European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2024/3193

20.12.2024

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2024/3193

z dne 19. decembra 2024

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   POSTOPEK

1.1   Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2320/97 (2) uvedel protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Rusije. S Sklepom Komisije 2000/70/ES (3) je bila sprejeta zaveza izvoznika iz Rusije. Z Uredbo Sveta (ES) št. 1322/2004 (4) je bilo sklenjeno, da se iz previdnosti, da ne bi ponovno prišlo do protikonkurenčnega ravnanja nekaterih proizvajalcev Unije (glej uvodno izjavo 9 navedene uredbe), ukine uporaba veljavnih ukrepov za uvoz med drugim iz Rusije.

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 954/2006 (5) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom med drugim iz Rusije, razveljavil uredbo (ES) št. 2320/97 in Uredbo Sveta (ES) št. 348/2000 (6), zaključil vmesne preglede in preglede zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Rusije ter zaključil vmesne preglede protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Rusije.

(3)

Svet je z Izvedbeno uredbo (EU) št. 585/2012 (7) po pregledu zaradi izteka ukrepa uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom med drugim iz Rusije.

(4)

Po preiskavah v zvezi z delnim vmesnim pregledom v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 795/2012 (8) oziroma Izvedbeno uredbo (EU) št. 1269/2012 (9) spremenil dokončne ukrepe, ki so bili uvedeni z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 585/2012 za več ruskih proizvajalcev izvoznikov.

(5)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1469 (10) po pregledu zaradi izteka ukrepa uvedla dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom med drugim iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: prejšnji pregled zaradi izteka ukrepa).

(6)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 uvedla dokončne zaščitne ukrepe proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla, vključno z nerjavnimi brezšivnimi cevmi in drugimi brezšivnimi cevmi (11).

(7)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2021/1029 z dne 24. junija 2021 spremenila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla, vključno z nerjavnimi brezšivnimi cevmi in drugimi brezšivnimi cevmi (12).

(8)

Svet je z Uredbo (EU) 2022/428 uvedel omejevalne ukrepe za uvoz več izdelkov s poreklom iz Rusije ali izdelkov, ki so bili izvoženi iz Rusije (13), s čimer je prepovedal uvoz zadevnega izdelka.

(9)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/1782 spremenila Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/159, med drugim tako, da je podaljšala zaščitni ukrep v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla, tudi nerjavnih brezšivnih cevi in drugih brezšivnih cevi (14).

(10)

Trenutno veljavne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije znašajo od 24,1 % do 35,8 %.

1.2   Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov

(11)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnih protidampinških ukrepov (15) prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(12)

Zahtevek za pregled je 30. junija 2023 vložilo Evropsko združenje za jeklene cevi (v nadaljnjem besedilu: ESTA ali vložnik) v imenu industrije nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Zahtevek za pregled je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov proti uvozu izdelkov s poreklom iz Rusije damping in škoda za industrijo Unije verjetno ponovila.

1.3   Začetek pregleda zaradi izteka ukrepov

(13)

Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 2. oktobra 2023 na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi s protidampinškimi ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) v Unijo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (16) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

1.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje

(14)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajemala obdobje od 1. julija 2022 do 30. junija 2023 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

1.5   Zainteresirane strani

(15)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj vzpostavijo stik z njo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa posebej obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, predstavnike države izvoznice, sindikate, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(16)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka pregleda zaradi izteka ukrepov in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

1.6   Pripombe glede začetka preiskave

(17)

Ruska federacija je pripombe predložila 8. novembra 2023. Trdila je, da zahtevek ne vsebuje nobenih dokazov o dampingu ruskih izvoznikov ali dokazov, da bi preklic protidampinških dajatev privedel do škodljivega uvoza. Trdila je tudi, da verjetnosti ponovitve škode zaradi ruskega uvoza ni.

(18)

V zvezi s prvo trditvijo je Komisija opozorila, da zaradi sankcij v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo izvoza v Unijo. Zato je vložnik v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenil verjetnost ponovitve dampinga. Ta ocena je temeljila na ruskih izvoznih cenah za tretje države. Ruska federacija je kritizirala primerjavo izvoznih cen CIF za tretje države z domačimi cenami franko tovarna. Komisija je opozorila, da je uporaba cen CIF namesto cen franko tovarna poenostavitev, ki koristi ruskim izvoznikom, saj pomeni, da se nekateri stroški pred primerjavo ne odštejejo od ugotovljenih cen CIF. Zato se ni strinjala, da ta poenostavitev postavlja pod vprašaj poštenost primerjave, ki naj bi pokazala ponovitev dampinga, v nasprotju z določenim zneskom dampinga.

(19)

V zvezi s trditvijo, da ni verjetnosti ponovitve škode, je Komisija ugotovila, da je vložnik na podlagi izvoznih cen za Egipt in Turčijo ugotovil znatne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, ter na podlagi tega sklenila, da bi ruski uvoz še naprej predstavljal morebitno grožnjo za industrijo Unije, če ne bi bilo omejevalnih trgovinskih ukrepov. Trditev je bila zato zavrnjena.

1.7   Vzorčenje

(20)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

1.7.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vzorec je izbrala na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, pri čemer je upoštevala tudi geografsko porazdelitev. Vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije, od katerih sta bila dva povezana. Vzorčeni proizvajalci so predstavljali [47–53 %] ocenjenega obsega proizvodnje in več kot 45 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka na prostem trgu v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasno izbranem vzorcu.

(22)

Komisija je od vložnika prejela eno pripombo glede izbora začasnega vzorca. Vložnik je menil, da bi morala Komisija zaradi dejstva, da sta dva začasno vzorčena proizvajalca Unije povezana, enega od njiju nadomestiti z drugim proizvajalcem Unije, ki ni povezan z drugimi (17). Komisija je menila, da je začasni vzorec bolj reprezentativen v smislu obsega proizvodnje in prodaje v EU. Poleg tega je bila družba, ki jo je vložnik predlagal kot alternativo, do januarja 2023 (18) v lasti vlagatelja iz zadevne države, tj. Ruske federacije, za katerega so od marca 2022 veljale sankcije Evropske unije. Po navedbah vložnika naj bi to vplivalo na dostop družbe do svojih bančnih računov in prizadelo prodajo družbe (19). Zato gospodarska uspešnost predlagane družbe morda ni bila reprezentativna vsaj v delu obdobja preiskave v zvezi s pregledom.

(23)

Komisija je zato zahtevek vložnika zavrnila in potrdila predhodni vzorec. Pripomb ni prejela.

(24)

Eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. družba Dalmine S.p.A, je 6. junija 2024 po predložitvi izpolnjenega vprašalnika Komisijo obvestil, da je prenehal sodelovati v preiskavi.

(25)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila, da namerava nadaljevati z vzorcem preostalih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije. Proizvajalca, ki med seboj nista povezana, sta predstavljala [33 %–45 %] ocenjenega celotnega obsega proizvodnje in več kot 30 % ocenjenega celotnega obsega prodaje podobnega izdelka na prostem trgu v Uniji. Komisija je vse strani pozvala, naj predložijo pripombe glede tega manjšega vzorca, vendar jih ni prejela.

(26)

Končni vzorec proizvajalcev Unije sta tako sestavljala dva nepovezana proizvajalca Unije, in sicer S.C. Silcotub S.A. in Benteler Steel/Tube GmbH.

1.7.2   Vzorčenje uvoznikov

(27)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(28)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zato se je Komisija odločila, da za uvoznike ne bo uporabila vzorčenja.

1.7.3   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse znane proizvajalce izvoznike iz Rusije pozvala, naj ji predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Ruske federacije pri Evropski uniji pozvala, naj navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali vzpostavi stik z njimi.

(30)

Noben proizvajalec iz Rusije ni predložil zahtevanih informacij ali se strinjal z vključitvijo v vzorec.

1.8   Izpolnjeni vprašalniki

(31)

Komisija je poslala vprašalnike trem vzorčenim proizvajalcem Unije. Ti vprašalniki so bili na dan začetka postopka na voljo tudi na spletu (20).

(32)

Izpolnjene vprašalnike so poslali trije prvotno vzorčeni proizvajalci Unije, in sicer Dalmine SpA, S.C. Silcotub S.A in Benteler Steel/Tube GmbH.

1.9   Preverjanje

(33)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki jih je štela za potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

—

S.C. Silcotub S.A., Zalau, Romunija,

—

Benteler Steel/Tube GmbH, Paderborn, Nemčija.

(34)

Poleg tega je Komisija na daljavo navzkrižno preverila makrokazalnike, ki jih je predložil vložnik.

1.10   Nadaljnji postopek

(35)

Komisija je 24. oktobra 2024 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala ohraniti veljavne protidampinške dajatve. Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k razkritju.

(36)

Ruska federacija je v odgovor na razkritje predložila pripombe, ki so obravnavane v uvodnih izjavah 72 in 73 v nadaljevanju.

2.   IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1   Izdelek, ki se pregleduje

(37)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa, in sicer nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla (v nadaljnjem besedilu: brezšivne cevi) s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje).

(38)

Izdelek, ki se pregleduje, se trenutno uvršča pod oznake KN ex 7304 11 00 , ex 7304 19 10 , ex 7304 19 30 , ex 7304 22 00 , ex 7304 23 00 , ex 7304 24 00 , ex 7304 29 10 , ex 7304 29 30 , ex 7304 31 80 , ex 7304 39 50 , ex 7304 39 82 , ex 7304 39 83 , ex 7304 51 89 , ex 7304 59 82 in ex 7304 59 83  (21) (oznake TARIC 7304 11 00 10, 7304 19 10 20, 7304 19 30 20, 7304 22 00 20, 7304 23 00 20, 7304 24 00 20, 7304 29 10 20, 7304 29 30 20, 7304 31 80 30, 7304 39 50 30, 7304 39 82 30, 7304 39 83 20, 7304 51 89 30, 7304 59 82 30 in 7304 59 83 20).

(39)

Izdelek, ki se pregleduje, se uporablja v različne namene, na primer za cevovode za tekočine, v gradbeništvu za pilote, za mehansko uporabo, za plinovode, toplotne cevi ter cevi, znane kot cevi OCTG („oil country tubular goods“), ki se v naftni industriji uporabljajo kot vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi.

(40)

Ob dobavi uporabnikom so brezšivne cevi zelo različnih oblik. Brezšivne cevi so lahko pocinkane, navojne, dobavljene kot „green tubes“ (tj. niso toplotno obdelane), s posebnim zaključkom, z različnimi krožnimi prečnimi prerezi, razrezane ali nerazrezane. Ni splošnih standardnih velikosti cevi, zato je večina brezšivnih cevi izdelana po naročilu strank. Brezšivne cevi so običajno zvarjene. V posebnih primerih pa se lahko povežejo z navoji ali se uporabljajo nepovezane, vendar pa se lahko še vedno zvarijo. Preiskava je pokazala, da imajo vse brezšivne cevi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjene enakim osnovnim uporabam.

2.2   Zadevni izdelek

(41)

Zadevni izdelek v tej preiskavi je izdelek, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije.

2.3   Podobni izdelek

(42)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ter potrjeno v tej preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:

—

zadevni izdelek, kadar se izvaža v Unijo,

—

izdelek, ki se pregleduje, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu Rusije,

—

izdelek, ki se pregleduje ter ki ga proizvajalci izvozniki proizvajajo in prodajajo drugje po svetu, ter

—

izdelek, ki se pregleduje, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

(43)

Torej se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

3.   DAMPING

3.1   Uvodne opombe

(44)

Komisija je opozorila, da je Unija po 24. februarju 2022 razširila svoje sankcije v odziv na vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in da se brezšivne cevi s poreklom iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom niso izvažale na trg Unije. Opozorila je tudi, da so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za zadevni izdelek veljali zaščitni ukrepi za jeklo, ki se izvajajo v Uniji in naj bi se iztekli 30. junija 2024 (Izvedbena uredba (EU) 2021/1029).

(45)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom in po uvedbi sankcij, opisanih v prejšnji uvodni izjavi, se je uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz Rusije praktično ustavil. Po statističnih podatkih Eurostata uvoza brezšivnih cevi iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo, najvišja raven uvoza v obravnavanem obdobju pa je bila dosežena leta 2021 in je znašala približno tri milijone ton. Zato je uvoz brezšivnih cevi iz Rusije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal 0,0 %-odstotni tržni delež celotnega trga Unije, kar je manj kot leta 2021, ko je znašal 0,2 %.

(46)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 30, v preiskavi ni sodeloval noben izvoznik/proizvajalec iz Rusije. Zato je Komisija ruske organe obvestila, da bo zaradi nesodelovanja za ugotovitve glede ruskih proizvajalcev morda uporabila člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobenih pripomb ali zahtevkov za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

(47)

Ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga so zato v skladu s členom 18 osnovne uredbe temeljile na razpoložljivih dejstvih, zlasti na informacijah iz zahtevka, trgovinski statistiki, ki je bila na voljo takoj, in podatkih Eurostata.

3.2   Normalna vrednost

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46 zgoraj, je Komisija zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Rusije pri določanju normalne vrednosti uporabila razpoložljiva dejstva. V ta namen je uporabila podatke, ki jih je vložnik zagotovil za obdobje preiskave v zvezi s pregledom na podlagi domačih cen za Rusijo za najpogostejši izdelek (cevi v skladu s standardom GOST 8732, 57–159 mm) (22). Na podlagi tega je normalna vrednost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 140 000 RUB/tono oziroma 1 709 EUR/tono (23).

3.3   Izvozna cena in primerjava

(49)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se zadevni izdelek ni izvažal v Unijo.

3.4   Nadaljevanje dampinga

(50)

Ker se zadevni izdelek v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni izvažal v Unijo, je Komisija v naslednjem oddelku analizirala verjetnost ponovitve dampinga.

4.   VERJETNOST PONOVITVE DAMPINGA

(51)

Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preučila verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem je analizirala naslednje dodatne elemente: izvoz v tretje države, proizvodno in prosto zmogljivost v Rusiji ter privlačnost trga Unije.

4.1   Izvoz v tretje države

(52)

Normalna vrednost je bila določena, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2 zgoraj. Ruska domača cena franko tovarna v višini 1 709 EUR/tono, ki se uporablja kot normalna vrednost, je po mnenju vložnika najnižja cena, ki ustreza najobičajnejšemu izdelku iz ogljikovega jekla (razen legiranega jekla), z izračunom dampinga na tej osnovi pa bi se dejanska stopnja dampinga podcenila. Komisija je zato menila, da je to preudarna ocena brez negativne pristranskosti do proizvajalcev izvoznikov.

(53)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov je Komisija za pridobitev izvoznih cen uporabila podatkovno zbirko GTA. V skladu s predlogom iz zahtevka je Komisija pridobila čim bolj podrobne podatke, ki zajemajo celoten obseg zadevnega izdelka (SH6 7304.19/23/29/31/39/51/59). Komisija priznava, da lahko ta obseg vključuje izdelke, ki niso vključeni v obseg preiskave, kar je priznano tudi v zahtevku. Kot pa je jasno navedeno v zahtevku, so ti izdelki, ki ne ustrezajo izdelku, ki se pregleduje, dražji od izdelka, ki se pregleduje, zato bi privedli do precenjene izvozne cene.

(54)

Z uporabo zgoraj navedenega pristopa je bila povprečna izvozna cena CIF za tretje države za obdobje preiskave v zvezi s pregledom določena pri 1 454 EUR/tono. Poleg tega je Komisija upoštevala konzervativni pristop, ki ga je predlagal vložnik, v skladu s katerim bi bile izvozne cene CIF za tretje države enake cenam FOB in se ne bi izvedla nobena prilagoditev med FOB in franko tovarna, razen prilagoditve za carinjenje v višini 30 EUR/tono.

(55)

Na podlagi konzervativne metodologije, ki jo je predlagal vložnik, je prilagojena povprečna izvozna cena franko tovarna za tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1 424 EUR/tono. Komisija je ugotovila, da noben proizvajalec izvoznik ali Ruska federacija ni predložil oziroma predložila drugih informacij, ki bi se lahko uporabile za prilagoditev cen CIF cenam franko tovarna.

(56)

Komisija je podrobneje analizirala izvozne cene za šest največjih izvoznih trgov za Rusijo (Azerbajdžan, Egipt, Kazahstan, Turčijo, Uzbekistan in Vietnam), ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljali 94 % njenega izvoza. Ugotovila je, da so bile na dveh glavnih izvoznih trgih, ki predstavljata 65 % ruskega izvoza, izvozne cene nižje od normalne vrednosti, določene v tem pregledu.

Preglednica 1

Ruski izvoz v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

 

Količina (v tonah)

Vrednost (v RUB)

Povprečna cena CIF

(v RUB/tono)

Vrednost (v EUR)

Povprečna cena CIF (v EUR/tono)

Azerbajdžan

19 528

2 655 586 313

135 988

36 285 417

1 858

Egipt

8 132

1 055 346 428

129 772

14 259 460

1 753

Kazahstan

165 120

15 167 784 509

91 859

206 459 767

1 250

Turčija

26 245

2 215 290 331

84 408

32 729 925

1 247

Uzbekistan

46 199

6 399 634 010

138 524

89 206 233

1 931

Vietnam

11 857

1 679 049 213

141 603

22 372 223

1 887

Druge tretje države

16 244

1 854 371 271

114 160

25 305 062

1 558

Skupaj

293 325

31 027 062 075

105 777

426 618 087

1 454

Vir:

GTA (pridobljeno za oznake 3 7304.19/23/29/31/39/51/59)

(57)

Komisija je primerjala normalno vrednost in povprečno izvozno ceno za tretje države na podlagi franko tovarna, ki je bila enaka vrednosti CIF, prilagojeni samo za carinjenje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 54. Primerjava je pokazala, da so bile ruske izvozne cene franko tovarna (tj. 1 424 EUR/tono – glej uvodno izjavo 55) v povprečju 17 % nižje od normalne vrednosti franko tovarna (tj. 1 709 EUR/tono – glej uvodno izjavo 48).

(58)

Ruska federacija je trdila, da so za nekatere izvozne cene obstajale razlike med zahtevkom in njegovimi prilogami. Ker je Komisija izvozne cene določila na podlagi informacij iz podatkovne zbirke GTA, ki so bile na voljo takoj, kot je navedeno v preglednici 1, in ni uporabila podatkov iz zahtevka, ki so temeljili na podatkih zbirke Comtrade (SH6 7304.19/23/29/31/39/51/59), meni, da je de facto popravila morebitne napake pri zapisu cen. Komisija je opozorila tudi, da je iz zgornje preglednice razvidna verjetnost ponovitve dampinga in da se pri svoji analizi ni omejila na omejeno število držav, ampak je, nasprotno, upoštevala vse razpoložljive informacije.

4.2   Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Rusiji

(59)

Zaradi nesodelovanja ruskih proizvajalcev izvoznikov sta bili proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Rusiji določeni na podlagi razpoložljivih dejstev in zlasti informacij, ki jih je predložil vložnik.

(60)

V skladu z informacijami, ki jih je predložil vložnik, je celotna proizvodna zmogljivost za izdelek, ki se pregleduje, v Rusiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom presegla 4 400 000 ton. Vložnik je ocenil, da imajo ruski proizvajalci presežno proizvodnjo v obsegu približno 168 000 ton, ki je domači trg ne more absorbirati. Poleg tega je prosta zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom po ocenah znašala več kot 500 000 ton. Vložnik je trdil tudi, da so ruski proizvajalci med letom 2022 in koncem obdobja preiskave v zvezi s pregledom proizvodno zmogljivost povečali za 450 000 ton.

(61)

Tako samo prosta zmogljivost predstavlja 32 % skupne potrošnje Unije in ta količina bi bila v primeru izteka ukrepov verjetno usmerjena na trg Unije.

4.3   Privlačnost trga Unije

(62)

Komisija je ugotovila, da so ruski proizvajalci v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelek, ki se pregleduje, na tretje trge izvažali po cenah, ki so bile v povprečju za približno 15–25 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije. Zato je za ruske izvoznike izvoz v Unijo potencialno privlačnejši kot izvoz v druge države.

(63)

Trg Unije je privlačen tudi zaradi geografske bližine in velikosti, pri čemer je skupna potrošnja v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala 1 574 000 ton.

(64)

Obseg ruskega izvoza brezšivnih cevi v tretje države v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašal 293 325 ton. To predstavlja dodatno količino brezšivnih cevi, ki bi se lahko v primeru izteka ukrepov preusmerila na trg Unije zaradi njegove privlačnosti.

(65)

Komisija priznava, da zaradi obstoječih sankcij do te preusmeritve morda ne bo prišlo. Ker pa so te sankcije povezane z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in osnovnimi geopolitičnimi razmerami, njihov obseg, spremembe in trajanje niso predvidljivi. Poleg tega protidampinški ukrepi trajajo pet let. Ob upoštevanju teh negotovosti in dejstva, da lahko Svet kadar koli spremeni natančen obseg in trajanje sankcij, je Komisija ugotovila, da obstoj sedanjih sankcij ne more vplivati na njene sklepe v tem postopku.

(66)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da zaradi obstoja veljavnih protidampinških dajatev na drugih pomembnih trgih, kot so Združene države Amerike (24), privlačnosti trga Unije v absolutnem in relativnem smislu v primeru izteka sedanjih dajatev ali sankcij ni mogoče zanikati.

4.4   Sklep

(67)

Komisija je ugotovila, da so ruski proizvajalci izvažali brezšivne cevi v tretje države po cenah, nižjih od normalne vrednosti.

(68)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 60, sta bili proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost v Rusiji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatni, pri čemer je prosta zmogljivost predstavljala 32 % skupne potrošnje Unije.

(69)

Zaradi privlačnosti trga Unije v smislu velikosti, geografske bližine in cen je verjetno, da bi se ruski izvoz in prosta zmogljivost v primeru izteka ukrepov (pre-)usmerila na trg Unije.

(70)

V zvezi z izvozom v Unijo je Komisija na podlagi zgoraj opisanih elementov ugotovila verjetnost ponovitve dampinga. Menila je, da je učinek sankcij začasen in se lahko kadar koli spremeni, zato te ne morejo vplivati na sklepe v tem postopku.

(71)

Komisija je zato sklenila, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve dampinga.

(72)

Po razkritju dokončnih ugotovitev je Ruska federacija trdila, da zaradi prepovedi uvoza izvoz brezšivnih cevi ne more vstopiti na trg Unije, zato ne more biti tveganja za ponovitev dampinga, dokler velja ta prepoved uvoza, in da glede na to trenutno prepoved uvoza ponovitev škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, ni mogoča. Poleg tega je Ruska federacija trdila, da vložnik ni predložil dokazov o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga in da zato ni bilo pravne podlage za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa v smislu člena 11(4) protidampinškega sporazuma STO.

(73)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, je Komisija poudarila, da so sankcije neposredno povezane z neizzvano vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in prevladujočimi geopolitičnimi razmerami. Njihov obseg, spremembe in/ali trajanje so zato nepredvidljivi. Ob upoštevanju teh negotovosti in dejstva, da lahko Svet kadar koli spremeni natančen obseg in trajanje sankcij, medtem ko protidampinški ukrepi trajajo pet let, je Komisija ugotovila, da obstoj sedanjih sankcij ne more vplivati na njene sklepe v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode v tem postopku. Trditev je bila zato zavrnjena.

(74)

Trditev Ruske federacije, da vložnik ni predložil dokazov o nadaljevanju ali ponovitvi dampinga, je napačna. Vložnik je v okviru zahtevka za pregled dejansko predložil prima facie dokaze o ponovitvi dampinga. Ta argument se torej zavrne.

5.   ŠKODA

5.1   Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije

(75)

Podobni izdelek je v obravnavanem obdobju v Uniji izdelovalo 16 proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(76)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določena na približno 2,4 milijona ton. Komisija je to količino določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, kot so podatki, ki so jih predložili združenje ESTA in vzorčena proizvajalca Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, sta bila v vzorec vključena dva proizvajalca Unije, ki sta skupaj predstavljala [33–45 %] ocenjenega celotnega obsega proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

5.2   Potrošnja Unije

(77)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi:

(a)

prodaje podobnega izdelka nepovezanim stranem v Uniji, kot sta jo vzorčena proizvajalca Unije navedla v svojih izpolnjenih vprašalnikih;

(b)

podatkov o prodaji, ki jih je združenje ESTA predložilo v zvezi s prodajo podobnega izdelka drugih proizvajalcev Unije nepovezanim stranem v Uniji, ter

(c)

uvoza izdelka, ki se pregleduje, iz vseh tretjih držav v Unijo, kot ga navaja Eurostat.

(78)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Skupna potrošnja Unije

1 366 874

1 691 672

1 647 545

1 574 441

Indeks

100

124

121

115

Vir:

vzorčena proizvajalca, združenje ESTA in Eurostat

(79)

Razen leta 2020, na katerega je vplival izbruh pandemije COVID-19, je bila potrošnja Unije v obravnavanem obdobju stabilna ter je znašala med 1,5 in 1,7 milijona ton. Ob okrevanju po krizi zaradi COVID-19 se je od leta 2021 povečala, zaradi česar se je povečal obseg poslovnih dejavnosti med strankami, zlasti v gradbeništvu.

5.3   Uvoz iz Rusije

5.3.1   Obseg in tržni delež uvoza iz Rusije

(80)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov o obsegu uvoza iz Eurostatove podatkovne zbirke Comext. Tržni delež uvoza je določila na podlagi obsega uvoza v Unijo v povezavi s potrošnjo Unije.

(81)

Uvoz iz Ruske federacije v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Obseg uvoza iz Rusije (v tonah)

845

3 029

1 008

0

Indeks

100

359

119

0

Tržni delež

0,1  %

0,2  %

0,1  %

0  %

Vir:

Eurostat

(82)

Obseg uvoza iz Rusije je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 8 in 44, so na uvoz izdelka, ki se pregleduje, v obravnavanem obdobju vplivale sankcije Unije iz uvodne izjave 44, ki so bile uvedene zaradi neizzvane vojaške agresije Rusije proti Ukrajini.

5.3.2   Cene uvoza iz Rusije in nelojalno nižanje prodajnih cen

(83)

Komisija je povprečne cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata o uvozu. Tehtana povprečna cena uvoza iz Rusije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4 –

Uvozne cene (v EUR/tono)

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Zadevna država

679

626

863

n. r.

Indeks

100

92

127

n. r.

Vir:

Eurostat

(84)

Nelojalno nižanje prodajnih cen se običajno izračuna na podlagi izračunanih povprečnih uvoznih cen glede na povprečno prodajno ceno industrije Unije za nepovezane stranke v Uniji. Kot pa je razvidno iz zgornje preglednice, so cene za obdobje 2020–2022 v sedanjem pregledu zaradi izteka ukrepa temeljile na zanemarljivem obsegu uvoza, kot ga je evidentiral Eurostat, in na njihovi podlagi ni bilo mogoče ugotoviti pomembnega cenovnega trenda v obravnavanem obdobju. Poleg tega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom sploh ni bilo. Zato nelojalnega nižanja prodajnih cen ni bilo mogoče izračunati.

5.4   Uvoz iz tretjih držav, razen zadevne države

(85)

Izdelek, ki se pregleduje, se je iz tretjih držav, razen Rusije, uvažal predvsem iz Brazilije, Ljudske republike Kitajske, Združenih držav Amerike in Ukrajine, kot je navedeno v nadaljevanju.

(86)

Obseg uvoza v Unijo ter tržni delež in cenovni trendi za uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz drugih tretjih držav so se gibali na naslednji način:

Preglednica 5

Uvoz iz tretjih držav

Država

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Brazilija

Obseg (v tonah)

5 413

4 756

11 219

15 652

Indeks

100

88

207

289

Tržni delež

0,4  %

0,3  %

0,7  %

1,0  %

Indeks

100

71

172

251

Povprečna cena (v EUR/tono)

721

1 609

1 146

1 363

Indeks

100

223

159

189

Ljudska republika Kitajska

Obseg (v tonah)

70 731

65 671

87 256

145 999

Indeks

100

93

123

206

Tržni delež

5,2  %

3,9  %

5,3  %

9,3  %

Indeks

100

75

102

179

Povprečna cena (v EUR/tono)

803

976

1 434

1 454

Indeks

100

122

179

181

Združene države Amerike

Obseg (v tonah)

22 842

11 191

13 029

14 725

Indeks

100

49

57

64

Tržni delež

1,7  %

0,7  %

0,8  %

0,9  %

Indeks

100

40

47

56

Povprečna cena (v EUR/tono)

532

567

951

1 001

Indeks

100

107

179

188

Ukrajina

Obseg (v tonah)

61 914

65 515

68 492

63 248

Indeks

100

106

111

102

Tržni delež

4,5  %

3,9  %

4,2  %

4,0  %

Indeks

100

85

92

89

Povprečna cena (v EUR/tono)

628

675

1 273

1 382

Indeks

100

108

203

220

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

27 389

62 816

54 208

40 944

Indeks

100

229

198

149

Tržni delež

2,0  %

3,7  %

3,3  %

2,6  %

Indeks

100

185

164

130

Povprečna cena (v EUR/tono)

955

994

1 637

1 988

Indeks

100

104

171

208

Skupno vse tretje države, razen Rusije

Obseg (v tonah)

188 289

209 948

234 204

280 568

Indeks

100

112

124

149

Tržni delež

13,8  %

12,4  %

14,2  %

17,8  %

Indeks

100

90

103

129

Povprečna cena (v EUR/tono)

732

880

1 394

1 487

Indeks

100

120

190

203

Vir:

Eurostat

(87)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal v absolutnem smislu in v smislu tržnih deležev, pri čemer je tržni delež celotnega uvoza v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal 17,8 % v primerjavi s 13,8-odstotnim tržnim deležem leta 2020.

(88)

Najpomembnejše je bilo povečanje tržnega deleža uvoza s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se je v obravnavanem obdobju povečal s 5,2 % na 9,3 %.

5.5   Gospodarski položaj industrije Unije

5.5.1   Splošne opombe

(89)

Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(90)

Kot je navedeno v oddelku 1.7.1, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje.

(91)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika združenja ESTA v zvezi z vsemi proizvajalci Unije, ki jih je po potrebi navzkrižno preverila z izpolnjenimi vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo preverjeno in ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(92)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(93)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

5.5.2   Makroekonomski kazalniki

5.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(94)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 6

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Obseg proizvodnje (v tonah)

1 958 225

2 387 643

2 542 903

2 376 471

Indeks

100

122

130

121

Proizvodna zmogljivost (v tonah)

4 597 448

4 384 175

4 353 685

4 270 481

Indeks

100

95

95

93

Izkoriščenost zmogljivosti

42,6  %

54,5  %

58,4  %

55,6  %

Indeks

100

128

137

131

Vir:

združenje ESTA in vzorčena proizvajalca Unije

(95)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, je na prvo leto obravnavanega obdobja, tj. leto 2020, močno vplivala pandemija COVID-19, pri čemer so splošne poslovne dejavnosti upadle. Temu je od leta 2021 naprej sledilo okrevanje poslovnih dejavnosti. Obseg proizvodnje se je od leta 2020 do obdobja preiskave v zvezi s pregledom povečal za 21 %, vrh pa je dosegel leta 2022.

(96)

Industrija Unije je lahko svoje ravni proizvodnje prilagodila nenadnemu razvoju potrošnje Unije (kot je prikazano v uvodni izjavi 78). V primerjavi z zmanjšanjem proizvodne zmogljivosti 16 proizvajalcev Unije za 7 % v obravnavanem obdobju so se stopnje izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju razvijale pozitivno in se povišale z 42,6 % na 55,6 %.

5.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

(97)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 7

Obseg prodaje in tržni delež (v tonah)

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Obseg prodaje na trgu Unije

1 177 740

1 478 694

1 412 334

1 293 873

Indeks

100

126

120

110

Tržni delež

86,2  %

87,4  %

85,7  %

82,2  %

Indeks

100

101

99

95

Vir:

združenje ESTA in vzorčena proizvajalca Unije

(98)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 79, je na prvo leto obravnavanega obdobja (2020) močno vplivala pandemija COVID-19, pri čemer so na splošno poslovne dejavnosti upadle. Temu je v letih 2021 in 2022 sledilo okrevanje poslovnih dejavnosti. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom se je obseg prodaje industrije Unije znova zmanjšal, pri čemer je tržni delež znašal 82,2 % v primerjavi s 86,2 % leta 2020. Ne glede na to se je obseg prodaje v obravnavanem obdobju povečal za 10 %.

5.5.2.3   Rast

(99)

Industriji Unije so obdobja rasti na trgu Unije koristila, pri čemer se je njen obseg prodaje v obravnavanem obdobju povečal, tržni delež pa zmanjšal.

5.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

(100)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 8

Zaposlenost in produktivnost

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Število zaposlenih

13 872

13 739

14 858

14 236

Indeks

100

99

107

103

Produktivnost (v enotah/zaposlenega)

141

174

171

167

Indeks

100

123

121

118

Vir:

združenje ESTA in vzorčena proizvajalca Unije

(101)

Proizvajalci Unije so v obravnavanem obdobju ohranili precej stabilno delovno silo s približno 14 000 zaposlenimi v Uniji. Ob povečanju proizvodnje od leta 2021 naprej se je produktivnost v obravnavanem obdobju povečala za približno 20 %.

5.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(102)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 82, uvoza brezšivnih cevi iz Rusije v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bilo. Zato ni bilo mogoče smiselno določiti učinka višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije.

(103)

Pregled je bil osredotočen na verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov. Kot je navedeno v oddelku 4.1, je bila izvozna cena za tretje države znatno nižja od ruske normalne vrednosti.

(104)

Veljavni ukrepi so pozitivno vplivali na industrijo Unije, ki je v obravnavanem obdobju okrevala.

5.5.3   Mikroekonomski kazalniki

(105)

Zaradi omejenega števila proizvajalcev Unije v vzorcu so podatki v nadaljevanju prikazani v oklepajih, da se ne bi razkrile zaupne številke.

5.5.3.1   Povprečne prodajne cene na enoto na trgu Unije in proizvodni stroški na enoto

(106)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto in stroški proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji (v EUR/tono)

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji na celotnem trgu

[900 –1 050 ]

[950 –1 200 ]

[1 600 –1 850 ]

[1 650 –1 950 ]

Indeks

100

[105 –120 ]

[165 –190 ]

[170 –200 ]

Stroški proizvodnje na enoto

[1 100 –1 250 ]

[1 100 –1 250 ]

[1 550 –1 850 ]

[1 600 –1 900 ]

Indeks

100

[95 –110 ]

[135 –155 ]

[135 –160 ]

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(107)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju povišala prodajne cene na tono. Prodajne cene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom so bile v povprečju za 70–100 % višje od cen, ki so se uporabljale v letu 2020.

(108)

Prodajne cene so se povišale, ker je morala industrija Unije prenesti višje stroške proizvodnje v Uniji. Ti so se v obravnavanem obdobju povišali za 35–60 %.

5.5.3.2   Stroški dela

(109)

Povprečni stroški dela proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Povprečni stroški dela na zaposlenega

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

[39 000 –46 000 ]

[49 000 –58 000 ]

[48 000 –58 000 ]

[50 000 –58 000 ]

Indeks

100

[115 –135 ]

[115 –135 ]

[120 –140 ]

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(110)

Povprečne plače so se v obravnavanem obdobju povišale za 20–40 %. To povišanje bi bilo treba obravnavati ob upoštevanju sočasnega povečanja produktivnosti (glej uvodno izjavo 100). Zato se zdi, da je povišanje plač v skladu z dobrim finančnim poslovodenjem industrije Unije.

5.5.3.3   Zaloge

(111)

Ravni zalog proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 11

Zaloge

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Končne zaloge (v tonah)

[17 000 –20 000 ]

[24 000 –29 000 ]

[22 000 –26 000 ]

[15 000 –18 000 ]

Indeks

100

[130 –150 ]

[120 –140 ]

[80 –95 ]

Končne zaloge kot delež proizvodnje (v %)

[6,2  %–7,2  %]

[6,5  %–7,5  %]

[5,5  %–6,5  %]

[4  %–4,8  %]

Indeks

100

[95 –110 ]

[85 –100 ]

[60 –70 ]

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(112)

Količine zalog so bile v obravnavanem obdobju stabilne, pri čemer je bila skupna količina zalog ob koncu obravnavanega obdobja manjša kot leta 2020. Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, se izdelek, ki se pregleduje, pogosto proizvaja in oblikuje po specifikaciji naročila ter se zato dobavlja neposredno strankam, ne da bi se skladiščil.

(113)

V zvezi s proizvodnjo se je raven zalog v obravnavanem obdobju znižala, pri čemer je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala med 4 % in 4,8 % proizvodnje.

5.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(114)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

 

2020

2021

2022

OPP (1. 7. 2022–30. 6. 2023)

Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

[–8,5  % – +10  %]

[–1,9  % – +2,2  %]

[+10,5  % – +12,2  %]

[+13,5  % – +16  %]

Indeks

100

[–20 – +23 ]

[+ 110 – + 130 ]

[+ 145 – + 170 ]

Denarni tok (v mio. EUR)

[220 –260 ]

[340 –410 ]

[600 –710 ]

[650 –800 ]

Indeks

100

[140 –170 ]

[250 –300 ]

[270 –310 ]

Naložbe (v mio. EUR)

[23 –27 ]

[9 –10 ]

[27 –31 ]

[34 –41 ]

Indeks

100

[35 –40 ]

[105 –120 ]

[140 –160 ]

Donosnost naložb

[–1,0  % – –1,3  %]

[+2,6  % – +3,1  %]

[+28  % – +33  %]

[+36  % – +43  %]

Indeks

100

[+ 230 – + 270 ]

[+2 400 – +2 800 ]

[+3 100 – +3 600 ]

Vir:

vzorčeni proizvajalci Unije

(115)

Komisija je dobičkonosnost proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka.

(116)

Dobičkonosnost prodaje se je v obravnavanem obdobju znatno povečala. Industriji Unije je od leta 2020, ko je imela očitno izgubo (predvsem zaradi vpliva pandemije COVID-19 na trg), uspelo stanje izboljšati in je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarila dobiček v višini 11–16 % prodaje.

(117)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Trend v zvezi z neto denarnim tokom je sledil pozitivnemu trendu v zvezi z dobičkonosnostjo, pri čemer je bil denarni tok, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ustvarjen s poslovnimi dejavnostmi, skoraj trikrat večji kot leta 2020.

(118)

Neto naložbe so se leta 2021 zmanjšale, vendar so se leta 2022 vrnile na raven iz leta 2020. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom so poslovne naložbe presegale raven iz leta 2020 za 34–41 %.

(119)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Ekonomska življenjska doba glavnih izvedenih naložb neposredno vpliva na donosnost naložb, saj je neto knjigovodska vrednost imenovalec v izračunu. Donosnost naložb je sledila enakemu pozitivnemu trendu kot dobičkonosnost in denarni tok, pri čemer je donosnost naložb (tj. neto knjigovodska vrednost) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašala približno 40 %.

(120)

Uvoz iz Rusije ni neposredno vplival na zmožnost zbiranja kapitala.

5.6   Sklep o škodi

(121)

Razvoj mikro- in makrokazalnikov v obravnavanem obdobju je pokazal, da se je finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju precej izboljšal, pri čemer je bila dobičkonosnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zdrava. Do tega pozitivnega razvoja je prišlo, čeprav se je tržni delež proizvajalcev Unije sočasno zmanjšal s 86,2 % leta 2020 na 82,2 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(122)

Čeprav je na številne kazalnike vplivala negotovost na trgu, ki je prevladovala v letu 2020 (zaradi pandemije COVID-19), se je to stanje od leta 2021 ter do vključno obdobja preiskave v zvezi s pregledom izboljšalo.

(123)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(124)

Komisija je v zgornjem oddelku sklenila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Rusije.

(125)

Zaradi nesodelovanja strani iz Rusije se je Komisija v zvezi s tem oprla na informacije, ki so bile na voljo v dokumentaciji. Preučila je proizvodno zmogljivost in prosto zmogljivost v Rusiji, razmerje med cenami v Uniji in Rusiji ter ruskimi izvoznimi cenami za tretje države, verjetne ravni cen in obsega uvoza iz zadevne države brez protidampinških ukrepov ter vpliv na industrijo Unije v primeru izteka ukrepov.

(126)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 60, ocenjena prosta zmogljivost za brezšivne cevi v Rusiji, tj. 500 000 ton, predstavlja več kot 35 % proste potrošnje brezšivnih cevi na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Vložnik je dejansko trdil, da so ruski proizvajalci med letom 2022 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom svojo zmogljivost povečali za dodatnih 450 000 ton. Poleg tega so izdelek, ki se pregleduje, izvažali na tretje trge po cenah, ki so bile za 20–25 % nižje od povprečnih prodajnih cen proizvajalcev Unije na trgu Unije.

(127)

Na podlagi navedenega bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov ruski izvoz v Unijo zelo verjetno povečal. Zaradi privlačnosti trga Unije v smislu velikosti, geografske bližine in cen je verjetno, da bi se ruski izvoz in prosta zmogljivost v primeru izteka ukrepov (pre-)usmerila na trg Unije.

(128)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da zaradi obstoja veljavnih protidampinških dajatev na drugih pomembnih trgih, kot so Združene države Amerike, privlačnosti trga Unije v absolutnem in relativnem smislu v primeru izteka sedanjih dajatev ali sankcij ni mogoče zanikati.

(129)

Komisija priznava, da zaradi obstoječih sankcij do te preusmeritve morda ne bo prišlo. Ker pa so te sankcije povezane z vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini in osnovnimi geopolitičnimi razmerami, njihov obseg, spremembe in trajanje niso predvidljivi. Poleg tega protidampinški ukrepi trajajo pet let. Ob upoštevanju teh negotovosti in dejstva, da lahko Svet kadar koli spremeni natančen obseg in trajanje sankcij, je Komisija ugotovila, da obstoj sedanjih sankcij ne more vplivati na njene sklepe v tem postopku.

(130)

Za trg izdelka, ki se pregleduje, je značilna velika cenovna konkurenčnost. Zato bi bila industrija Unije ob verjetnem velikem obsegu uvoza v Unijo iz zadevne države po precej nižjih cenah v primeru izteka ukrepov prisiljena zmanjšati svoj obseg proizvodnje in znižati svoje cene. Okrevanje industrije Unije, ki se je v obravnavanem obdobju v celoti uresničilo, bi se izničilo. Proizvajalci ne bi bili naklonjeni nadaljnjim naložbam in bi vse težje izpolnjevali svoje zaveze, vključno s socialnimi in okoljskimi.

(131)

To bi v tako kapitalsko intenzivni industriji hitro vplivalo na stopnje dobička. Ogrozilo bi zmožnost industrije Unije, da zbira kapital, in dolgoročno ogrozilo njeno sposobnost preživetja, kar bi lahko privedlo do zaprtja proizvodnih obratov ter motenj v dobavnih verigah.

(132)

Uvedeni so bili zaščitni ukrepi za jeklo, ki že koristijo proizvajalcem Unije. Vendar se sedanja protidampinška preiskava nanaša na specifično vprašanje, ki še ni zajeto z nobenim obstoječim ukrepom. Vsekakor je učinek zaščitnih ukrepov za jeklo zaradi sedanjih sankcij za izvoz iz Rusije manjši.

(133)

Na podlagi tega se sklepa, da bi se brez ukrepov dampinški uvoz iz Rusije najverjetneje nadaljeval, zaradi česar bi se znatna škoda verjetno ponovila.

7.   INTERES UNIJE

(134)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

7.1.   Interes industrije Unije

(135)

Večina od 16 proizvajalcev Unije je podprla zahtevek, začetku preiskave pa ni nasprotoval noben proizvajalec. Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 123, industrija Unije ne trpi več znatne škode. V uvodni izjavi 133 pa je bilo ugotovljeno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov dampinški uvoz iz Rusije verjetno znova pojavil, pri čemer bi se škoda najverjetneje ponovila. Nadaljevanje ukrepov je torej v interesu industrije Unije.

7.2   Interes nepovezanih uvoznikov

(136)

V preiskavi ni sodeloval noben uvoznik.

(137)

Zaradi nesodelovanja uvoznikov Komisija ni mogla analizirati, ali so imeli slabe poslovne rezultate oziroma ali niso bili zmožni prenesti morebitnih zvišanj cen.

(138)

Komisija ugotavlja, da lahko uvozniki in dobavne verige poleg obsežne proizvodnje Unije izkoristijo tudi uvoz iz več drugih virov. Poleg tega v nasprotju z veljavnimi sankcijami podaljšanje ukrepov ni namenjeno izključitvi ruskega uvoza s trga, temveč le preprečitvi, da bi se izdelki v okviru tega uvoza prodajali po dampinških cenah, kar bi povzročilo škodo.

7.3   Interes uporabnikov

(139)

V preiskavi ni sodeloval noben uporabnik. Zato Komisija ni mogla analizirati učinka obstoječih ukrepov na položaj uporabnikov.

(140)

Glede na ugotovitve iz prejšnjih pregledov zaradi izteka ukrepa in razpoložljive informacije se zdi, da je delež, ki ga brezšivne cevi prispevajo k stroškom uporabnikov, precej majhen. Brezšivne cevi so na splošno del večjih projektov (toplotne cevi, plinovodi, zgradbe) in predstavljajo le omejen del teh projektov. Zato morebiten učinek nadaljevanja ukrepov na uporabnike predvidoma ne bo znaten.

7.4   Sklep o interesu Unije

(141)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da z vidika interesa Unije ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih ukrepov v zvezi z uvozom brezšivnih cevi s poreklom iz Rusije.

8.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(142)

Na podlagi sklepov Komisije o verjetnosti ponovitve dampinga, verjetnosti ponovitve škode in interesu Unije bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz brezšivnih cevi iz Rusije ohraniti.

(143)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Rusije“.

(144)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(145)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Rusije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Rusije“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(146)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (25). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(147)

Izdelek, ki se pregleduje, spada v eno od kategorij izdelkov, ki jih zajema zaščitni ukrep. Posledično bi bilo treba, ko bodo tarifne kvote, določene v okviru zaščitnega ukrepa, presežene, za isti uvoz plačati tarifno dajatev nad kvoto in protidampinško dajatev. Ker lahko taka kumulacija protidampinških ukrepov z zaščitnimi ukrepi povzroči večji učinek na trgovino, kot je zaželeno, je Komisija sklenila, da v času uporabe zaščitne dajatve prepreči sočasno uporabo protidampinške dajatve in tarifne dajatve nad kvoto za izdelek, ki se pregleduje.

(148)

To pomeni, da kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in ta dajatev preseže stopnjo protidampinških dajatev v skladu s to uredbo, se pobere samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159. V obdobju sočasne uporabe zaščitnih in protidampinških dajatev se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti. Kadar se za izdelek, ki se pregleduje, začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in je ta dajatev določena na ravni, ki je nižja od stopnje protidampinških dajatev ad valorem iz te uredbe, se tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 pobere poleg razlike med navedeno dajatvijo in višjimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi v skladu s to uredbo. Del zneska protidampinških dajatev, ki ni bil pobran, se opusti.

(149)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 (26) Evropskega parlamenta in Sveta se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(150)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil določen tudi rok za predložitev stališč. Pripombe v zvezi s tem so podrobno opisane v uvodnih izjavah 72 in 73.

(151)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo (27) Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00 , ex 7304 19 10 , ex 7304 19 30 , ex 7304 22 00 , ex 7304 23 00 , ex 7304 24 00 , ex 7304 29 10 , ex 7304 29 30 , ex 7304 31 80 , ex 7304 39 50 , ex 7304 39 82 , ex 7304 39 83 , ex 7304 51 89 , ex 7304 59 82 in ex 7304 59 83  (28) (oznake TARIC 7304 11 00 10, 7304 19 10 20, 7304 19 30 20, 7304 22 00 20, 7304 23 00 20, 7304 24 00 20, 7304 29 10 20, 7304 29 30 20, 7304 31 80 30, 7304 39 50 30, 7304 39 82 30, 7304 39 83 20, 7304 51 89 30, 7304 59 82 30 in 7304 59 83 20), s poreklom iz Rusije.

2.   Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe:

Družba

Protidampinška dajatev (v %)

Dodatna oznaka TARIC

Joint Stock Company Chelyabinsk Tube Rolling Plant in Joint Stock Company Pervouralsky Novotrubny Works

24,1

A741

OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe

Plant in OAO Seversky Tube Works

28,7

A859

Ves drug uvoz s poreklom iz Rusije

35,8

A999

3.   Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je predložitev veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja take račune, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (izdelka, ki se pregleduje), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta trgovinski račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Rusiji. Izjavljam, da so podatki na tem računu popolni in resnični.“ Dokler tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1.   Kadar se za brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in ta dajatev preseže protidampinško dajatev iz člena 1(2), se pobere samo tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159.

2.   V obdobju uporabe odstavka 1 se pobiranje dajatev, uvedenih v skladu s to uredbo, opusti.

3.   Kadar se za brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) začne uporabljati tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 in je ta dajatev določena na ravni, ki je nižja od protidampinške dajatve iz člena 1(2), se tarifna dajatev nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159 pobere poleg razlike med navedeno dajatvijo in višjo protidampinško dajatvijo iz člena 1(2).

4.   Del zneska protidampinške dajatve, ki ni bil pobran v skladu z odstavkoma 2 in 3, se opusti.

5.   Opustitvi iz odstavkov 2 in 3 sta časovno omejeni na obdobje uporabe tarifne dajatve nad kvoto iz člena 1(6) Izvedbene uredbe (EU) 2019/159.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2024

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL L 176, 30.6.2016, str. 21, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/1036/oj.

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 2320/97 z dne 17. novembra 1997 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške, o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1189/93 in o zaključku postopka v zvezi s takim uvozom s poreklom iz Hrvaške ( UL L 322, 25.11.1997, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1997/2320/oj).

(3)  Sklep Komisije 2000/70/ES z dne 22. decembra 1999 o sprejetju zaveze, ponujene v zvezi z vmesnim pregledom protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom med drugim iz Rusije (UL L 23, 28.1.2000, str. 78, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2000/70(1)/oj).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 1322/2004 z dne 16. julija 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 2320/97 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi, izdelanih iz železa ali nelegiranega jekla, s poreklom med drugim iz Rusije in Romunije (UL L 246, 20.7.2004, str. 10, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/1322/oj).

(5)  Uredba Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine, o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2320/97 in (ES) št. 348/2000, o zaključku vmesnih pregledov in pregledov zaradi izteka protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter o zaključku vmesnih pregledov protidampinških dajatev na uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom, med drugim, iz Rusije in Romunije ter Hrvaške in Ukrajine (UL L 175, 29.6.2006, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/954/oj).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 348/2000 z dne 14. februarja 2000 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz določenih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Hrvaške in Ukrajine in o dokončnem pobiranju uvedene začasne dajatve (UL L 45, 17.2.2000, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2000/348/oj).

(7)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 585/2012 z dne 26. junija 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 ter o ustavitvi postopka pregleda zaradi izteka ukrepa glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške (UL L 174, 4.7.2012, str. 5, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/585/oj).

(8)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 795/2012 z dne 28. avgusta 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 585/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine, po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 238, 4.9.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/795/oj).

(9)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1269/2012 z dne 21. decembra 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 585/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom med drugim iz Rusije, po delnem vmesnem pregledu v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 357, 28.12.2012, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1269/oj).

(10)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1469 z dne 1. oktobra 2018 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 246, 2.10.2018, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1469/oj).

(11)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/159 z dne 31. januarja 2019 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 31, 1.2.2019, str. 27, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/159/oj).

(12)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1029 z dne 24. junija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/159 zaradi podaljšanja zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L 225 I, 25.6.2021, str. 1; ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1029/oj).

(13)  Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 87 I, 15.3.2022, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/428/oj).

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/1782 z dne 24. junija 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2019/159, vključno s podaljšanjem zaščitnega ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih izdelkov iz jekla (UL L, 2024/1782, 25.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1782/oj).

(15)  Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov (UL C 12, 13.1.2023, str. 10).

(16)  Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije (UL C, C/2023/93, 2.10.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/93/oj).

(17)  Glej dopis vložnika v TRON T23.004619.

(18)   https://eurometal.net/romanian-steel-pipe-group-sold-by-russian-owner-to-serbian-investment-company/.

(19)   https://balkaninsight.com/2023/09/01/romania-moves-at-slow-pace-to-sanctions-russia-owned-businesses/.

(20)   https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2683.

(21)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024/2522 z dne 23. septembra 2024 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L, 2024/2522, 31.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/2522/oj).

(22)  Vložnik je predlagal ta pristop, za katerega je menil, da je konservativen iz več razlogov: (1) izdelek je imel zunanji premer 57/159 mm, vendar vložnik meni, da velja za celotni razpon velikosti vroče dodelanih cevi (do vključno 406,4 mm), saj bi to predstavljalo sredino razpona dimenzij pri izdelkih z najnižjimi cenami; (2) izdelek je skladen s standardom GOST 8732, ruska norma za brezšivne vroče valjane jeklene cevi, ki se uporabljajo za transport plina, zraka, vode in nafte, pa tudi za splošne namene, kar je najosnovnejša lastnost brezšivnih vroče dodelanih cevi, z asimilacijo v DIN 1629, 2440, 2448, 17121 v razredih jekla St 33 ali St 37 in ASTM A 53 in A10 ali 6 v razredu A; (3) vrste izdelkov, zajete s tem pristopom, so predstavljale vsaj 50 % celotnega obsega proizvodnje, zato so bile njihove cene reprezentativne.

(23)  Mesečni menjalni tečaji, ki jih je treba uporabiti, so bili navedeni v vprašalnikih. Komisija v zvezi z njimi ni prejela nobene pripombe. Povprečni menjalni tečaj v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je znašal 70,2577 RUB/EUR.

(24)  A-821-826 Brezšivna standardna cev, cevovod in tlačna cev iz ogljikovega in legiranega jekla (datum začetka: 4. avgust 2020).

(25)  European Commission, Directorate-General for Trade, Directorate G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruxelles/Brussel, Belgique/België.

(26)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(27)  CEV se določi v skladu s Tehničnim poročilom, 1967, IIW dok. IX-555-67, ki ga je objavil Mednarodni inštitut za varilstvo (IIW).

(28)  Kot je zdaj opredeljeno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/2522. Seznam izdelkov je določen s kombiniranjem opisa izdelka iz člena 1(1) in opisa izdelka iz ustreznih oznak KN.


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2024/3193/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)