<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-673/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0673</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:127">EU:C:2021:127</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>10</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>10</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20210224">24. 2. 2021</DATE> – Zadeva C‑673/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">M in drugi (Predaja v državo članico)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (peti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20210224">24. februarja 2021</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: nizozemščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Azil in priseljevanje</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/115/ES</KEYWORD><KEYWORD>Členi 3, 4, 6 in 15</KEYWORD><KEYWORD>Begunec, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice</KEYWORD><KEYWORD>Pridržanje z namenom predaje drugi državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Status begunca v tej drugi državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Načelo nevračanja</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj odločbe o vrnitvi</KEYWORD><KEYWORD>Možnost uporabe Direktive 2008/115</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑673/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Nizozemska) z odločbo z dne <DATE ISO="20190904">4. septembra 2019</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20190911">11. septembra 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">M,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">A,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">T,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (peti senat),</P><P>v sestavi E. Regan, predsednik senata, K. Lenaerts, predsednik Sodišča v funkciji sodnika petega senata, M. Ilešič, C. Lycourgos (poročevalec) in I. Jarukaitis, sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: M. Szpunar,</P><P>sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE>,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za M A. Khalaf in H. Postma, advocaten,</P></ITEM><ITEM><P>za T J. van Mulken, advocaat,</P></ITEM><ITEM><P>za nizozemsko vlado M. Bulterman, P. Huurnink in C. S. Schillemans, agentke,</P></ITEM><?PAGE NO="2"?><ITEM><P>za estonsko vlado N. Grünberg, agentka,</P></ITEM><ITEM><P>za poljsko vlado B. Majczyna, agent,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo C. Cattabriga in G. Wils, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20201020">20. oktobra 2020</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 3, 4, 6 in 15 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="348" PAGE.FIRST="98" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 348, str. 98</REF.DOC.OJ>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru sporov med osebami M, A in T ter Staatssecretaris van Justitie en Veiligheid (državni sekretar za pravosodje in varnost, v nadaljevanju: državni sekretar) glede morebitne odškodnine za škodo, nastalo zaradi njihovega pridržanja z namenom njihove predaje z Nizozemske v drugo državo članico.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/115</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 2, 4 in 5 Direktive 2008/115 je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>(2)</NO.P><TXT>Evropski svet v Bruslju 4. in <DATE ISO="20041105">5. novembra 2004</DATE> je pozval k ustanovitvi učinkovite politike odstranitev in repatriacije, ki temelji na skupnih standardih, da se osebe vrnejo na human način in ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in dostojanstva.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Za učinkovito politiko vračanja je treba kot nujen sestavni del migracijske politike z dobrim upravljanjem določiti jasna, pregledna in poštena pravila.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Ta direktiva bi morala vzpostaviti vrsto horizontalnih ukrepov, ki se uporabljajo za vse državljane tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje v državi članici.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>Ta direktiva določa skupne standarde in postopke, ki se uporabljajo v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, v skladu s temeljnimi pravicami kot splošnimi načeli prava Skupnosti in mednarodnega prava, vključno z obveznostmi, ki se nanašajo na zaščito beguncev in človekove pravice.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 2 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="002.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za državljane tretjih držav, ki:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>jim je bil zavrnjen vstop v skladu s členom 13 [Zakonika Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah)] ali ki so jih pristojni organi prijeli ali prestregli pri nezakonitem prestopu kopenske, morske ali zračne zunanje meje države članice in po tem niso pridobili dovoljenja ali pravice do prebivanja v tej državi članici;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>se morajo v skladu z nacionalno zakonodajo vrniti zaradi kazenske sankcije ali zaradi posledice kazenske sankcije ali pa so v postopku izročitve.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="002.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva se ne uporablja za osebe, ki uživajo pravico Skupnosti do prostega gibanja, kakor je opredeljena v členu 2(5) Zakonika o schengenskih mejah.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 3 iste direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>nezakonito prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="2018" ID="QE0005"/> pomeni prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop iz člena 5 Zakonika o schengenskih mejah ali drugih pogojev za vstop, bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>vrnitev<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni proces vračanja državljana tretje države – bodisi prostovoljno izpolnitev obveznosti vrnitve ali prisilno vrnitev – v:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>državo izvora, ali</P></ITEM><ITEM><P>državo tranzita, v skladu s sporazumi Skupnosti ali dvostranskimi sporazumi o ponovnem sprejemu ali drugimi sporazumi, ali</P></ITEM><ITEM><P>drugo tretjo državo, v katero se zadevni državljan tretje države vrne prostovoljno, pod pogojem, da ga ta država sprejme;</P></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>odločba o vrnitvi<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/> pomeni upravno ali sodno odločbo ali akt, ki navaja ali opredeljuje, da je prebivanje državljana tretje države nezakonito, ter nalaga ali navaja obveznost vrnitve;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 4(3) Direktive 2008/115 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic, da sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so ugodnejše za osebe, za katere se uporabljajo, če so takšne določbe združljive s to direktivo.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 5 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>Države članice pri izvajanju te direktive ustrezno upoštevajo:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>največje koristi otroka,</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="4"?><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>družinsko življenje,</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>zdravstveno stanje zadevnega državljana tretje države,</TXT></NP></ITEM></LIST><P>in spoštujejo načelo nevračanja.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 6 navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Brez poseganja v izjeme iz odstavkov 2 do 5 države članice izdajo odločbo o vrnitvi vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na njihovem ozemlju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="006.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Državljani tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice in imajo veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki jim daje pravico do prebivanja, ki ga je izdala druga država članica, morajo takoj oditi na ozemlje te druge države članice. Če zadevni državljan tretje države ne izpolni te zahteve ali če se njegov takojšnji odhod zahteva zaradi javnega reda ali državne varnosti, se uporabi odstavek 1.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 15 iste direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="015.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Razen če v določenem primeru ni možno učinkovito uporabiti drugih zadostnih, vendar manj prisilnih ukrepov, lahko države članice pridržijo državljana tretje države, ki je v postopku vračanja, le, da pripravijo vrnitev in/ali izvedejo postopek odstranitve, zlasti če:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>obstaja nevarnost pobega, ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>se zadevni državljan tretje države izogiba ali ovira pripravo vrnitve ali postopek odstranitve.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>Obdobje pridržanja je kar se da kratko in traja le toliko časa, kolikor trajajo postopki za ureditev odstranitve, ti pa se izvedejo skrbno.</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nizozemsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vreemdelingenwet</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Člen 59(2) Vreemdelingenwet 2000 (zakon o tujcih iz leta 2000) z dne <DATE ISO="20001123">23. novembra 2000</DATE> (Stb. 2000, št. 495), kakor je bil spremenjen z učinkom od <DATE ISO="20111231">31. decembra 2011</DATE> zaradi prenosa Direktive 2008/115 v nizozemsko pravo (v nadaljevanju: Vw 2000), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Če so dokumenti, potrebni za vrnitev tujca, na voljo ali pa bodo na voljo kmalu, je pridržanje tujca potrebno za ohranitev javnega reda, razen če je prebival zakonito na podlagi člena 8, točke od (a) do (e) in (l).<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 62a Vw 2000 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="062A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Naš minister pisno obvesti tujca, ki ni državljan katere od države članice in ne prebiva oziroma ne prebiva več zakonito, o obveznosti, da prostovoljno zapusti Nizozemsko, in o roku, v katerem mora izpolniti to obveznost, razen če:</P><P>[…]</P><P>b. ima tujec veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala druga država članica, ali drugo dovoljenje, ki daje pravico do prebivanja […].</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="062A.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Tujcu iz odstavka 1(b) se odredi takojšnja vrnitev na ozemlje zadevne države članice. Če tujec ne ravna v skladu z navedeno odredbo ali pa je takojšen odhod tujca potreben iz razlogov javnega reda ali nacionalne varnosti, se zoper njega izda odločba o vrnitvi.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Člen 63 tega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="063.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Tujec, ki ne prebiva zakonito in Nizozemske ni prostovoljno zapustil v roku, predpisanem s tem zakonom, se lahko odstrani.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="063.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Naš minister je pristojen na področju odstranitve.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 106 navedenega zakona določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="106.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Če sodišče odredi odpravo ukrepa odvzema ali omejitve prostosti ali pa sta odvzem ali omejitev prostosti odpravljena, še preden se obravnava predlog za odpravo tega ukrepa, sodišče lahko tujcu prisodi odškodnino na stroške države. Škoda zajema nepremoženjsko škodo. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="106.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Odstavek 1 se po analogiji uporablja, če Afdeling bestuursrechtspraak van de Raad van State (oddelek za upravne spore pri državnem svetu) odredi sprostitev ukrepa odvzema ali omejitve prostosti.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Vreemdelingencirculaire</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Člen A3/2 Vreemdelingencirculaire 2000 (okrožnica o tujcih iz leta 2000) je do <DATE ISO="20190101">1. januarja 2019</DATE> določal:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>Uradnik, ki je odgovoren za nadzor državne meje ali nadzor tujcev, ne izda odločbe o vrnitvi, če je izdaja odločbe o vrnitvi v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi (prepoved zavrnitve vstopa in vrnitve).</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Državni sekretar je z odločbami z dne <DATE ISO="20180228">28. februarja 2018</DATE>, <DATE ISO="20180613">13. junija 2018</DATE> in <DATE ISO="20181009">9. oktobra 2018</DATE> kot nedopustne zavrgel prošnje za mednarodno zaščito, ki so jih na Nizozemskem vložile osebe M, A in T, ker so te osebe, državljani tretjih držav, že imele status begunca v drugi državi članici, in sicer v Republiki Bolgariji, Kraljevini Španiji oziroma Zvezni republiki Nemčiji.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>S temi odločbami je navedenim osebam na podlagi člena 62a(3) Vw 2000 odredil, naj takoj odidejo na ozemlje države članice, ki jim je priznala tak status. Ker nobena od teh oseb ni spoštovala te odredbe, jih je državni sekretar na podlagi člena 59(2) Vw 2000 pridržal za namene njihove prisilne premestitve v te tri države članice. Te osebe so bile nato prisilno vrnjene v navedene države članice po tem, ko so te države privolile v njihov ponovni sprejem na svoje ozemlje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Osebe M, A in T so pri rechtbank Den Haag (sodišče v Haagu, Nizozemska) vložile tožbe, v katerih so v bistvu trdile, da bi morala biti pred njihovim pridržanjem sprejeta odločba o vrnitvi v smislu člena 62a(3) Vw 2000, s katerim je bil v nizozemsko pravo prenesen člen 6(2) Direktive 2008/115. Tožbi oseb M in A sta bili zavrnjeni. Oseba T je s tožbo uspela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Osebi M in A sta zoper odločbo rechtbank Den Haag (sodišče v Haagu) vložili pritožbo pri Raad van State (državni svet, Nizozemska). Državni sekretar je enako storil v zadevi proti osebi T.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je – potem ko je opozorilo, da se spori, ki potekajo pred njim, nanašajo le na morebitno pravico oseb M, A in T do odškodnine za škodo, nastalo zaradi njihovega pridržanja – poudarilo, da je izid teh sporov odvisen od tega, ali Direktiva 2008/115 nasprotuje temu, da je državni sekretar v postopku v glavni stvari pridržal državljane tretjih držav na podlagi člena 59(2) Vw, da bi zagotovil njihovo predajo drugi državi članici, ne da bi bila sprejeta odločba o vrnitvi v smislu člena 62a(3) Vw 2000.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se na prvem mestu sprašuje, ali se Direktiva 2008/115 v obravnavanem primeru uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Glede tega poudarja, da državljani tretjih držav iz postopka v glavni stvari, ker nezakonito prebivajo na ozemlju Nizozemske, spadajo na področje uporabe Direktive 2008/115, kot je opredeljeno v členu 2(1) te direktive. Poleg tega to sodišče navaja, da člen 6(2) te direktive ureja položaj nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, ki pa imajo – kot v obravnavanem primeru – pravico do prebivanja v drugi državi članici, s tem, da nalaga, da se, če ti državljani nočejo takoj oditi v to drugo državo članico, zoper njih sprejme odločba o vrnitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Vendar naj zoper državljane tretjih držav, ki imajo, kot v tem primeru, status begunca v drugi državi članici, ne bi bilo mogoče sprejeti odločbe o vrnitvi v njihovo izvorno državo, ob upoštevanju prepovedi zavrnitve vstopa in vrnitve, ki jo je treba spoštovati pri izvajanju Direktive 2008/115. Poleg tega predložitveno sodišče meni, da morebitna vrnitev oseb M, A in T v državo tranzita ni predvidena in te osebe niso izrazile želje po prostovoljnem odhodu v drugo tretjo državo. Zato naj odločbe o vrnitvi v smislu navedene direktive ne bi bilo mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>V teh okoliščinah to sodišče meni, da ob upoštevanju določb člena 1 in člena 3, točka 3, Direktive 2008/115 v povezavi z uvodno izjavo 5 te direktive ni izključeno, da se določbe te direktive ne uporabljajo v primeru prisilnega odhoda državljanov tretjih držav iz postopka v glavni stvari v državo članico, v kateri so upravičeni do mednarodne zaščite. V tem primeru bi bilo pridržanje teh državljanov v celoti urejeno z nacionalnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Če pa bi se Direktiva 2008/115 vendarle uporabljala za spore, ki potekajo pred njim, se predložitveno sodišče na drugem mestu sprašuje o možnosti utemeljitve zadevne nacionalne prakse na podlagi ugodnejšega nacionalnega ukrepa v smislu člena 4(3) navedene direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>Ali Direktiva 2008/115 […], zlasti njeni členi 3, 4, 6 in 15, preprečuje, da je tuji državljan, ki mu je mednarodna zaščita priznana v drugi […] državi članici [Evropske unije], na podlagi nacionalne zakonodaje pridržan z namenom odstranitve v to drugo državo članico, če se je v zvezi s tem od njega sicer najprej zahtevalo, da naj odide na ozemlje te države članice, vendar nato ni bila izdana odločba o vrnitvi?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanje za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člene 3, 4, 6 in 15 Direktive 2008/115 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica upravno pridrži državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, ne da bi bila pred tem zoper njega sprejeta odločba o vrnitvi, da bi izvedla prisilno premestitev tega državljana v drugo državo članico, v kateri ima navedeni državljan status begunca, če ta državljan ni izpolnil odredbe, naj odide v to drugo državo članico.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>V skladu z uvodno izjavo 2 Direktive 2008/115 je cilj te direktive vzpostavitev učinkovite politike odstranitve in repatriacije, ki temelji na skupnih standardih, da se osebe vrnejo na human način in ob polnem spoštovanju njihovih temeljnih pravic in dostojanstva. V uvodni izjavi 4 te direktive je v zvezi s tem pojasnjeno, da je taka učinkovita politika vračanja nujen sestavni del migracijske politike z dobrim upravljanjem. Kot je razvidno iz naslova Direktive 2008/115 in člena 1 te direktive, ta direktiva za to določa <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>skupne standarde in postopke<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, ki jih mora uporabiti vsaka država članica za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200917">17. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>JZ (Zaporna kazen v primeru prepovedi vstopa)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑806/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:724">EU:C:2020:724</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Glede tega je treba na prvem mestu opozoriti, da se Direktiva 2008/115 ob upoštevanju izjem, določenih v njenem členu 2(2), uporablja za vse državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju države članice (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Affum</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑47/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:408">EU:C:2016:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190319">19. marca 2019</DATE>, <NAME.CASE>Arib in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑444/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:220">EU:C:2019:220</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>nezakonito prebivanje<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> je opredeljen v členu 3, točka 2, te direktive kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop […], bivanje ali stalno prebivališče v tej državi članici<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Iz te opredelitve je razvidno, da vsak državljan tretje države, ki je na ozemlju države članice, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, bivanje ali stalno prebivališče, že zgolj zaradi tega v njej nezakonito prebiva (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Affum</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑47/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:408">EU:C:2016:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tako je lahko tudi, če ima ta državljan, kot v obravnavanem primeru, veljavno dovoljenje za prebivanje v drugi državi članici, ker mu je ta priznala status begunca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Kadar državljan tretje države spada na področje uporabe Direktive 2008/115, se morajo poleg tega zanj načeloma uporabiti skupni standardi in postopki iz te direktive za njegovo vrnitev, in to dokler se njegovo prebivanje glede na okoliščine primera ne uredi tako, da je v skladu s predpisi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Affum</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑47/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:408">EU:C:2016:408</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>S tega vidika po eni strani iz člena 6(1) Direktive 2008/115 izhaja, da mora biti po tem, ko je ugotovljena nezakonitost prebivanja, zoper vsakega državljana tretje države, brez poseganja v izjeme, določene v odstavkih od 2 do 5 navedenega člena, in ob strogem spoštovanju zahtev, določenih v členu 5 te direktive, sprejeta odločba o vrnitvi. V skladu s členom 3, točka 3, te direktive se taka vrnitev izvede v izvorno državo tega državljana ali v državo tranzita ali v tretjo državo, v katero se navedeni državljan odloči prostovoljno vrniti in ki ga je pripravljena sprejeti na svoje ozemlje.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Z odstopanjem od člena 6(1) Direktive 2008/115 odstavek 2 tega člena po drugi strani določa, da če ima nezakonito prebivajoči državljan tretje države dovoljenje za prebivanje v drugi državi članici, se mora nemudoma vrniti na ozemlje te države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Vendar v skladu s to določbo država članica, v kateri ta državljan nezakonito prebiva – če ta državljan te obveznosti ne spoštuje ali če se njegov takojšnji odhod zahteva iz razlogov javnega reda ali nacionalne varnosti – zoper njega sprejme odločbo o vrnitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Iz tega člena 6(2) torej izhaja, da je treba državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju ene države članice, pri čemer ima pravico do prebivanja v drugi državi članici, dovoliti, da odide v zadnjenavedeno državo članico, ne pa zoper njega takoj sprejeti odločbe o vrnitvi, razen če to zahteva javni red ali nacionalna varnost (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180116">16. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>E</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑240/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:8">EU:C:2018:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Vendar te določbe ni mogoče razlagati tako, da določa izjemo od področja uporabe Direktive 2008/115 – poleg tistih iz njenega člena 2(2) – ki bi državam članicam omogočala, da od skupnih standardov in postopkov za vračanje izključijo državljane tretjih držav, ki v njih nezakonito prebivajo, kadar se ti državljani ne želijo nemudoma reintegrirati na ozemlju države članice, ki jim priznava pravico do prebivanja (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160607">7. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Affum</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑47/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:408">EU:C:2016:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Nasprotno, kot je bilo navedeno v točki 34 te sodbe, so v takem primeru države članice, na ozemlju katerih ti državljani prebivajo nezakonito, načeloma zavezane, da na podlagi člena 6(2) Direktive 2008/115 v povezavi z odstavkom 1 tega člena sprejmejo odločbo o vrnitvi, s katero je navedenim državljanom naloženo, naj zapustijo ozemlje Unije (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180116">16. januarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>E</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑240/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:8">EU:C:2018:8</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Na drugem mestu je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da bi bilo za nizozemske organe pravno nemogoče v skladu s členom 6(2) Direktive 2008/115 sprejeti odločbo o vrnitvi zoper državljane tretjih držav iz postopka v glavni stvari po tem, ko ti državljani niso izpolnili odredbe, naj se vrnejo v državo članico, na ozemlju katere so imeli dovoljenje za prebivanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>V vsaki odločbi o vrnitvi mora namreč biti med tretjimi državami iz člena 3, točka 3, Direktive 2008/115 opredeljena država, v katero je treba odstraniti državljana tretje države, ki je njen naslovnik (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200514">14. maja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Országos Idegenrendészeti Főigazgatóság Dél-alföldi Regionális Igazgatóság</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑924/19 PPU in C‑925/19 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:367">EU:C:2020:367</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0115">115</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Ni pa sporno, po eni strani, da so državljani tretjih držav iz postopka v glavni stvari upravičeni do statusa begunca v državi članici, ki ni Kraljevina Nizozemska. Torej jih ni mogoče vrniti v njihovo izvorno državo, saj bi se sicer kršilo načelo nevračanja, ki je zagotovljeno v členu 18 in členu 19(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in ki ga morajo države članice – kot je opozorjeno v členu 5 Direktive 2008/115 – spoštovati pri izvajanju te direktive in zato zlasti kadar nameravajo sprejeti odločbo o vrnitvi (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180619">19. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>Gnandi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑181/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:465">EU:C:2018:465</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0053">53</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Po drugi strani je iz predložitvene odločbe razvidno, da teh državljanov tudi ni mogoče vrniti v državo tranzita ali tretjo državo, v katero bi se odločili prostovoljno vrniti in ki bi jih sprejela na svojem ozemlju v smislu člena 3, točka 3, Direktive 2008/115.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da je v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v katerih nobena od držav iz člena 3, točka 3, Direktive 2008/115 ne more pomeniti kraja vrnitve, za zadevno državo članico pravno nemogoče izpolniti obveznost, ki ji je naložena s členom 6(2) Direktive 2008/115, da sprejme odločbo o vrnitvi zoper državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju in ki zavrača<?PAGE NO="9"?> takojšnji odhod v državo članico, v kateri ima dovoljenje za prebivanje. Poleg tega niti noben predpis niti noben postopek, določen s to direktivo, ne omogoča odstranitve tega državljana, čeprav ta nezakonito prebiva na ozemlju države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Na tretjem mestu je treba spomniti, da namen Direktive 2008/115 ni harmonizacija nacionalnih predpisov o prebivanju tujcev v celoti (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111206">6. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Achughbabian</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑329/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:807">EU:C:2011:807</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Skupni standardi in postopki, uvedeni s to direktivo, se namreč nanašajo zgolj na sprejemanje in izvrševanje odločb o vrnitvi (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111206">6. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Achughbabian</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑329/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:807">EU:C:2011:807</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180508">8. maja 2018</DATE>, <NAME.CASE>K. A. in drugi (Združitev družine v Belgiji)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑82/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:308">EU:C:2018:308</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Namen Direktive 2008/115 zlasti ni določiti posledice nezakonitega prebivanja državljanov tretjih držav, glede katerih ni mogoče sprejeti nobene odločbe o vrnitvi v tretjo državo, na ozemlju države članice (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140605">5. junija 2014</DATE>, <NAME.CASE>Mahdi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑146/14 PPU</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:1320">EU:C:2014:1320</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0087">87</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Tako je tudi, kadar – kot v obravnavanem primeru – ta nemožnost izhaja zlasti iz uporabe načela nevračanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v katerem ni mogoče sprejeti nobene odločbe o vrnitvi, odločitev države članice o prisilni premestitvi državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, v državo članico, ki mu je priznala status begunca, ni urejena s skupnimi standardi in postopki, uvedenimi z Direktivo 2008/115. Zato ne spada na področje uporabe te direktive, temveč zgolj v izvajanje pristojnosti te države članice na področju nezakonitega priseljevanja. Posledično enako velja za upravno pridržanje takega državljana, ki je v takih okoliščinah odrejeno, da bi se zagotovila njegova predaja v državo članico, v kateri ima status begunca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Natančneje, niti člen 6(2) Direktive 2008/115 niti nobena druga določba te direktive ne preprečujeta, da v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, država članica državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, upravno pridrži, da bi izvedla njegovo predajo v drugo državo članico, v kateri ima ta državljan dovoljenje za prebivanje, ne da bi pred tem zoper njega sprejela odločbo o vrnitvi, saj naj take odločbe ne bi bilo mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Nazadnje je treba dodati, da morajo biti ob prisilni premestitvi in pridržanju državljana tretje države v okoliščinah, kakršne so te v postopku v glavni stvari, v celoti spoštovane tako temeljne pravice, zlasti tiste, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisana v Rimu <DATE ISO="19501104">4. novembra 1950</DATE>, kot Konvencija o statusu beguncev, podpisana v Ženevi <DATE ISO="19510728">28. julija 1951</DATE> (sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111206">6. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Achughbabian</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑329/11</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:807">EU:C:2011:807</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151001">1. oktobra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Celaj</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑290/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:640">EU:C:2015:640</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200917">17. septembra 2020</DATE>, <NAME.CASE>JZ (Zaporna kazen v primeru prepovedi vstopa)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑806/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:724">EU:C:2020:724</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člene 3, 4, 6 in 15 Direktive 2008/115 razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, upravno pridrži, da bi izvedla prisilno premestitev tega državljana v drugo državo članico, v kateri ima navedeni državljan status begunca, če ta državljan ni izpolnil odredbe, naj odide v to drugo državo članico, in če zoper njega ni mogoče sprejeti odločbe o vrnitvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="10"?><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člene 3, 4, 6 in 15 Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20081216">16. decembra 2008</DATE> o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je treba razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da država članica državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na njenem ozemlju, upravno pridrži, da bi izvedla prisilno premestitev tega državljana v drugo državo članico, v kateri ima navedeni državljan status begunca, če ta državljan ni izpolnil odredbe, naj odide v to drugo državo članico, in če zoper njega ni mogoče sprejeti odločbe o vrnitvi.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>