(1)

Da bi olajšali naložbe držav članic v obrambo, je treba odpraviti regulativno in upravno breme za obrambno pripravljenost ter pospešiti postopke za odobritev in avtorizacijo. Olajšanje teh naložb in poenostavitev bosta sčasoma podprla rast obrambne industrije in prispevala k obrambni pripravljenosti držav članic. Pomembno je, da Unija in države članice še naprej rešujejo praktične izzive, s katerimi se spoprijemajo obrambne industrije, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), in po potrebi razmislijo o prilagoditvah, pri tem pa vedno zagotavljajo pravo ravnovesje med ohranjanjem visoke ravni varovanja zdravja in okolja, konkurenčnim notranjim trgom in obrambno pripravljenostjo.

(2)

Čeprav več instrumentov zakonodaje Unije državam članicam zagotavlja potrebno prožnost pri sprejemanju ukrepov za omogočanje okrepitve obrambne industrije, njihovo izvajanje, skupaj z nacionalno zakonodajo, pogosto ovira obrambno pripravljenost, na primer to, kako države članice uporabijo odstopanja od Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3), kadar je to potrebno v interesu obrambe, vključno z obrambno pripravljenostjo.

(3)

Pravni okvir, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba prilagoditi tako, da se upošteva cilj obrambne pripravljenosti. Za zaščito nacionalnih varnostnih interesov in varnostnih interesov Unije, povezanih z obrambo, sta zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer potrebni prožnost in agilnost. Hkrati je bistveno ohraniti visoko raven varovanja zdravja in okolja ter pravne varnosti. Obstajajo znaki, da pri izvajanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 v nekaterih državah članicah ni v celoti upoštevana prožnost, ki jo zagotavlja navedena uredba. Sedanje odstopanje za namene obrambe je mogoče izboljšati, da se zagotovi pravna varnost in omogočijo hitrejši ukrepi. Zato je primerno razširiti področje uporabe obstoječih odstopanj za namene nacionalne obrambe v okviru Uredbe (ES) št. 1907/2006, s čimer se državam članicam omogoči, da po potrebi odobrijo širša odstopanja v interesu obrambe, hkrati pa ohranijo temeljno odgovornost za uravnoteženje obrambnih in z obrambo povezanih varnostnih potreb z visoko ravnjo varovanja zdravja in okolja.

(4)

Podobne spremembe bi bilo treba uvesti v druge pravne akte v zvezi s kemikalijami, ki določajo enakovredno nacionalno odstopanje, in sicer Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da se zagotovi skladno regulativno okolje za obrambno pripravljenost.

(5)

Čeprav lahko obrambni sektor terja nekatera odstopanja od uredb (ES) št. 1907/2006, (ES) št. 1272/2008 in (EU) št. 528/2012, da se ohranita operativna zmogljivost in obrambna pripravljenost, bi bilo treba ta odstopanja dovoliti le, kadar je to potrebno v interesu obrambe.

(6)

Z Uredbo (EU) 2019/1021 Evropskega parlamenta in Sveta (6) se izvajata Stockholmska konvencija o obstojnih organskih onesnaževalih (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) in Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Pogodbenica ne more odobriti odstopanj, potem ko je bil na podlagi Konvencije sprejet sklep o uvrstitvi kemikalije na seznam v prilogi A, B ali C h Konvenciji, razen tistih, ki so odobrena na podlagi Konvencije, razen če pogodbenica ne sprejme te uvrstitve na seznam. Potrebe po obrambni pripravljenosti bi bilo zato treba obravnavati v pripravljalnih fazah v Uniji, preden se na mednarodni ravni v Konvenciji določijo prepovedi ali omejitve. Zato je pomembno, da se zberejo, ocenijo in predložijo ustrezne informacije za namene faze ocenjevanja obvladovanja tveganja v postopku uvrstitve snovi na seznam v Konvenciji, saj lahko odbor za pregled obstojnih organskih onesnaževal v tej fazi prouči morebitna odstopanja od možnih nadzornih ukrepov za navedeno snov.

(7)

Ni mogoče izključiti, da informacije o uporabi kemičnih snovi vsebujejo občutljive informacije, ki jih je treba zaščititi. Zato bi bilo treba državam članicam ob ustreznem upoštevanju mednarodnega prava dovoliti, da za namene zaščite občutljivih informacij uvedejo odstopanja od zahtev glede poročanja iz člena 13 Uredbe (EU) 2019/1021 zaradi zaščite obrambnih in z obrambo povezanih varnostnih interesov Unije ali držav članic.

(8)

Evropski obrambni sklad, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi moral prispevati k izvajanju in doseganju cilja glede obrambne pripravljenosti do leta 2030, kot ga je določil Evropski svet, saj bi se tako povečali strateška avtonomija in odpornost Unije zoper vse večje varnostne izzive. To vključuje krepitev obrambnih zmogljivosti držav članic, da se bodo lahko učinkovito odzivale na širok spekter groženj, vključno z grožnjo hibridnih operacij in tveganjem oborožene agresije.

(9)

Evropski obrambni sklad bi moral povečati odpornost evropske obrambne tehnološko-industrijske baze (EDTIB), tudi z razvojem tehnologij in sredstev, ki povečujejo energijsko učinkovitost in zmanjšujejo odvisnost od zunanjih dobaviteljev kritičnih surovin.

(10)

Unija bi morala na podlagi Uredbe (EU) 2025/2643 Evropskega parlamenta in Sveta (8) opredeliti evropske obrambne projekte skupnega interesa, na katere bi bilo treba osredotočiti prizadevanja in vire. Evropske obrambne projekte skupnega interesa naj bi sestavljali industrijski projekti sodelovanja, ki so namenjeni krepitvi konkurenčnosti EDTIB po vsej Uniji, obenem pa naj bi prispevali k razvoju vojaških zmogljivosti držav članic, ki so ključne za varnostne in obrambne interese Unije. Evropski obrambni sklad bi zato lahko podpiral skupne raziskovalne in razvojne dejavnosti, skladne s tistimi, ki se zahtevajo v tem okviru.

(11)

V poročilu o vmesni oceni Evropskega obrambnega sklada je bila potrjena njegova splošna učinkovitost in ustreznost, hkrati pa je bila poudarjena potreba po nadaljnji racionalizaciji postopkov in zmanjšanju upravnega bremena, kadar je to mogoče, ter uvedbi pojasnitve, poenostavitve in prožnosti v Uredbi (EU) 2021/697, da bi se olajšalo izvajanje Evropskega obrambnega sklada. Navedeno uredbo bi bilo zato treba spremeniti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih od leta 2021, in povratnih informacij, prejetih med posvetovanji, izvedenimi v okviru vmesne ocene Evropskega obrambnega sklada.

(12)

Upravno breme, povezano s sodelovanjem v Evropskem obrambnem skladu, bi bilo treba še dodatno zmanjšati, postopke pa poenostaviti. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti čezmejnim MSP ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se omogočil pošten in enakopraven dostop do razpisov za zbiranje predlogov po vsej Uniji. Da bi bolje obravnavali posebne potrebe MSP, je ustrezno bistveno skrajšati in poenostaviti postopke prijave in ocenjevanja razpisov za zbiranje predlogov, povezanih z MSP. Posebni pogoji za zagotavljanje take hitre podpore ne bi smeli ogrožati pristopa, ki temelji na odličnosti, določiti pa bi jih bilo treba v programu dela.

(13)

Evropski obrambni sklad bi moral spodbujati sodelovanje, ki je skladno s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile v okviru skupne zunanje in varnostne politike, zlasti v zvezi s prednostnimi nalogami na področju razvoja zmogljivosti, in prispevati k obravnavi prednostnih področij zmogljivosti, ki jih je opredelil Evropski svet.

(14)

V sedanjem pravnem okviru za izvajanje Evropskega obrambnega sklada je uporaba posrednega upravljanja omejena na izjemne primere. Da pa bi omogočili hitrejše in enostavnejše inovacijske cikle, kar bi Evropskemu obrambnemu skladu omogočilo učinkovitejše odzivanje na nastajajoče obrambne potrebe in tehnološki napredek ter stroškovno učinkovitejše izvajanje Evropskega obrambnega sklada, bi bila lahko potrebna prožnejša uporaba posrednega upravljanja. Zato je treba uvesti možnost prožnejše uporabe posrednega upravljanja, hkrati pa zagotoviti, da se spoštujejo načela dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in odgovornosti ter da se uporaba posrednega upravljanja strogo spremlja in ocenjuje, da se zagotovi optimalna uporaba sredstev Unije. Postopki ocenjevanja in dodeljevanja se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) 2021/697, kot je spremenjena s to uredbo, in Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ne glede na to, ali se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja.

(15)

Glede na hitro spreminjajoče se strateške razmere, zlasti zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini, je nujno pospešiti tehnološko preobrazbo evropske obrambe. Obrambni ekosistem Ukrajine se je pri številnih pomembnih vidikih obrambnih tehnologij izkazal za inovativnega, odpornega in stroškovno učinkovitega. Zlasti bi bilo koristno, če bi EDTIB izkoristila te izkušnje in strokovno znanje ter izmenjala dobro prakso, da bi izboljšala svojo inovacijsko zmogljivost. K tem prizadevanjem bi lahko znatno prispevalo okrepljeno sodelovanje med prejemniki iz Unije in ukrajinskimi subjekti prek ciljno usmerjenih ukrepov. Tako sodelovanje lahko zlasti zagotovi možnosti, ki v Uniji niso takoj na voljo, kot so hitro dostopni rezultati, 24-urno preizkušanje in preizkušanje v realnih operativnih pogojih. Prav tako lahko znatno izboljša razvoj ter potrjevanje obrambnih tehnologij in proizvodov ter olajša vključitev realističnih scenarijev v nadaljnji razvoj obrambnih tehnologij in proizvodov, s čimer se zagotovi tehnična in strateška prednost za EDTIB. Če bi se omogočilo, da so stroški dejavnosti preizkušanja, ki se izvajajo v Ukrajini, upravičeni do financiranja, bi lahko Evropski obrambni sklad podprl razvoj učinkovitejših in inovativnih obrambnih rešitev, kar bi nazadnje prispevalo h krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije. Stroški takih dejavnosti preizkušanja bi morali biti upravičeni do financiranja le, kolikor je to potrebno za doseganje specifičnih ciljev Evropskega obrambnega sklada iz člena 3(2) Uredbe (EU) 2021/697.

(16)

Vmesna ocena Evropskega obrambnega sklada je pokazala, da so trenutna merila za dodelitev, uporabljena za ocenjevanje predlogov v okviru navedenega sklada preveč zapletena in nejasna ter jih je težko uporabljati v praksi. To je povzročilo nepotrebno upravno breme in negotovosti za Komisijo in vložnike, kar je na koncu oviralo učinkovito izvajanje Evropskega obrambnega sklada. Poenostaviti je treba merila za dodelitev in uvesti večjo prožnost pri njihovi uporabi, da bi bilo ocenjevanje učinkovitejše, preglednejše in uspešnejše. V skladu s pristopom k raziskavam in razvoju na področju obrambe, ki temelji na odličnosti, bi bilo treba predloge ocenjevati vsaj na podlagi odličnosti na področju obrambe in potenciala za inovacije, ob ustreznem upoštevanju operativne relevantnosti in dodane vrednosti za Unijo ter na podlagi ocenjene kakovosti in učinkovitosti pri izvajanju ukrepov. Možnost izbire ustreznega podsklopa meril za dodelitev glede na posebne cilje vsakega razpisa za zbiranje predlogov za vsak razpis posebej bi omogočila prilagojeno in osredotočeno ocenjevanje ter s tem boljšo usklajenost s prednostnimi nalogami in cilji Evropskega obrambnega sklada. Za lažjo pripravo vlog bi bilo treba v vsakem razpisu za zbiranje predlogov jasno in pregledno navesti uporabo podsklopov meril in njihovo ustrezno utež. Za zagotovitev preglednosti bi morala vsaka tema razpisa v okviru razpisa za zbiranje predlogov vključevati isti sklop meril za dodelitev, kot je prikazan v razpisu za zbiranje predlogov v letnem programu dela.

(17)

Izvajanje Evropskega obrambnega sklada ovira zahteva po sprejetju letnih programov dela, kar je povzročilo zapletene postopke, zaradi tega pa je težko zagotoviti predvidljivost in kontinuiteto ukrepov, ki jih podpira Evropski obrambni sklad. Za rešitev tega vprašanja in zagotovitev večje prožnosti pri upravljanju Evropskega obrambnega sklada je treba uvesti možnost izvajanja Sklada z letnimi ali večletnimi programi dela. To bi Komisiji omogočilo boljše načrtovanje in usklajevanje podpore raziskovalnim in razvojnim dejavnostim na področju obrambe, hkrati pa omogočilo učinkovitejšo uporabo virov in boljše sinergije med različnimi projekti in pobudami. Z omogočanjem večletnih programov dela bi lahko Evropski obrambni sklad bolje podpiral dolgoročne raziskovalne in razvojne projekte, spodbujal sodelovanje med deležniki in nazadnje prispeval h krepitvi obrambnih zmogljivosti Unije. Zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer bi bilo treba posebno pozornost nameniti ukrepom, s katerimi se pomagajo reševati potrebe držav članic in pridruženih držav, ki so najbolj izpostavljene konvencionalnim vojaškim grožnjam.

(18)

Za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti Evropskega obrambnega sklada je bistveno, da se Komisiji zagotovi potrebna prožnost za upravljanje tega sklada na način, ki optimizira uporabo sredstev in čim bolj zmanjša upravno breme. Zato bi bilo treba pojasniti pogoje, pod katerimi lahko Komisija izjemoma uporabi neposredne dodelitve, kar bi v nekaterih okoliščinah, ki so jasne in se štejejo za relevantne za namen teme razpisa, omogočilo bolj racionaliziran in hitrejši postopek. Olajšati bi bilo treba kontinuiteto prizadevanj ter učinkovito izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov na področju obrambe, pri tem pa spoštovati pristop, ki temelji na odličnosti, ter načela preglednosti, pravičnosti in enake obravnave. Komisiji bi bilo treba omogočiti, da se bolje odzove na spreminjajoče se potrebe obrambnega sektorja, spodbujati bi bilo treba sodelovanje med deležniki ter izboljšati razvoj inovativnih in učinkovitih obrambnih rešitev, s čimer bi se okrepile varnost Unije in obrambne zmogljivosti držav članic.

(19)

Evropski obrambni sklad lahko s predkomercialnim naročanjem spodbudi razvoj inovativnih obrambnih tehnologij in rešitev. Vendar je sedanji pravni okvir preveč zapleten in nejasen glede pogojev za predkomercialno naročanje v okviru Evropskega obrambnega sklada, kar ovira njegovo učinkovito uporabo. Pogoje za predkomercialno naročanje je treba poenostaviti in pojasniti, saj sedanje določbe spodbujajo oddajo več naročil v istem postopku (več virov), kar ni vedno primerno za obrambni sektor. Odprava te omejitve naj bi zagotovila jasnejši in učinkovitejši okvir za predkomercialno naročanje, kar bo Evropskemu obrambnemu skladu omogočilo, da bo bolje podpiral razvoj inovativnih rešitev, premostil vrzel med raziskavami in uvajanjem na trg ter zagotovil močno spodbudo za države članice, da vlagajo v raziskave in razvoj na področju obrambe.

(20)

Sedanji pravni okvir za Evropski obrambni sklad državam članicam ne zagotavlja zadostnih pravic dostopa do rezultatov razvojnih projektov, zlasti ne tistim, ki take projekte sofinancirajo. Da bi ublažili ta pomislek in spodbudili bolj sodelovalen in kooperativen pristop k raziskavam in razvoju na področju obrambe, je treba sofinancirajočim državam članicam zagotoviti pravico dostopa do rezultatov razvojnih projektov pod poštenimi pogoji. Take pravice dostopa bi morale biti strogo omejene na to, da se ustreznim nacionalnim organom omogoči, da ocenijo rezultate ukrepa ter njihovo morebitno uporabo za javno načrtovanje in javni razvoj zmogljivosti na področju obrambe. Te pravice dostopa ne bi smele vključevati prenosa lastništva pravic intelektualne lastnine ali strokovnega znanja in izkušenj ter bi morale biti omejene na nekomercialno in nekonkurenčno uporabo. Poleg tega v primerih, ko države članice ali države, pridružene Evropskemu obrambnemu skladu, potrdijo sofinanciranje nekaterim pravnim subjektom konzorcija, nobena določba Uredbe (EU) 2021/697 ne preprečuje pravnim subjektom izbranega konzorcija, da tem državam članicam ali državam, pridruženim Evropskemu obrambnemu skladu, podelijo pravice do uporabe rezultatov, ali da so uporabljale te rezultate, pridobljene med izvajanjem ukrepa, tudi za certificiranje, preizkušanje in vključitev v nacionalne sisteme ter za druge obrambne namene, v skladu z dogovorom med državami članicami ali državami, pridruženimi Evropskemu obrambnemu skladu, in pravnimi subjekti izbranega konzorcija. Pogoji za uveljavljanje takih pravic dostopa bi morali biti opredeljeni v pogodbenem razmerju med prejemniki in nacionalnimi organi, ki sofinancirajo ukrep. Namen tega je povečati preglednost in olajšati pogajalski proces med državami članicami in industrijo ter olajšati postopek odločanja. To naj bi posledično spodbudilo bolj racionalizirano sodelovanje pri raziskavah in razvoju na področju obrambe.

(21)

Upravičenost stroškov, povezanih z dejavnostmi preizkušanja v Ukrajini, lahko izboljša učinkovitost in uspešnost projektov, financiranih v okviru Evropskega obrambnega sklada. Da bi se čim bolj povečale koristi sprememb Uredbe (EU) 2021/697, bi se morala sprememba navedene uredbe v zvezi z upravičenostjo teh stroškov uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2025.

(22)

Ker ciljev te uredbe, in sicer podpirati obrambno pripravljenost, olajšati naložbe v obrambo in izboljšati pogoje za obrambno industrijo, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(23)

Uredbe (ES) št. 1907/2006, (ES) št. 1272/2008, (EU) št. 528/2012, (EU) 2019/1021 in (EU) 2021/697 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

(1)

v členu 2 se doda naslednja točka:

(*1)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj).“;"

(2)

v členu 3 se vstavi naslednji odstavek:

(3)

v členu 13(1) se doda naslednji pododstavek:

„Države članice lahko po potrebi določijo odstopanja od tega člena zaradi zaščite obrambnih interesov Unije ali nacionalnih obrambnih interesov, da bi zaščitile občutljive informacije, pod pogojem, da taka odstopanja ne ogrožajo izpolnjevanja obveznosti, kadar je ustrezno, s strani Unije ali držav članic glede poročanja iz Konvencije.“

(1)

člen 2 se spremeni:

(2)

v členu 4 se doda naslednji odstavek:

(3)

člen 6 se nadomesti z naslednjim:

(4)

v členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

(*2)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).“;"

(5)

v členu 9(6) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Stroški, povezani s temi dejavnostmi, niso upravičeni do podpore iz Sklada. Če pa prejemniki in podizvajalci, vključeni v ukrep, sodelujejo s pravnimi subjekti s sedežem v Ukrajini, ki so pod nadzorom Ukrajine ali pod nadzorom ukrajinskega subjekta, izključno z namenom uporabe njihove infrastrukture, objektov, sredstev in virov za dejavnosti preizkušanja iz člena 10(3), točka (f), so povezani stroški upravičeni do podpore iz Sklada, če ti stroški koristijo financiranemu ukrepu in so potrebni za krepitev konkurenčnosti, učinkovitosti in inovacijske zmogljivosti EDTIB po vsej Uniji, kot je določeno v členu 3.“

(6)

v členu 11(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V nekaterih ustrezno utemeljenih in izjemnih okoliščinah je mogoče finančna sredstva Unije dodeliti tudi brez razpisa za zbiranje predlogov v skladu s členom 198 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, tudi v primerih iz prvega odstavka, točka (e), navedenega člena.“

(7)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

(8)

člen 13 se spremeni:

(9)

v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

(10)

v členu 17(2) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

;

(11)

člen 22 se črta;

(12)

člen 23 se spremeni:

(13)

v členu 24 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: