European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2025/212

7.1.2025

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(C/2025/212)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Pouilly-sur-Loire“

PDO-FR-A0825-AM03

Datum obvestila: 8. oktober 2024

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Zorenje

Dodano je bilo, da vina zorijo na finih drožeh vsaj do 1. januarja leta, ki sledi letu trgatve.

Namen te določbe je jamčiti in povečati kakovost proizvedenih vin (aromo, gostoto v ustih). Omogoča tudi izboljšanje stabilnosti vin z daljšim ležanjem na drožeh. Cilj je preprečiti prezgodnje trženje, ki ne bi zagotavljalo kakovosti vin te priznane ZOP.

Ta določba omogoča tudi evidentiranje vinogradniških praks in navad.

To vpliva na datum dajanja na potrošniški trg, pri povezavi s poreklom pa je bilo dodano: „Zorenje vin krepi njihovo aromatično kompleksnost.“

Spremenjeni sta točki 6.8 in 9 enotnega dokumenta.

2.   Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

Pridelovalci že uporabljajo spremenjena pravila o špalirju in višini listja. Ta omogočajo fitosanitarni in kakovostni nadzor pridelanega grozdja.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

3.   Donos

Enotni dokument je bil spremenjen v točki 5 za uskladitev s specifikacijo proizvoda.

Tako sta bila navedena letni donos in največji donos.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Pouilly-sur-Loire

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—

22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina z naslednjimi glavnimi lastnostmi: najmanjši volumenski delež naravnega alkohola je 9,5 %; serije, pripravljene za trženje v razsutem stanju, ali serije pri pakiranju vsebujejo največ 4 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze); po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 12 %; vsebnost skupnih kislin je določena v zakonodaji Skupnosti.

Serije, pripravljene za trženje v razsutem stanju, ali serije pri pakiranju vsebujejo največ 14,5 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter.

Serije, pripravljene za trženje v razsutem stanju, ali serije pri pakiranju vsebujejo največ 150 mg/l skupnega žveplovega dioksida.

Vina so suha mirna bela vina bledo rumene do zlate barve. So pitna, pristna in osvežilna. Pogosto imajo mineralne note, note belega cvetja in suhega sadja ter so nekoliko okrogla.

Splošne analitske lastnosti

—

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—

Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

Posebni enološki postopek

Prepovedana je vsakršna toplotna obdelava potrganega grozdja pri temperaturi nad 40 °C, če ji sledi takojšnja ločitev tekočega in trdnega dela. Uporaba lesenih trsk je prepovedana. Volumenski delež skupnega alkohola v vinih je po obogatitvi največ 12 %. Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2.   Vzgoja vinograda

Pridelovalna praksa

(a)   Gostota zasaditve

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami te vinske trte je največ 1,30 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa med 0,80 metra in 1,20 metra.

(b)   Pravila rezi

Vinske trte se obrezujejo pred fenološko fazo, ki ustreza dvema do trem razprtim listom ali fazi 9 po Eichorn-Lorenzevi lestvici, z naslednjimi tehnikami: z rezjo enojni guyot z največ desetimi očesi na trs, pri čemer je največ osem očes na šparonu in največ dve očesi na enem ali dveh reznikih; s kratko rezjo (kordonska oblika royat) z največ 14 očesi na trs, eno- ali dvoramnim kordonom in največ dvema očesoma na reznik. Obdobje vzgoje kordonske oblike je omejeno na štiri leta. V tem obdobju je dovoljena rez enojni ali dvojni guyot z največ osmimi očesi na vsakem šparonu. Pomladitev vinogradniške parcele s kordonsko gojitveno obliko royat lahko zajema največ 20 % obstoječih trsov na leto; s kratko rezjo (kotlasta ali pahljačasta gojitvena oblika) z največ 12 očesi na trs, pri čemer imajo rezniki največ eno ali dve očesi.

3.   Pravila o oblikovanju v špalir in višini listja

Pridelovalna praksa

—

Špalir se oblikuje pred fenološko fazo, ki se jagode v grozdu strnijo ali fazi 32 po Eichorn-Lorenzevi lestvici.

—

Vključuje najmanj dve oporni žici in eno nosilno žico za trto, obrezano v gojitveno obliko enojni guyot ali kordonsko gojitveno obliko royat, ali dve oporni žici za trto, obrezano v kotlasto ali pahljačasto gojitveno obliko.

—

Oporni žici sta dvignjeni nad višino grozdov.

—

Višina listja, privezanega na žice, mora biti najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer se višina listja, privezanega na žice, meri med točko, ki je 0,10 metra pod žico za upogibanje, in višino rastlinja.

5.2   Največji donosi

1.

Največji donos

75 hektolitrov na hektar

2.

Donos

65 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija, obdelava in zorenje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Nièvre: Garchy, Mesves-sur-Loire, Pouilly-sur-Loire, Saint-Andelain, Saint-Laurent-l’Abbaye, Saint-Martin-sur-Nohain in Tracy-sur-Loire (seznam, sestavljen po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020).

7.   Sorte vinske trte

Chasselas B

8.   Opis povezave

(a)

Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi Geografsko območje, ki se razteza na približno 20 kilometrih vzdolž desnega brega reke Loare, leži ob jugovzhodnem delu Pariške kotline. Območje, katerega najvišji vrh je na 270 metrih ali več kot 100 metrov nad dolino, ponuja zelo razgibano pokrajino z globokimi razvejenimi dolinicami, večinoma obrnjenimi v smeri severovzhod–jugozahod, ki se odpirajo proti spodnji dolini reke Loare.

Vinogradi ležijo v sedmih občinah okoli griča Saint-Andelain, ki je najvišja točka geografskega območja.

Razprostirajo se na različnih geoloških podlagah, parcele, ki so bile razmejene in izbrane za pridelavo grozdja, pa so del te raznovrstnosti. Prevladujejo zlasti: kimmeridgijski laporji ali bela tla, ki jih je mogoče najti v osrednjem delu geografskega območja, v občinah Pouilly-sur-Loire in Saint-Andelain: to so najbolj razširjena vinogradniška tla; oxfordijski apnenci, ki so dali tla z veliko kamenja, lokalno imenovana caillottes: zelo razširjena so na severovzhodnem delu geografskega območja; sileks, bolj ali manj glineni ostanki, ki so nastali po močni erozivni fazi v kredi in so prisotni predvsem na ozemlju občine Saint-Andelain; silikatna tla, bolj ali manj glinena, ki so prisotna predvsem na zahodnem delu geografskega območja, v občini Tracy-sur-Loire.

Geografsko območje ima oslabljeno oceansko podnebje. Povprečna letna količina padavin je 600 mm, Loara pa ima glavno vlogo pri uravnavanju toplote, saj iz navpičnih dolin odnaša hladni zrak.

(b)

Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi Sledi začetkov vinogradništva je mogoče najti že v 5. stoletju v galsko-romanskem posestvu Pauliacum (Paulusovo posestvo). Leta 680 je škof Vigile svoje posestvo Pouilly in vinograde v oporoki zapustil opatiji Notre-Dame-d’Auxerre. Tudi rimska cesta, ki prečka geografsko območje, je ostanek in priča iz tega obdobja in kaže na zelo staro trgovinsko dejavnost.

Vinogradi so takrat po zaslugi meniških redov, zlasti benediktincev iz Charité-sur-Loire, doživeli pravi razcvet. O tem obdobju širitve priča parcela na enem od gričev, ki se dvigajo nad Loaro, velika približno 4 hektare in imenovana Loge aux Moines.

Od 16. stoletja so se vina prevažala s čolni po Loari, z odprtjem kanala Briare leta 1642, ki Loaro povezuje s Seno, pa se je trgovina usmerila v Pariz. Vina „Pouilly“ so nato po prodaji na tržnicah v Rouenu prispela v Anglijo. Vinogradniške bratovščine Saint-Vincenta so bile ustanovljene konec 17. stoletja.

V 18. stoletju se je vino „Pouilly“ pošiljalo v Montargis, Fontainebleau, Pariz in Versailles. Vinogradi, ki merijo 2 000 hektarov, so bili zasajeni z različnimi sortami vinske trte: melon B, meslier saint-françois B, sauvignon B, chasselas B.

Drugo polovico 19. stoletja je zaznamovala prekinitev velikega dela proizvodnje vina v korist pridelave namiznega grozdja (chasselas B), ki se je do krize leta 1890, ki jo je povzročil napad trtne uši, po železnici prevažalo na slabo založeni pariški trg.

Leta 1923 je bila s sodbo potrjena uporaba imena „Pouilly-sur-Loire“ za vina, pridelana iz sorte chasselas B. Proizvajalci so se nato organizirali in leta 1948 ustanovili zadružno klet Pouilly, nato pa še bratovščino Baillis, katere cilj je bil povečati prepoznavnost vin „Pouilly“. Od takrat se velik del proizvodnje trži na domačem trgu in izvaža v več kot 90 držav.

Leta 2009 je proizvodnja znašala približno 1 000 hektolitrov na 30 hektarih vinske trte, ki jih večinoma upravljajo družinska podjetja. Vina so suha mirna bela vina bledo rumene do zlate barve.

So pitna, pristna in osvežilna. Pogosto imajo mineralne note, note belega cvetja in suhega sadja ter so nekoliko okrogla. Zaradi prepleta oslabljenega oceanskega podnebja, lege v zavetju pred zahodnimi vetrovi in bližine Loare, ki ima odločilno vlogo pri uravnavanju toplote, ima to geografsko območje odlične podnebne razmere za gojenje sorte chasselas B.

Take blage temperature med rastno dobo vinske trte omogočajo, da grozdje pravilno dozori, medtem ko se zaradi menjavanja vročih dni in svežih noči ves čas obdobja zorenja grozdja ohranja svežina in razvijajo arome vin.

Ta regija, ki se je skozi stoletja korenito spremenila, je vseskozi ohranjala svoje vinogradniške tradicije. Lege, ki omogočajo pridelavo zelo kakovostnega grozdja in na katerih je vinska trta v zadnjih stoletjih močno prevladovala nad drugimi kulturami, so še vedno namenjene vinogradništvu.

To rabo potrjuje razmejeno območje parcel, ki vključuje le parcele s plitvimi tlemi, pogosto na strmih pobočjih. Te lege zahtevajo optimalno vzgojo rastline in upravljanje njenega pridelovalnega potenciala, kar se kaže v veliki gostoti zasaditve, posebni vzgoji vinograda in strogih pravilih rezi. Tako upravljanje odraža starodavno znanje in izkušnje človeške skupnosti, ki je predana svojim vinogradniškim tradicijam in pokrajini, o čemer priča ohranitev bratovščin, ki so se ustanavljale vse od 17. stoletja.

To znanje in izkušnje se kažejo tudi v sposobnosti pridelovalcev, da na podlagi izkušenj več generacij razkrivajo izvirnost in bogastvo naravnega okolja: vina „Pouilly-sur-Loire“ v vsej njihovi prefinjenosti. Zorenje vin krepi njihovo aromatično kompleksnost.

Sloves belih vin „Pouilly-sur-Loire“, na katera so že v 12. stoletju opozorili menihi iz Charité-sur-Loire in nato Guy Coquille, poslanec tretjega stanu v 16. stoletju, ki je navedel, da se vina iz regije znajdejo na mizah velikašev kraljestva, je le še rasel. To odlično ponazarja z njimi povezana mednarodna trgovina.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2020:

—

departma Cher: Bannay, Bué, Crézancy-en-Sancerre, Jalognes, Menetou-Râtel, Ménétréol-sous-Sancerre, Montigny, Neuvy-deux-Clochers, Saint-Satur, Sainte-Gemme-en-Sancerrois, Sancerre, Sury-en-Vaux, Thauvenay, Veaugues, Verdigny in Vinon,

—

departma Loiret: Beaulieu-sur-Loire, Bonny-sur-Loire, Briare, Gien, Ousson-sur-Loire, Saint-Brisson-sur-Loire in Thou,

—

departma Nièvre: Alligny-Cosne, Bulcy, Cosne-Cours-sur-Loire, La Celle-sur-Loire, Myennes, Neuvy-sur-Loire, Pougny, Saint-Loup in Saint-Père.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vse neobvezne navedbe se na etiketah izpišejo s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini meri največ dvakratno velikost črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Velikost črk za navedbo dopolnilnega geografskega imena „Val de Loire“ po višini in širini meri največ dve tretjini velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: gre za kraj, zaveden v katastru, je ta naveden v prijavi pridelka.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-e65a8b82-3e6b-4bf6-83d6-b3f3fadeff2d


(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/212/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)