|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/5141 |
28.10.2025 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Dobra praksa za civilni dialog EU v luči participativnih procesov
(mnenje na lastno pobudo)
(C/2025/5141)
Poročevalec:
Arnaud SCHWARTZ|
Svetovalca |
Matteo VESPA (svetovalec poročevalca iz III. skupine) Ruairí FITZGERALD (svetovalec II. skupine) |
|
Sklep plenarne skupščine |
19. 9. 2024 |
|
Pravna podlaga |
člen 52(2) Poslovnika |
|
Pristojnost |
strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo |
|
Datum sprejetja na seji strokovne skupine |
27. 6. 2025 |
|
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju |
16. 7. 2025 |
|
Plenarno zasedanje št. |
598 |
|
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
183/3/5 |
1. Sklepi in priporočila
|
1.1 |
Neutrudna prizadevanja civilne družbe za spodbujanje državljanske udeležbe in aktivnega državljanstva, spodbujanje civilnega dialoga, zagovarjanje človekovih pravic in promocijo demokratične prakse so neprecenljiva za večjo moč, odpornost in legitimnost EU (1). |
|
1.2 |
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da bi bilo treba v celoti priznati in spoštovati posebno vlogo organizacij socialnih partnerjev v strukturah in procesih socialnega dialoga, pa tudi dejstvo, da je civilni dialog, ki poteka o večjem naboru tem in vključuje širši krog deležnikov, ločen proces. Razlikovanje bi bilo torej potrebno tudi pri podpori za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in širše civilne družbe (2). |
|
1.3 |
EESO v času, ko so poleg digitalnih izzivov očitne tudi geopolitične, gospodarske, socialne in ekološke krize, poziva institucije EU in države članice, naj upoštevajo njegova dosedanja priporočila glede socialnega in civilnega dialoga ter posameznike na splošno vključujejo v demokracijo. |
|
1.4 |
EESO poleg tega poziva institucije EU, naj izkoristijo dopolnilne elemente civilnega dialoga, predstavljene v tem mnenju na lastno pobudo. |
|
1.5 |
Glede na zavezo Evropske komisije, da bo okrepila sodelovanje z organizacijami civilne družbe, namerava EESO z njo tesno sodelovati pri oblikovanju, vodenju in vsakodnevnem delovanju platforme civilne družbe. |
|
1.6 |
EESO kot posvetovalni organ EU v skladu s Pogodbama, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in civilne družbe, in kot dom organizirane civilne družbe predlaga, da bi gostil to platformo. Za nadgradnjo sodelovanja EESO s platformo je bila ustanovljena posebna ad hoc skupina članov EESO. |
|
1.7 |
EESO bi lahko ob podpori institucij EU deloval tudi kot središče za udeležbo javnosti in organizirane civilne družbe ter skrbnik, s čimer bi okrepil učinek posvetovanj, ki jih organizirajo Evropska komisija in druge institucije, in pri pripravi mnenj sistematično zbiral povratne informacije o najpomembnejših prednostnih nalogah in politikah na evropskem političnem dnevnem redu od svojih članov in evropske organizirane civilne družbe na splošno (3). |
|
1.8 |
EESO ravno tako poudarja, da so njegovi predlogi utemeljeni s Pogodbo o Evropski uniji (PEU), Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU) in končnim poročilom Konference o prihodnosti Evrope z dne 9. maja 2022, v katerem je izrecno navedeno, naj se okrepi institucionalna vloga EESO in naj se ga opolnomoči kot posrednika za dejavnosti participativne demokracije, kot je strukturiran dialog s civilno družbo. |
2. Splošne ugotovitve
|
2.1 |
Organizirana civilna družba ima ključno vlogo pri omogočanju udeležbe in izražanju pričakovanj najrazličnejših posameznikov in družbenih skupin pri demokratičnem odločanju. Udeležba civilne družbe je temeljni element evropske demokracije, saj je predpogoj za legitimnost politik EU in tudi orodje, ki zagotavlja, da politike in zakonodaja, oblikovane na evropski ravni, ustrezajo razmeram in potrebam vseh, na katere te politike vplivajo. Dialog med institucijami in civilno družbo je ključno orodje za krepitev zaupanja ljudi v demokracijo. |
|
2.2 |
EESO ima kot posvetovalni organ v skladu s PDEU (4) posebno strokovno znanje ter je edinstven in stalen forum za civilni dialog, kjer se rešitve predlagajo na podlagi soglasja med predstavniki delodajalcev, delojemalcev in drugih organizacij civilne družbe (5). Njegovi člani imajo mandat organizacij, ki jih zastopajo (6), in predstavljajo približno 90 milijonov ljudi iz vseh družbenih okolij. |
|
2.3 |
EESO že desetletja prispeva k razvoju civilnega dialoga (7), ki je bil sčasoma vključen v člen 11(1) in (2) Lizbonske pogodbe. Ugotavlja (8) tudi, da je organizacija Civil Society Europe pred kratkim pozvala k prehodu na bolj formaliziran in strukturiran okvir EU za civilni dialog (9). |
|
2.4 |
EESO je ravno tako pozval, naj institucije EU prevzamejo vodilno vlogo pri razvoju strategije za civilno družbo z jasnim akcijskim načrtom (10). Na zaprosilo belgijskega predsedstva je nedavno preučil, kako okrepiti civilni dialog in katere elemente bi bilo mogoče dodati v okvir, da bi bolj spodbujal neposredno udeležbo državljanov in dialog s posredniškimi organi tako na evropski ravni kot na ravni držav članic (11). |
|
2.5 |
V tem mnenju so na podlagi dosedanjega dela EESO na to temo (12) predstavljene glavne značilnosti okvira, ki bi v skladu s PDEU in dobro prakso bolj spodbujal civilni dialog na ravni EU. |
3. Namen civilnega dialoga
|
3.1 |
Civilni dialog bi moral biti stalna, strukturirana, enakopravna in smiselna interakcija med institucijami ter organizirano civilno družbo, namen katere je ustvariti ustrezne politike, ki se nato izvajajo in ocenjujejo. |
|
3.2 |
V skladu s priporočili Konference o prihodnosti Evrope je treba poudariti in izboljšati posebno vlogo EESO kot institucionalnega varuha posvetovanj s civilno družbo in civilnega dialoga na splošno, kot je omenjeno v mnenju EESO o državljanskih forumih (13). |
|
3.3 |
Civilni dialog bi moral biti tudi vključujoč, pregleden in usmerjen v rezultate, omogočati bi moral vsebinsko izmenjavo informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter nuditi povratne informacije. Tovrsten dialog vključuje soustvarjanje rešitev in dolgotrajna partnerstva med javnimi organi in organizirano civilno družbo. Potekati bi moral na vseh ravneh in v vseh fazah političnega odločanja, od določanja dnevnega reda do oblikovanja stališč in prednostnih nalog ter ocenjevanja. Z njim bi bilo treba poskrbeti, da se pri političnih odločitvah upoštevajo potrebe tistih, na katere te odločitve vplivajo, še posebej skupin v ranljivem položaju in najbolj marginaliziranih oseb, da se zagotovita njihova udeležba v procesu oblikovanja politik in učinkovitost sprejetih ukrepov. |
|
3.4 |
Civilni dialog na ravni EU bi moral vedno vključevati organizacije civilne družbe na ravni EU. EESO je leta 2004 ustanovil povezovalno skupino kot okvir za dialog in sodelovanje med EESO ter evropskimi organizacijami civilne družbe in mrežami. S tem je postavil zgled drugim organom EU. Povezovanje v okviru skupine se nanaša na horizontalna vprašanja skupnega interesa. Skupina krovnim evropskim organizacijam civilne družbe (14) nudi edinstveno institucionalno strukturo, saj omogoča civilni dialog in spodbuja participativno demokracijo. Organizirani civilni družbi, ki sodeluje v povezovalni skupini, zagotavlja mesto za razpravo o agendi EU in postopkih odločanja ter možnost vplivanja nanje (kakor je določeno v členu 11 PEU) (15). |
|
3.5 |
Nadaljnje in učinkovito izvajanje člena 11 PEU na ravni EU je pravna obveznost institucij EU (16), kot je poudarjeno tudi v nedavnem razmisleku povezovalne skupine o evropski strategiji za civilno družbo (17). V skladu s tem členom so institucije EU pravno obvezane, da vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo, vendar ni smernic, kako naj civilna družba sodeluje v tem vsebinskem dialogu z institucijami EU (18). |
|
3.6 |
EESO meni, da se morajo v vseh institucijah EU uporabljati določeni standardi, da se zagotovi učinkovito izvajanje člena 11 PEU. To bi se med drugim moralo nanašati na pomen civilnega dialoga, njegovo usmerjenost v rezultate, rednost in časovno načrtovanje dejavnosti, skupno politično agendo in prednostne naloge, vključevanje ranljivih skupin, povratne informacije in rezultate. EESO poudarja, da lahko ta strategija resnično izboljša izvajanje ukrepov evropske politike v vsakdanjem življenju državljanov. Poleg tega bi z boljšim izvajanjem člena 11 PEU in s tem boljšim sodelovanjem organizirane civilne družbe pri oblikovanju politik EU ob hkratni krepitvi vloge EESO politike postale bolj ciljno usmerjene in učinkovite (19). |
|
3.7 |
Udeleženci civilnega dialoga bi morali biti predstavniki organizirane civilne družbe. Nacionalne in regionalne organizacije civilne družbe, ki sodelujejo z institucijami EU, se že od nekdaj same organizirajo v mreže, ki temeljijo na članstvu, in krovne organizacije na ravni EU. To nadnacionalno sodelovanje je podprl Evropski parlament in nato še Evropska komisija z različnimi programi financiranja, da bi zagotovili demokratično udeležbo in okrepljeno upravljanje ter pomagali premostiti vrzel med državljani in institucijami EU in uravnotežiti zasebne interese. |
|
3.8 |
Civilni dialog ne izključuje sodelovanja organizacij civilne družbe v forumih za posvetovanje in oblikovanje politik z drugimi pomembnimi akterji, kot so možganski trusti, raziskovalni inštituti in druge organizacije deležnikov. Moral bi dopolnjevati sedanje prakse sodelovanja deležnikov, določene v okviru za boljše pravno urejanje, ne pa jih nadomestiti, ter prispevati k izboljšanju preglednosti, povratnih informacij in nadaljnjega ukrepanja. |
|
3.9 |
EESO ponovno poziva (20) k oblikovanju strategije za civilni dialog, ki bi privedla do akcijskega načrta. V mnenju Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU je predlagal, da bi strategija vključevala steber, ki bi bil sestavni del evropskega svežnja za obrambo demokracije. Ta poziv ostaja aktualen in bi moral biti vključen v prihodnji predlog o evropskem ščitu za demokracijo. Cilj strategije bi lahko bila tudi sklenitev sporazuma med institucijami EU, v katerem bi bili določeni ukrepi in potrebni viri za njihovo izvajanje, k čemur pozivajo III. skupina v EESO ter številne mreže civilne družbe, organizacije in predstavniki (21). Proces bi lahko podpiral EESO v sodelovanju z mrežami civilne družbe na ravni EU. Strategija bi bila prvi korak pri krepitvi vloge civilne družbe in nadaljnjem razvoju civilnega dialoga (22). |
|
3.10 |
EESO ugotavlja, da se je Komisija zavezala krepitvi sodelovanja s civilno družbo na področju demokracije, pravne države in sorodnih vprašanj ter ustanovitvi platforme civilne družbe za podporo bolj sistematičnemu civilnemu dialogu in krepitev zaščite civilne družbe, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic pri njihovem delu (23). |
|
3.11 |
EESO kot posvetovalni organ v skladu s Pogodbama, ki ga sestavljajo predstavniki organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugih organizacij civilne družbe, poziva Komisijo, naj mu omogoči, da bo kot institucija gostiteljica spodbujal ustanavljanje, delovanje in vodenje platforme civilne družbe, in ga v ta namen podpre z ustreznimi dodatnimi sredstvi. |
|
3.12 |
Kot je EESO že navedel, bi bilo treba v celoti priznati, spoštovati in spodbujati posebno vlogo organizacij socialnih partnerjev v strukturah in procesih socialnega dialoga, hkrati pa ugotavlja, da je civilni dialog, ki poteka o večjem naboru tem in vključuje širši krog deležnikov, ločen proces (24). Razprave in ukrepi v zvezi s civilnim dialogom, vključno s platformo civilne družbe, ne smejo spodkopavati socialnega dialoga ali vloge in pristojnosti socialnih partnerjev, kot so opredeljene v Pogodbah, niti ne smejo posegati vanje ali jih ovirati. Socialni dialog bi bilo treba okrepiti in ne spodkopavati. |
4. Priprave za okvir, ki bi bolj spodbujal civilni dialog na ravni EU
|
4.1 |
Za sedanji okvir EU za civilni dialog je bilo ugotovljeno (25), da vključuje tako vertikalno razsežnost (sektorski civilni dialog o konkretnih politikah med organizacijami civilne družbe in njihovimi partnerji v zakonodajnih in izvršilnih organih) kot prečno razsežnost (strukturiran in reden dialog med institucijami EU ali primerljivimi institucijami na nacionalni ravni in civilno družbo o razvoju EU in njenih horizontalnih politik). Civilni dialog EU obsega posamezna politična področja, splošno politiko in politične usmeritve, kot je letni delovni program Evropske komisije. |
|
4.2 |
EESO zato, da bi pomagal institucijam EU z organizirano civilno družbo sooblikovati evropski okvir, ki bi bolj spodbujal civilni dialog na ravni EU, slednje opozarja na naslednje primere dobre praske in uspešne participativne procese v državah članicah: |
|
4.2.1 |
V Franciji je Nacionalna komisija za javno razpravo (CNDP) (26) neodvisen organ, ki varuje pravico javnosti do obveščenosti in sodelovanja pri oblikovanju projektov in javnih politik, ki vplivajo na okolje. Ker je vključena že od samega začetka, ko se preizprašujejo ne le načini, temveč tudi razlogi, lahko vpliva na odločitve. |
|
4.2.2 |
V Italiji je v členu 118 ustave zapisana pravica državljanov do samostojne pobude v splošnem interesu, in sicer pod enakimi pogoji kot za javne institucije. Načelo subsidiarnosti se odraža v lokalnih predpisih o skupnem upravljanju, čeprav je njegova uporaba še vedno zapletena in se različno razlaga (27). |
|
4.2.3 |
Na Irskem Nacionalni ekonomsko-socialni svet (NESC) (28) analizira strateška politična vprašanja v zvezi s trajnostnim gospodarskim, socialnim in okoljskim razvojem ter o njih poroča vladi. Sestavljen je iz petih stebrov „socialnega partnerstva“: sindikatov, podjetij in organizacij delodajalcev, organizacij s področja kmetijstva in kmetovanja, skupnostnega in prostovoljskega sektorja ter okoljskega stebra. |
|
4.2.4 |
V Latviji je civilni dialog strukturiran na podlagi memoranduma o sodelovanju (29), ki so ga leta 2005 podpisale vlada in več kot 500 organizacij. Civilni dialog zdaj z delovnimi skupinami, možnostmi arbitraže in portalom za javne odločitve počasi pridobiva ključno usklajevalno vlogo. Organizacije civilne družbe sodelujejo tudi v letnih parlamentarnih forumih, dnevih odprtih vrat ter pri pripravi poročila o zunanjih in evropskih zadevah. Vsi dokumenti so na voljo v spletu, seje pa so zaradi lažjega sodelovanja regij pogosto hibridne. |
|
4.2.5 |
Na Nizozemskem je Svet za podnebje (30) posvetovalni organ, ki je bil pristojen za pripravo nacionalnega podnebnega sporazuma za obdobje 2018–2019. V njem so pod vodstvom vlade sodelovali predstavniki sektorjev gospodarstva, organizacij civilne družbe in lokalnih oblasti. V sporazumu, ki je bil predstavljen leta 2019, sta poudarjeni nepovratnost energetskega prehoda in potreba po močnih političnih zavezah. |
|
4.2.6 |
Na Švedskem (31) sodelovanje med vlado in civilno družbo poteka v okviru platform za dialog in strateških partnerstev, katerih cilj je okrepiti sodelovanje državljanov pri oblikovanju javnih politik. Pri pripravljenosti na krize imajo pomembno vlogo posamezniki ter lokalna in nacionalna raven. |
5. Organiziranost znotraj vsake institucije EU
|
5.1 |
Posvetovalna vloga EESO omogoča evropski civilni družbi, da sodeluje v postopku odločanja Evropske unije. S tem se podpira evropska ideja in pomaga krepiti zaupanje evropske javnosti vanjo (32). |
|
5.2 |
Civilni dialog bi bilo treba organizirati s tremi glavnimi institucijami EU v skladu z njihovimi strukturami in cilji. V nadaljevanju je navedenih nekaj ukrepov, ki bi jih lahko sprejeli. |
|
5.3 |
Evropski parlament – Poleg imenovanja podpredsednika, zadolženega za organizacijo strukturiranega dialoga s civilno družbo, bi lahko v sekretariatu vsakega parlamentarnega odbora vzpostavili kontaktne točke za civilni dialog, organizirali letni dialog s predstavniškimi organizacijami v teh odborih in letni dialog z organizirano civilno družbo o ključnih zadevah, o katerih se razpravlja v Parlamentu, s čimer bi podprli interakcijo med poročevalci in organizacijami civilne družbe. |
|
5.4 |
Evropska komisija – Oblikovati bi bilo treba smernice za civilni dialog znotraj različnih generalnih direktoratov, skupino različnih služb za civilni dialog s člani iz različnih generalnih direktoratov, usposabljanja o civilnem dialogu in, kot je že bilo predlagano, platformo civilne družbe, ki bi jo gostil EESO. V zvezi s tem je predsedstvo EESO aprila 2025 sklenilo ustanoviti posebno skupino članov EESO za nadgradnjo sodelovanja EESO s platformo. |
|
5.5 |
Svet – Moral bi pregledati, kako organizira sistematična posvetovanja z organizirano civilno družbo o svojem zakonodajnem in političnem delu. V tem okviru te organizacije vabi na seje svojih delovnih skupin. Poleg tega lahko države med svojim šestmesečnim predsedovanjem Svetu organizirajo srečanja z organizacijami civilne družbe o svojih prednostnih nalogah (33). |
6. Civilni dialog in EESO
|
6.1 |
EESO je kot posvetovalni organ, ki ga sestavljajo predstavniki delodajalcev, delojemalcev in drugih organizacij civilne družbe, ključen pri ohranjanju in spodbujanju civilnega dialoga. |
|
6.2 |
Sedanja praksa vključevanja civilne družbe EU v delo EESO se bo nadaljevala, in sicer delo povezovalne skupine, organizacija posvetovanj z organizirano civilno družbo, prispevki k pripravi mnenj EESO, mladinski test, vabila organizacijam civilne družbe za udeležbo na plenarnih zasedanjih in vsakoletni teden civilne družbe. |
|
6.3 |
Po sprejetju časovnega načrta na forumu nevladnih organizacij v Rigi leta 2015 je povezovalna skupina EESO leta 2018 pripravila akcijski načrt za izvajanje člena 11(1) in (2) Pogodbe. Eden od predlogov je bila ustanovitev evropske opazovalne skupine za civilni dialog. EESO je seznanjen s tem predlogom (34). |
|
6.4 |
EESO poleg tega ponavlja poziv iz mnenja Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU k oblikovanju strategije za civilni dialog, ki bi privedla do akcijskega načrta, katerega del bi lahko bil steber v okviru predloga o evropskem ščitu za demokracijo. |
V Bruslju, 16. julija 2025
Predsednik
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Oliver RÖPKE
(1) Prispevek EESO k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2025: https://www.eesc.europa.eu/en/documents/resolution/european-economic-and-social-committee-contribution-2025-european-commission-work-programme-all-languages.
(2) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog priporočila Sveta o krepitvi socialnega dialoga v Evropski uniji (COM(2023) 38 final – 2023/0012 (NLE)) – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Krepitev socialnega dialoga v Evropski uniji: izkoriščanje njegovega celotnega potenciala za upravljanje pravičnega prehoda (COM(2023) 40 final) ( UL C 228, 29.6.2023, str. 87), točka 1.7.
(3) Povezovalna skupina EESO, cikel dialogov 2024, Reflection Paper on A European Strategy for Civil Society (Razmislek o evropski strategiji za civilno družbo): https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/2025-01/reflection_paper_on_a_european_strategy_for_civil_society_fin_eesc-2024-04653-00-00-info-edi.pdf.
(4) Členi 300–304 PDEU.
(5) Člen 300(2) PDEU.
(6) UL C 349, 29.9.2023, točka 4.5, in Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej (raziskovalno mnenje na zaprosilo belgijskega predsedstva) ( UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj), točka 1.8.
(7) EESC Compendium 2020 on participatory democracy (Zbirka EESO o participativni demokraciji 2020): https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/publications-other-work/publications/participatory-democracy-success-story-written-eesc.
(8) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 3.8.
(9) Odprto pismo Civil Society Europe predsednici Evropske komisije, 2022: https://www.eesc.europa.eu/en/our-work/publications-other-work/publications/participatory-democracy-success-story-written-eesc. To ne vključuje socialnih partnerjev.
(10) Prispevek EESO k delovnemu programu Evropske komisije za leto 2025, točka 6.7: https://www.eesc.europa.eu/en/documents/resolution/european-economic-and-social-committee-contribution-2025-european-commission-work-programme-all-languages.
(11) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj.
(12) Zlasti UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o obrambi demokracije (COM(2023) 630 final) – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1024/2012 in (EU) 2018/1724 glede nekaterih zahtev iz Direktive (EU) XXXX/XXXX (COM(2023) 636 final) – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi harmoniziranih zahtev glede preglednosti zastopanja interesov, ki se izvaja v imenu tretjih držav, na notranjem trgu in spremembi Direktive (EU) 2019/1937 (COM(2023) 637 final) ( UL C, C/2024/4061, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4061/oj, UL C 349, 29.9.2023, str. 69), UL C 228, 29.6.2023, str. 87.
(13) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sodelovanje s ciljno javnostjo in učinkovit izkoristek dela državljanskih forumov (mnenje na lastno pobudo) (UL C 349, 29.9.2023, str. 69) in Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Neravnovesja na področju socialne zaščite na splošno ter predvsem pri novih načinih dela in netipičnih oblikah zaposlitve (mnenje na lastno pobudo) ( UL C, C/2025/106, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/106/oj), točka 5.9.
(14) Organizacije civilne družbe; evropske organizacije socialnih partnerjev niso vključene : https://www.eesc.europa.eu/en/sections-other-bodies/other/liaison-group/organisation/civil-society-organisations-societes-civiles-organisees.
(15) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 2.4.
(16) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 5.3.
(17) https://www.eesc.europa.eu/sl/news-media/news/civil-society-organisations-call-eu-civil-society-strategy.
(18) Povezovalna skupina, cikel dialogov 2024, Reflection Paper on A European Strategy for Civil Society (Razmislek o evropski strategiji za civilno družbo).
(19) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 1.9.
(20) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 1.5.
(21) https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/2024-01/OpenLetter_EN_updated.pdf.
(22) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 1.5.
(23) Poslanica komisarja McGratha: https://commission.europa.eu/document/download/27636865-211e-46fe-97fb-582b514c78f9_en?filename=mission-letter-mcgrath.pdf.
(24) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 1.4.
(25) Glej npr. Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej (raziskovalno mnenje na zaprosilo belgijskega predsedstva) ( UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj), točka 3.5.
(27) www.labsus.org/2024/03/unutopia-realizzata-dieci-anni-dopo.
(29) www.icnl.org/wp-content/uploads/Latvia_memo.pdf.
(31) www.nodsverige.se/english/.
(32) Nova raziskava Eurobarometer kaže rekordno visoko zaupanje v EU: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_24_6126.
(33) Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Krepitev civilnega dialoga in participativne demokracije v EU: pot naprej (raziskovalno mnenje na zaprosilo belgijskega predsedstva) ( UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj).
(34) UL C, C/2024/2481, 23.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2481/oj, točka 1.11.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/5141/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)