|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/1948 |
7.4.2026 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2026/1948)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Pays des Bouches-du-Rhône“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1223-AM02 – 8. januar 2026
1. Ime proizvoda
„Pays des Bouches-du-Rhône“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Ministrstvo za kmetijstvo in prehransko suverenost, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe, kot so opredeljene v členu 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije, saj ne:
|
(a) |
vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
more izničiti povezave z geografskim območjem; |
|
(c) |
vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
Naslov
Geografska območja, na katerih potekajo postopki
Opis
V poglavju 1 specifikacije proizvoda sta bili točki 4.1 Geografsko območje in 4.2 Območje v neposredni bližini spremenjeni tako, da vključujeta sklic na uradni geografski kodeks za leto 2025.
Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po uradnem geografskem kodeksu, ki ga vsako leto objavi nacionalni statistični inštitut INSEE (Institut national de la statistique et des études économiques), v različici za leto 2025 ter da je razmejitev geografskega območja in območja v neposredni bližini pravno varna.
Za območje v neposredni bližini je bil seznam okrožij spremenjen v seznam občin brez drugih sprememb.
Enotni dokument je bil spremenjen v točkah Geografsko območje in Dodatni pogoji – območje v neposredni bližini.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Trsni izbor
Opis
V poglavju 1 specifikacije proizvoda so bile v točki 5 Sorte vinske trte na seznam sort vinske trte dodane sorte, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“:
|
— |
osem sort, ki so odporne proti glivičnim boleznim: opalor B, selenor B, coliris N, sirano N, lilaro N, fleurtai B, UD55.100, UD31.125, |
|
— |
12 sort, ki so odporne proti suši: assyrtiko B, xinomavro N, verdejo B, agiorgitiko B, xarello B, tourbat B, montepulcinao N, nero d’avola N/calabrese, moschofilero Rs, touriga nacional N, saperavi N, morrastel N, |
|
— |
tri sorte, ki prispevajo k sadni aromi: pinotage N, nebbiolo N, couston N. |
Z vključitvijo teh novih sort se ohranja organoleptični profil teh vin z ZGO, hkrati pa upošteva skrb proizvajalcev na več področjih:
|
— |
varstvo okolja in prilagajanje podnebnim spremembam, |
|
— |
manjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev in manjši operativni stroški, |
|
— |
zagotavljanje rednejše količine pridelka, ki je manj odvisna od napada škodljivcev. |
Enotni dokument je bil spremenjen v točki Sorte vinske trte.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Donos
Opis
V poglavju 1 specifikacije proizvoda je bila točka 6 Največji donos spremenjena tako, da je donos vin z ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“ z dopolnilnim imenom manjše geografske enote „Terre de Camargue“ pri rdečih in rosé vinih povečan z 90 hl/ha na 100 hl/ha, pri belih vinih pa na 120 hl/ha.
Donos za vina z ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“ brez navedbe manjše geografske enote je pri rdečih, rosé in belih vinih še vedno 120 hl/ha.
Ta sprememba ne vpliva na kakovost proizvedenih vin in proizvajalcem omogoča, da uskladijo donose v ZGO in hkrati upoštevajo lokalne prakse.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Prijavna obveznost
Opis
V poglavju 2 je bila točka 1 Prijavne obveznosti spremenjena tako, da je kot rok za prijavo pridelka in/ali prijavo proizvodnje določen 31. januar leta, ki sledi trgatvi. Količina, prijavljena do tega datuma, je največja količina, za katero se lahko uporabi ZGO.
Ta rok za prijavo pridelka, ki ga je treba upoštevati, velja za vse ZGO v regiji, njegov namen pa je ohraniti stabilnost segmenta ZGO na regionalni ravni in poskrbeti za večjo jasnost glede količin, danih na trg.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Nadzorni organ
Opis
Točka 2 poglavja 3 specifikacije proizvoda, ki se nanaša na podrobnosti o nadzornem organu, je bila poenostavljena, in sicer določa, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda po odobrenem načrtu nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil nacionalni inštitut za poreklo in kakovost INAO (Institut National de l'Origine et de la Qualité), ki je nadzorni organ.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vino
„Pays des Bouches-du-Rhône“
Referenčna številka EU: PGI-FR-A1223-AM02 – 8. januar 2026
1. Ime
„Pays des Bouches-du-Rhône“
2. Vrsta geografske označbe
|
☐ |
ZOP |
|
☑ |
ZGO |
|
☐ |
GO |
3. Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje
Francija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
|
1. |
Vino |
6. Opis vina ali vin
Proizvod vinske trte
Bela vina
Organoleptične lastnosti
Bela vina se na splošno pridelujejo z neposrednim stiskanjem. So sijoče in žive barve z zelenkastimi odsevi, ki kažejo, da gre za mlado vino.
Ta vina, ki se pridelajo iz lokalnih in nelokalnih sort vinske trte, zaznamujejo cvetlične in sadne arome.
Zaznamujejo jih cvetlične, sadne, sveže in aromatične note.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
9 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin: |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin: |
v miliekvivalentih na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vina rosé
Organoleptične lastnosti
Vina rosé se pridobijo z neposrednim stiskanjem in/ali maceracijo grozdnih kožic.
Ker se večinoma pridelajo iz sort grenache N, syrah N, caladoc N, cinsaut N, cabernet-sauvignon N in merlot N, pri pridelavi zvrstnih vin rosé pa jim med polnjenjem pogosto dodajajo bele sorte vinske trte, so bolj ali manj blede barve z rožnatimi odsevi.
Imajo izrazit vonj po rdečem jagodičju ali agrumih.
Dolgotrajni stik med sokom in pulpo omogoča večje širjenje predhodnikov arom in poudari okroglost v ustih. V ustih so ta vina aromatična in prijetno sveža.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
9 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin: |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin: |
- |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče vino
Organoleptične lastnosti
Rdeča vina, ki so najpogosteje zvrstna, so včasih lahko tudi sortna (merlot N, cabernet N, marselan N, syrah N, grenache N itn.). Trgatev ob polni fiziološki in fenolni zrelosti omogoča pridelavo vin z značajem, ki so polna in lahka, s sredozemskim profilom.
Mlada vina so granatno rdeče barve z vijoličnimi odsevi, ki s staranjem prehaja v temnejšo rdečo.
Glede na območje pridelave imajo zelo izrazite note garige ali bolj slane note, note rdečega jagodičja pa prehajajo v note kuhanega sadja.
Z ekstrakcijo dobimo nežne in zaokrožene taninske strukture, ki so obstojne v ustih. V ustih so živahna, bogata in okusna ter imajo svilnate tanine.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
-
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): |
- |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): |
9 |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin: |
- |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin: |
- |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): |
- |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
- |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
-
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
-
Posebni enološki postopek
Pri vinarskih praksah se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
7.2 Največji donosi
Rdeča, rosé in bela vina
|
Največji donos: |
120 |
|
Enota pri največjem donosu: |
hektolitri na hektar |
8. Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina
|
— |
Agiorgitiko N |
|
— |
Alicante henri bouschet N |
|
— |
Aligoté B |
|
— |
Alphonse lavallée N |
|
— |
Aléatico N |
|
— |
Aramon N |
|
— |
Aramon gris G |
|
— |
Aranel B |
|
— |
Arinarnoa N |
|
— |
Arriloba B |
|
— |
Artaban N |
|
— |
Assyrtiko B |
|
— |
Aubun N – murescola |
|
— |
Barbaroux Rs |
|
— |
Bourboulenc B – doucillon blanc |
|
— |
Brachet N – braquet |
|
— |
Brun argenté N – vaccarèse |
|
— |
Cabernet blanc B |
|
— |
Cabernet cortis N |
|
— |
Cabernet franc N |
|
— |
Cabernet sauvignon N |
|
— |
Caladoc N |
|
— |
Calitor N |
|
— |
Carignan N |
|
— |
Carignan blanc B |
|
— |
Carmenère N |
|
— |
Chardonnay B |
|
— |
Chasan B |
|
— |
Chasselas B |
|
— |
Chasselas rose Rs |
|
— |
Chatus N |
|
— |
Chenanson N |
|
— |
Chenin B |
|
— |
Cinsaut N – cinsault |
|
— |
Clairette B |
|
— |
Clairette rose Rs |
|
— |
Clarin B |
|
— |
Coliris |
|
— |
Colombard B |
|
— |
Cot N – malbec |
|
— |
Counoise N |
|
— |
Couston N |
|
— |
Egiodola N |
|
— |
Fleurtai |
|
— |
Floreal B |
|
— |
Fuella nera N |
|
— |
Gamay fréaux N |
|
— |
Gamay N |
|
— |
Gamay de bouze N |
|
— |
Gamay de chaudenay N |
|
— |
Ganson N |
|
— |
Gewurztraminer Rs |
|
— |
Gramon N |
|
— |
Grenache N |
|
— |
Grenache blanc B |
|
— |
Grenache gris G |
|
— |
Gros manseng B |
|
— |
Gros vert B |
|
— |
Jurançon noir N – dame noire |
|
— |
Lilaro N |
|
— |
Liliorila B |
|
— |
Listan B – palomino |
|
— |
Macabeu B – macabeo |
|
— |
Marsanne B |
|
— |
Marselan N |
|
— |
Mauzac rose Rs |
|
— |
Mayorquin B |
|
— |
Melon B |
|
— |
Merlot N |
|
— |
Merlot blanc B |
|
— |
Meunier N |
|
— |
Mollard N |
|
— |
Monarch N |
|
— |
Monerac N |
|
— |
Montepulciano |
|
— |
Morrastel N – minustellu, graciano |
|
— |
Moschofilero Rs |
|
— |
Mourvaison N |
|
— |
Mourvèdre N – monastrell |
|
— |
Muscadelle B |
|
— |
Muscardin N |
|
— |
Muscaris B |
|
— |
Muscat ottonel B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat cendré B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat d’alexandrie B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat de hambourg N – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato |
|
— |
Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato |
|
— |
Nebbiolo N |
|
— |
Nero d'Avola N |
|
— |
Nielluccio N – nielluciu |
|
— |
Négrette N |
|
— |
Opalor |
|
— |
Perdea B |
|
— |
Petit manseng B |
|
— |
Petit verdot N |
|
— |
Picardan B – araignan |
|
— |
Pinot blanc B |
|
— |
Pinot gris G |
|
— |
Pinot noir N |
|
— |
Pinotage N |
|
— |
Piquepoul blanc B |
|
— |
Piquepoul gris G |
|
— |
Piquepoul noir N |
|
— |
Plant droit N – espanenc |
|
— |
Portan N |
|
— |
Prior N |
|
— |
Riesling B |
|
— |
Riminèse B |
|
— |
Rosé du var Rs |
|
— |
Roussanne B |
|
— |
Rousseli Rs |
|
— |
Saperavi N |
|
— |
Sauvignon B – sauvignon blanc |
|
— |
Sauvignon gris G – fié gris |
|
— |
Sciaccarello N |
|
— |
Selenor |
|
— |
Sémillon B |
|
— |
Servanin N |
|
— |
Sirano |
|
— |
Solaris B |
|
— |
Soreli B |
|
— |
Souvignier gris Rs |
|
— |
Sylvaner B |
|
— |
Syrah N – shiraz |
|
— |
Tannat N |
|
— |
Tempranillo N |
|
— |
Terret gris G |
|
— |
Terret noir N |
|
— |
Tibouren N |
|
— |
Tourbat B |
|
— |
Touriga nacional N |
|
— |
Téoulier N |
|
— |
UD-31.125 |
|
— |
UD-55.100 |
|
— |
Ugni blanc B |
|
— |
Valdiguié N |
|
— |
Verdejo B |
|
— |
Vermentino B – rolle |
|
— |
Vidoc N |
|
— |
Viognier B |
|
— |
Voltis B |
|
— |
Xarello B |
|
— |
Xinomavro N |
9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja
Trgatev grozdja, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Pays des Bouches-du-Rhône“ potekajo v vseh občinah departmaja Bouches-du-Rhône po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2025.
10. Povezava z geografskim območjem
Vzročna povezava z geografskim poreklom temelji na:
|
☑ |
slovesu, |
|
☑ |
določeni kakovosti, |
|
☑ |
drugih značilnostih. |
Kategorija proizvoda vinske trte
|
1. |
Vino |
Povzetek povezave
Departma Bouches-du-Rhône leži v osrčju Provanse. Njegova površina meri 5 087 km2 in na zahodu meji na reko Rono, ki ga ločuje od departmaja Gard, na severu pa na reko Duranco, ki ga ločuje od departmaja Vaucluse. Na vzhodu meji na departma Var, na jugu pa na Sredozemsko morje.
Departma zaznamuje raznovrsten svet. Na vzhodu departmaja se v vzhodno-zahodni smeri vrstijo nepretrgane apnenčaste vzpetine predalpske Provanse. Za njimi si sledijo verige hribov Trévaresse (501 meter), Estaque in Étoile (793 metrov), Sainte-Victoire (1 011 metrov), Saint-Cyr in Sainte-Baume (1 041 metrov zahodni del). Prečkajo jih doline Arc (kotlina Aix-en-Provence), Touloubre (Salon-de-Provence) in Huveaune (Aubagne Marseille), ki so bogatejše, različno velike sedimentne ravnice. Na zahodu se okoli grebena Alpilles razprostirajo prostrane ravnice. Nižavje Crau, ki ga sestavljajo prodniki, naplavljeni na nekdanjem sotočju rek Durance in Rone, leži pod osjo Arles in Salon-de-Provence in je edinstveno pusto stepsko območje v Franciji, ki ga zaznamuje vpliv maestrala. Camargue, ki vključuje regionalni naravni park, kjer se izmenjujejo trte, pašniki in riževa polja, je zaščiteno „kraljestvo“ bikov (camarška pasma), konjev in bogate favne s 400 različnimi živalskimi vrstami. Na severu departmaja se od zahoda proti vzhodu razprostira veriga Alpilles, ki se nadaljuje v dolino Durance.
Glinasto-apnenčasta prodnata, peščena ali celo gruščnata tla na melasah in peščenjaku so revna, dobro odcedna in občutljiva na erozijo. Ta plitva, ne preveč vlažna tla so povsem primerna za vinsko trto.
V departmaju Bouches-du-Rhône vlada sredozemsko podnebje z veliko osončenostjo, značilno za to podnebje. Poletja so zelo vroča in suha, zime pa razmeroma mile. Temperature se zelo razlikujejo po letnih časih, pri čemer so še posebej visoke poleti, ko v senci pogosto dosežejo 35° C. Povprečno letno nihanje med dnevom in nočjo je opazno, pozimi pa je zelo izrazito, saj ponoči ponekod močno zmrzuje. Padavine so čez leto neenakomerno razporejene. Pogosti so tudi močni nalivi. Maestral je suh in hladen veter s severa, ki piha skoraj 100 dni na leto, sunki vetra pa pogosto dosežejo hitrost več kot 100 km/h.
Provansalsko vinogradniško območje je staro več kot 2 600 let in je najstarejše v Franciji. Cenjeno je zlasti zaradi proizvodnje vin rosé.
Vinogradništvo je v departmaju cvetelo do 19. stoletja, ko je trtna uš uničila skoraj vse vinograde, razen tistih v Camargueu (ki so bili pod vodo).
Vinogradniški sektor, podprt s tradicijo, si je opomogel ob znatni tehnični in finančni podpori. Od leta 1907 so številni vinogradniki čutili potrebo po združevanju, da bi se lažje spoprijemali s težavami. Pridelava vina se je regulirala, vinogradniki pa so se povezali v zadruge in združenja, kar je spodbudilo kakovostno proizvodnjo.
Leta 1964 je bila natančno in uradno opredeljena označba „vin de canton“ (kantonsko vino), ki je označevala posamezno upravno območje pridelave s svojevrstnimi talnimi in podnebnimi značilnostmi. Vina „vin de canton“ so bila z uredbo iz leta 1968 spremenjena v „vin de pays“ (deželna vina). Deželna vina so bila sprva označena z imenom departmaja, v katerem so bila proizvedena, in so izpolnjevala posebna proizvodna merila, ki so določala višjo raven kakovosti. Tako je bilo vino „Bouches du Rhône“ najprej priznano kot „vin de pays“, preden je leta 2011 postalo zaščitena geografska označba.
Proizvodnja tega vina izvira zlasti z dveh različnih območij departmaja: glavno območje leži v srednjem in vzhodnem delu departmaja v okolici Aix-en-Provence (65 do 70 % obsega), medtem ko je na zahodu tako imenovano območje Camargue, ki je na jugovzhodu omejeno na Tarascon, na občini Arles in Saintes-Maries-de-la-Mer. Ker je območje Camargue tako posebno, se zanj uporablja izraz „Terre de Camargue“. To geografsko območje je namenjeno izključno za proizvodnjo vin z ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“.
Proizvodnja na osrednjem in vzhodnem območju (okoli Aixa) na bolj glinasto-apnenčastih in prodnatih tleh je osredotočena predvsem na zvrstna vina, ki temeljijo predvsem na sortah grenache N, syrah N, carignan N, merlot N in cabernet sauvignon N. Rdeča vina, ki so precej strukturirana, so prijetna, pitna in aromatična. V nosu se običajno zaznajo note garige in bora, s pridihom svežine. Bela in rosé vina s tega območja imajo intenzivno svežino, zlasti če je bilo grozdje potrgano na parcelah, na katerih je izrazita razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami, saj to spodbuja prisotnost predhodnikov arom v grozdju. Bele sorte vinske trte so ugni blanc B, clairette B, vermentino B, bourboulenc B in včasih chardonnay B, ki vinom dajejo cvetlične arome.
Proizvodno območje Camargue s peščenimi ali celo gruščnatimi tlemi na melasah in peščenjaku je postalo prepoznavno po sortnih vinih, ki temeljijo na bolj omejenem naboru sort z značilnim aromatičnim potencialom: merlot N, cabernet sauvignon N, caladoc N, syrah N, marselan N, chardonnay B, viognier B, muscat à petits grains B, chasan B in sauvignon B ter arinarnoa N ali petit verdot N. Z razmeroma kratko maceracijo rdečih vin na tem območju se ohrani „sadnost“ in proizvedejo pitna vina. Za ta vina so značilne slane note, ki jih vselej spremlja izrazita svežina. Proizvodnja belih in rosé vin je skrbno nadzorovana, da se ohranijo svežina in fine aromatične note (tako da se datum trgatve prilagaja fenolni zrelosti in se vzdržuje nizka temperatura).
ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“ temelji predvsem na posebnih lastnostih vin, ki so povezane z značilnostmi naravnega okolja (podnebje in tla).
Departma Bouches-du-Rhôn leži v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala na jugovzhodu Francije. Ima hribovito površje, ki preide v ravnico in sega vse do morja, sredozemsko podnebje in rastlinje, v katerem prevladujeta grmičevje in gariga. Zanj je značilen tudi veter maestral, ki včasih otežuje delo, vendar pomaga vzdrževati zdrave vinograde in jih zaščititi pred napadi glivičnih bolezni ter nazadnje dodatno obogatiti grozdje, saj poveča koncentracijo v zadnji fazi zorenja.
Glinasto-apnenčasta prodnata, peščena ali celo gruščnata tla na melasah in peščenjaku so dobro odcedna in ne preveč vlažna, zato so odlična za vinogradništvo.
Vinogradniki so z izkoriščanjem optimalnih naravnih razmer in izbiro najboljših parcel izkoristili potencial različnih sort vinske trte na območju s pogosto revnimi, a dobro odcednimi tlemi, ki so še posebno primerna za gojenje vinske trte. Preplet teh značilnosti tal ter vročega in suhega podnebja s sredozemskimi vplivi omogoča optimalne razmere za zorenje, da se lahko ohranijo primarne arome teh sort vinske trte, iz katerih se pridelujejo vina z značilno svežino in značilnim aromatičnim potencialom. Tako so za sveža in pitna rdeča vina značilne arome po rdečem jagodičju; tudi sveža vina rosé imajo zaokrožene in izrazite arome po rdečem jagodičju ali agrumih. Bela vina pa so aromatična, s cvetličnimi ali sadnimi aromami, sveža in mlada.
Danes letno proizvodnjo vin ZGO „Pays des Bouches-du Rhône“ približno 50 000 hl daje na trg 18 zadružnih kleti in 88 samostojnih kleti. Vina rosé predstavljajo skoraj 50 % skupnega obsega proizvodnje, rdeča vina nekaj več kot 40 % in bela vina nekaj manj kot 10 % skupnega obsega.
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
Dopolnilna geografska imena
Pravni okvir
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Črke pri zapisu imena geografske enote „Terre de Camargue“ v širino in višino merijo največ toliko kot črke imena ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“.
Na etiketi se navede logotip ZGO Evropske unije, če se izraz „zaščitena geografska označba“ nadomesti s tradicionalnim izrazom „vin de pays“.
Naslov zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z ZGO „Pays des Bouches-du-Rhône“, ki se lahko dopolni z imenom manjše geografske enote „Terre de Camargue“, zajema naslednje občine v sosednjih okrožjih geografskega območja po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2025:
v departmaju Gard:
Aigaliers, Aigues-Mortes, Aigues-Vives, Aiguèze, Aimargues, Les Angles, Aramon, Argilliers, Arpaillargues-et-Aureillac, Aspères, Aubais, Aubord, Aubussargues, Aujargues, Bagnols-sur-Cèze, Baron, La Bastide-d’Engras, Beaucaire, Beauvoisin, Bellegarde, Belvézet, Bernis, Bezouce, Blauzac, Boissières, Bouillargues, Bourdic, La Bruguière, Cabrières, Le Cailar, Caissargues, La Calmette, Calvisson, La Capelle-et-Masmolène, Carsan, Castillon-du-Gard, Caveirac, Cavillargues, Chusclan, Clarensac, Codognan, Codolet, Collias, Collorgues, Combas, Comps, Congénies, Connaux, Cornillon, Crespian, Dions, Domazan, Estézargues, Flaux, Foissac, Fons, Fons-sur-Lussan, Fontanès, Fontarèches, Fournès, Fourques, Gajan, Gallargues-le-Montueux, Le Garn, Garons, Garrigues-Sainte-Eulalie, Gaujac, Générac, Goudargues, Le Grau-du-Roi, Issirac, Jonquières-Saint-Vincent, Junas, Langlade, Laudun-l’Ardoise, Laval-Saint-Roman, Lecques, Lédenon, Lirac, Lussan, Manduel, Marguerittes, Meynes, Milhaud, Montaren-et-Saint-Médiers, Montagnac, Montclus, Montfaucon, Montfrin, Montignargues, Montmirat, Montpezat, Moulézan, Moussac, Mus, Nages-et-Solorgues, Nîmes, Orsan, Parignargues, Le Pin, Pont-Saint-Esprit, Pougnadoresse, Poulx, Pouzilhac, Pujaut, Redessan, Remoulins, Rochefort-du-Gard, Rodilhan, Roquemaure, La Roque-sur-Cèze, La Rouvière, Sabran, Saint-Alexandre, Sainte-Anastasie, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-André-d’Olérargues, Saint-Bauzély, Saint-Bonnet-du-Gard, Saint-Chaptes, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Clément, Saint-Côme-et-Maruéjols, Saint-Dézéry, Saint-Dionisy, Saint-Étienne-des-Sorts, Saint-Geniès-de-Comolas, Saint-Geniès-de-Malgoirès, Saint-Gervais, Saint-Gervasy, Saint-Gilles, Saint-Hilaire- d’Ozilhan, Saint-Hippolyte-de-Montaigu, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-d’Aigouze, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Laurent-des-Arbres, Saint-Laurent-la-Vernède, Saint-Mamert-du-Gard, Saint-Marcel-de-Careiret, Saint-Maximin, Saint-Michel-d’Euzet, Saint-Nazaire, Saint-Paul-les-Fonts, Saint-Paulet-de-Caisson, Saint-Pons-la-Calm, Saint-Quentin-la-Poterie, Saint-Siffret, Saint-Victor-des-Oules, Saint-Victor-la-Coste, Salazac, Salinelles, Sanilhac-Sagriès, Sauveterre, Sauzet, Saze, Sernhac, Serviers-et-Labaume, Sommières, Souvignargues, Tavel, Théziers, Tresques, Uchaud, Uzès, Vallabrègues, Vallabrix, Vallérargues, Valliguières, Vauvert, Vénéjan, Verfeuil, Vergèze, Vers-Pont-du-Gard, Vestric-et-Candiac, Villeneuve-lès-Avignon, Villevieille;
v departmaju Vaucluse:
Ansouis, Apt, Auribeau, Avignon, La Bastide-des-Jourdans, La Bastidonne, Beaumettes, Beaumont-de-Pertuis, Bédarrides, Bollène, Bonnieux, Buoux, Cabrières-d’Aigues, Cabrières-d’Avignon, Cadenet, Caderousse, Camaret-sur-Aigues, Caseneuve, Castellet-en-Luberon, Caumont-sur-Durance, Cavaillon, Châteauneuf-de-Gadagne, Châteauneuf-du-Pape, Cheval-Blanc, Courthézon, Cucuron, Gargas, Gignac, Gordes, Goult, Grambois, Grillon, L’Isle-sur-la-Sorgue, Jonquerettes, Jonquières, Joucas, Lacoste, Lagarde-d’Apt, Lagarde-Paréol, Lagnes, Lamotte-du-Rhône, Lapalud, Lauris, Lioux, Lourmarin, Maubec, Ménerbes, Mérindol, Mirabeau, Mondragon, Morières-lès-Avignon, Mornas, La Motte-d’Aigues, Murs, Oppède, Orange, Pertuis, Peypin-d’Aigues, Piolenc, Le Pontet, Puget, Puyvert, Richerenches, Robion, Roussillon, Rustrel, Saignon, Sainte-Cécile-les-Vignes, Saint-Martin-de-Castillon, Saint-Martin-de-la-Brasque, Saint-Pantaléon, Saint-Saturnin-lès-Apt, Saint-Saturnin-lès-Avignon, Sannes, Saumane-de-Vaucluse, Sérignan-du-Comtat, Sivergues, Sorgues, Taillades, Le Thor, La Tour-d’Aigues, Travaillan, Uchaux, Valréas, Fontaine-de-Vaucluse, Vaugines, Vedène, Viens, Villars, Villelaure, Violès, Visan, Vitrolles-en-Lubéron;
v departmaju Alpes-de-Haute-Provence:
Aubenas-les-Alpes, Aubignosc, Authon, Banon, Bayons, Bellaffaire, Bevons, La Brillanne, Le Caire, Céreste-en-Luberon, Château-Arnoux-Saint-Auban, Châteaufort, Châteauneuf-Miravail, Châteauneuf-Val-Saint-Donat, Clamensane, Claret, Corbières-en-Provence, Cruis, Curbans, Curel, Dauphin, Entrepierres, L’Escale, Faucon-du-Caire, Fontienne, Forcalquier, Ganagobie, Gigors, L’Hospitalet, Lardiers, Limans, Lurs, Mallefougasse-Augès, Mane, Manosque, Melve, Mison, Montfort, Montfuron, Montjustin, Montlaux, Montsalier, La Motte-du-Caire, Nibles, Niozelles, Noyers-sur-Jabron, Les Omergues, Ongles, Oppedette, Peipin, Peyruis, Piégut, Pierrerue, Pierrevert, Redortiers, Reillanne, Revest-des-Brousses, Revest-du-Bion, Revest-Saint-Martin, La Rochegiron, Sainte-Croix-à-Lauze, Saint-Étienne-les-Orgues, Saint-Geniez, Saint-Maime, Saint-Martin-les-Eaux, Saint-Michel-l’Observatoire, Sainte-Tulle, Saint-Vincent-sur-Jabron, Salignac, Saumane, Sigonce, Sigoyer, Simiane-la-Rotonde, Sisteron, Sourribes, Thèze, Turriers, Vachères, Valavoire, Valbelle, Valernes, Vaumeilh, Venterol, Villemus, Villeneuve, Volonne, Volx;
v departmaju Var:
Aiguines, Artignosc-sur-Verdon, Artigues, Aups, Bandol, Barjols, Baudinard-sur-Verdon, Bauduen, Le Beausset, Belgentier, Besse-sur-Issole, Bormes-les-Mimosas, Bras, Brignoles, Brue-Auriac, Cabasse, La Cadière-d’Azur, Camps-la-Source, Carcès, Carnoules, Carqueiranne, Le Castellet, La Celle, Châteauvert, Collobrières, Correns, Cotignac, La Crau, Cuers, Entrecasteaux, Esparron, Évenos, La Farlède, Flassans-sur-Issole, Forcalqueiret, Fox-Amphoux, La Garde, Garéoult, Ginasservis, Gonfaron, Hyères, Le Lavandou, La Londe-les-Maures, Mazaugues, Méounes-lès-Montrieux, Moissac-Bellevue, Montfort-sur-Argens, Montmeyan, Nans-les-Pins, Néoules, Ollières, Pierrefeu-du-Var, Pignans, Plan-d’Aups-Sainte-Baume, Pontevès, Pourcieux, Pourrières, Le Pradet, Puget-Ville, Régusse, Le Revest-les-Eaux, Rians, Riboux, Rocbaron, La Roquebrussanne, Rougiers, Saint-Antonin-du-Var, Saint-Cyr-sur-Mer, Sainte-Anastasie-sur-Issole, Saint-Julien, Saint-Mandrier-sur-Mer, Saint-Martin-de-Pallières, Saint-Maximin-la-Sainte-Baume, Saint-Zacharie, Les Salles-sur-Verdon, Sanary-sur-Mer, Seillons-Source-d’Argens, La Seyne-sur-Mer, Signes, Sillans-la-Cascade, Six-Fours-les-Plages, Solliès-Pont, Solliès-Toucas, Solliès-Ville, Tavernes, Le Thoronet, Toulon, Tourtour, Tourves, Le Val, La Valette-du-Var, Varages, La Verdière, Vérignon, Vinon-sur-Verdon, Vins-sur-Caramy.
Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-e6973094-a6eb-4fa8-8e7a-778e5761fd19
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/1948/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)