija, tudi v izvršitveni državi članici kaznuje s kaznijo odvzema prostosti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je postavilo cour d’appel de Liège (višje sodišče v Liègeu, Belgija), odgovori tako:</TXT><P>Člen 4, točka 6, Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne <DATE ISO="20020613">13. junija 2002</DATE> o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, kakor je bil spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne <DATE ISO="20090226">26. februarja 2009</DATE>, je treba v okoliščinah, kakršne so v obravnavani zadevi, v kateri je bila za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim je bil izdan evropski nalog za prijetje, v odreditveni državi članici izrečena obsodba na kazen odvzema prostosti, razlagati tako, da nasprotuje temu, da<?PAGE NO="15"?> izvršitveni pravosodni organ zaradi uporabe razloga za fakultativno neizvršitev iz navedene določbe preverja in zahteva, da se dejanje, na katero se nanaša kazenska sankcija, tudi v izvršitveni državi članici kaznuje s kaznijo odvzema prostosti.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>