<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-161/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CJ0161</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:260">EU:C:2022:260</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>12</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>12</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20220405">5. 4. 2022</DATE> – Zadeva C‑161/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Komisija/Svet (Mednarodna pomorska organizacija)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (veliki senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20220405">5. aprila 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: angleščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Ničnostna tožba</KEYWORD><KEYWORD>Sklep Sveta iz akta Odbora stalnih predstavnikov (Coreper) z dne <DATE ISO="20200205">5. februarja 2020</DATE>, s katerim je bila podprta predložitev Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v zvezi z uvedbo smernic o življenjskem krogu za oceno emisij toplogrednih plinov <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>od izvora do rezervoarja<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> pri trajnostnih alternativnih gorivih</KEYWORD><KEYWORD>Člen 17(1) PEU</KEYWORD><KEYWORD>Zastopanje Evropske unije navzven</KEYWORD><KEYWORD>Posredovanje te predložitve IMO s strani države članice, ki predseduje Svetu, v imenu držav članic in Komisije</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑161/20,</P><P>zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 263 PDEU, vložene <DATE ISO="20200414">14. aprila 2020</DATE>,</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija</HT>, ki so jo sprva zastopali J.-F. Brakeland, S. L. Kalėda, W. Mölls in E. Georgieva, nato J.-F. Brakeland, S. L. Kalėda in E. Georgieva, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožeča stranka,</PARTY.STATUS></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Svetu Evropske unije</HT>, ki ga zastopajo N. Rouam, K. Michoel, T. Haas in A. Norberg, agenti,</P><PARTY.STATUS>tožena stranka,</PARTY.STATUS></DEFENDANTS><INTERVENERS><P>ob intervenciji</P><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevine Belgije</HT>, ki jo zastopata S. Baeyens in P. Cottin, agenta, skupaj z V. Van Thuynom in W. Timmermansom, advocaten,</P><P><HT TYPE="BOLD">Češke republike</HT>, ki jo zastopajo M. Smolek, J. Vláčil, D. Czechová, K. Najmanová in L. Březinová, agenti,</P><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevine Danske</HT>, ki so jo sprva zastopali J. Nymann-Lindegren, M. Jespersen, V. Pasternak Jørgensen in M. Søndahl Wolff, agenti, nato V. Pasternak Jørgensen in M. Søndahl Wolff, agentki,</P><P><HT TYPE="BOLD">Zvezne republike Nemčije</HT>, ki jo zastopata D. Klebs in J. Möller, agenta,</P><P><HT TYPE="BOLD">Helenske republike</HT>, ki jo zastopa S. Chala, agentka,</P><P><HT TYPE="BOLD">Francoske republike</HT>, ki jo zastopajo J.-L. Carré, T. Stéhelin in A.‑L. Desjonquères, agenti,</P><?PAGE NO="2"?><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevine Nizozemske</HT>, ki jo zastopajo M. K. Bulterman, H. S. Gijzen in J. M. Hoogveld, agenti,</P><P><HT TYPE="BOLD">Republike Finske</HT>, ki jo zastopa H. Leppo, agentka,</P><P><HT TYPE="BOLD">Kraljevine Švedske</HT>, ki jo zastopajo O. Simonsson, J. Lundberg, C. Meyer-Seitz, A. M. Runeskjöld, M. Salborn Hodgson, H. Shev, H. Eklinder in R. Shahsavan Eriksson, agenti,</P><PARTY.STATUS>intervenientke,</PARTY.STATUS></INTERVENERS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (veliki senat),</P><P>v sestavi K. Lenaerts, predsednik, A. Prechal, predsednica senata, C. Lycourgos, E. Regan, S. Rodin, I. Jarukaitis, N. Jääskinen, predsedniki senatov, in I. Ziemele, predsednica senata, J.-C. Bonichot, M. Safjan, P. G. Xuereb, N. Piçarra, sodniki, L. S. Rossi (poročevalka), sodnica, A. Kumin in N. Wahl, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: M. Szpunar,</P><P>sodni tajnik: M. Longar, administrator,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne <DATE ISO="20210907">7. septembra 2021</DATE>,</VISA><VISA>po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi <DATE ISO="20211125">25. novembra 2021</DATE></VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Evropska komisija s tožbo predlaga razglasitev ničnosti sklepa Sveta Evropske unije iz akta Odbora stalnih predstavnikov (Coreper) z dne <DATE ISO="20200205">5. februarja 2020</DATE>, s katerim je bila podprta predložitev Mednarodni pomorski organizaciji (IMO) v zvezi z uvedbo smernic o življenjskem krogu za oceno emisij toplogrednih plinov <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>od izvora do rezervoarja<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> pri trajnostnih alternativnih gorivih, in sicer tako, da bi predsedstvo Sveta to predložitev posredovalo IMO v imenu držav članic in Komisije (v nadaljevanju: izpodbijani sklep).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Resolucija 65/276</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov 65/276 z dne <DATE ISO="20110503">3. maja 2011</DATE> (v nadaljevanju: Resolucija 65/276) določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Generalna skupščina je</P><P>[…]</P><P><HT TYPE="ITALIC">Ob priznavanju</HT>, da mora vsaka regionalna organizacija opredeliti pravila svojega zastopanja navzven,</P><?PAGE NO="3"?><P><HT TYPE="ITALIC">Ob opozarjanju</HT> na svojo Resolucijo 3208 (XXIX) z dne <DATE ISO="19741011">11. oktobra 1974</DATE>, s katero je Evropski gospodarski skupnosti priznala status opazovalke,</P><P><HT TYPE="ITALIC">Tudi ob opozarjanju</HT>, da je Evropska unija v skladu z upoštevnimi pravnimi določbami nadomestila Evropsko skupnost, da je pogodbenica številnih instrumentov, ki so bili sklenjeni pod okriljem Organizacije združenih narodov, in da sodeluje pri delu več specializiranih agencij in organov Združenih narodov kot opazovalka ali kot udeleženka,</P><P>[…]</P><P>1. […]</P><P>2. <HT TYPE="ITALIC">Odločila</HT>, da sprejme podrobna pravila, določena v prilogi k tej resoluciji, za sodelovanje predstavnikov Evropske unije kot opazovalke na zasedanjih in pri delu Generalne skupščine, njenih komisij in delovnih skupin, na mednarodnih sestankih in konferencah, organiziranih pod okriljem Generalne skupščine, in na konferencah Združenih narodov;</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Instrumenti, ki se nanašajo na IMO</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>IMO, ki je bila ustanovljena s Konvencijo o Mednarodni pomorski organizaciji, podpisano <DATE ISO="19480306">6. marca 1948</DATE> v Ženevi (<HT TYPE="ITALIC">Recueil des traités des Nations unies</HT>, zv. 289, str. 3), v različici, ki je upoštevna za ta spor (v nadaljevanju: Konvencija IMO), je specializirana agencija Združenih narodov, ki je pristojna med drugim za preprečevanje onesnaževanja morja in zraka z ladij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 4 Konvencije IMO določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Vse države lahko postanejo članice Organizacije pod pogoji iz dela III.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Vse države članice so pogodbenice Konvencije IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Unija pa ni pogodbenica te konvencije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 25(a) te konvencije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Svet [IMO] lahko sklene sporazume ali dogovore, ki zajemajo razmerje z drugimi organizacijami […].<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 66 navedene konvencije določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>[IMO] lahko v zadevah s področja svojega delovanja sodeluje z drugimi medvladnimi organizacijami, ki niso specializirane agencije Združenih narodov, katerih interesi in dejavnosti pa so sorodni ciljem [IMO].<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="19740628">28. junija 1974</DATE> na podlagi člena 229 Pogodbe EGS z izmenjavo dopisov med svojim predsednikom in generalnim sekretarjem IMO sklenila sporazum o sodelovanju z IMO (v nadaljevanju: sporazum o sodelovanju iz leta 1974). Ta sporazum, ki še vedno velja, v bistvu določa, da sekretariat IMO in Komisija sodelujeta in se posvetujeta na področjih skupnega interesa v skladu s podrobnimi pravili, ki jih med seboj opredelita za vsak primer posebej, si izmenjujeta informacije ter se medsebojno obveščata o vseh predvidenih dejavnostih in delovnih programih,<?PAGE NO="4"?> ki bi lahko bili pomembni za eno ali drugo pogodbenico. Poleg tega sekretariat IMO v skladu z navedenim sporazumom Komisijo pozove, naj na konference, ki jih organizira IMO, in na seje organov IMO, ki lahko vplivajo na vprašanja, zanimiva za Unijo, pošlje opazovalce.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>IMO ima poleg svojih glavnih organov – in sicer skupščine, sveta in sekretariata – pet odborov, med katerimi sta tudi odbor za varstvo morskega okolja (v nadaljevanju: MEPC) in odbor za varnost na morju, ki imata pooblastilo za odločanje pri izvajanju konvencij, sprejetih pod okriljem IMO ali za katere je IMO sicer odgovorna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Spremenjeni dokument o organizaciji dela in načinu dela odbora za varnost na morju in MEPC ter njunih pomožnih organov (MSC-MEPC.1/Circ.5/Rev.1 z dne <DATE ISO="20180613">13. junija 2018</DATE>, v nadaljevanju: poslovnik MSC-MEPC) v točki 1.5, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Cilji<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Namen določb tega dokumenta je uresničiti te cilje:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6</NO.P><TXT>zagotoviti kar najširše sodelovanje vseh držav članic in organizacij, ki imajo status opazovalke, pri delu odborov in njunih pomožnih organov;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>V skladu s pravilom 5(3) poslovnika MEPC generalni sekretar tega odbora pozove k temu, da so na vseh zasedanjih navedenega odbora prek opazovalcev zastopane druge medvladne organizacije, s katerimi je sklenjen sporazum ali poseben dogovor, in nevladne mednarodne organizacije, s katerimi je IMO vzpostavila odnose, kadar so na teh zasedanjih na dnevnem redu zadeve, ki jih neposredno zadevajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Med konvencijami, sklenjenimi pod okriljem IMO, je Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, podpisana <DATE ISO="19731102">2. novembra 1973</DATE> v Londonu, kakor je bila dopolnjena s protokoloma, sprejetima leta 1978 in 1997 (v nadaljevanju: Konvencija Marpol). Vse države članice so pogodbenice te konvencije, Unija pa ni njena pogodbenica.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>IMO je na podlagi Konvencije Marpol sprejela številne obvezne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izvirajo iz mednarodnega pomorskega prometa. Trenutno so načrtovani drugi ukrepi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>MEPC je organ odločanja, ki je odgovoren za izvajanje Konvencije Marpol.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Svet IMO je potrdil sklep MEPC o ustanovitvi delovne skupine za zmanjšanje emisij z ladij za čas med zasedanji (<HT TYPE="ITALIC">Intersessional Working Group on Reduction of GHG Emissions from Ships</HT>, v nadaljevanju: ISWG-GHG), katere naloga je, da med zasedanji poroča MEPC.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>MEPC je ISWG-GHG pooblastil, da oblikuje konkretne predloge za spodbujanje uvedbe alternativnih nizkoogljičnih ali brezogljičnih goriv, pri čemer se morajo ti predlogi za vse upoštevne vrste goriv nanašati med drugim na razvoj smernic o intenzivnosti toplogrednih plinov/ogljika v življenjskem ciklu in sistemov za spodbujanje uporabe navedenih alternativnih goriv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>V okviru tega pooblastila je ISWG-GHG na sestanku, ki je potekal od <DATE ISO="20191111">11.</DATE> do <DATE ISO="20191115">15. novembra 2019</DATE>, pozvala <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>zainteresirane države članice in mednarodne organizacije k sodelovanju in predložitvi predlogov za osnutek smernic o intenzivnosti toplogrednih plinov/ogljika v življenjskem krogu za vse upoštevne vrste goriv<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20191220">20. decembra 2019</DATE> Svetu poslala delovni dokument svojih služb, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Union submission to the seventh meeting of the [ISWG-GHG] of the IMO in London from <DATE ISO="20200323">23</DATE> to <DATE ISO="20200327">27 March 2020</DATE> on the introduction of lifecycle guidelines to estimate well-to[-]tank greenhouse gas (GHG) emissions of sustainable alternative fuels to incentivise the uptake of sustainable alternative fuels at global level<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/> (Predložitev Unije za sedmi sestanek [ISWG-GHG IMO], ki bo potekal v Londonu od <DATE ISO="20200323">23.</DATE> do <DATE ISO="20200327">27. marca 2020</DATE>, o uvedbi smernic o življenjskem krogu za oceno emisij toplogrednih plinov od izvora do rezervoarja pri trajnostnih alternativnih gorivih z namenom spodbujanja uvedbe trajnostnih alternativnih goriv na svetovni ravni) (SWD(2019) 456 final).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Komisija je v tem delovnem dokumentu navedla, da predložitev, ki je v prilogi, spada v izključno zunanjo pristojnost Unije in da je predložena Svetu za določitev stališča Unije, da se posreduje IMO. Poleg tega je bilo v opombi 1 navedenega delovnega dokumenta navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>To, da so IMO predloženi predlogi ali dokumenti z informaciji o vprašanjih, ki spadajo v okvir izključne zunanje pristojnosti [Unije], pomeni zastopanje navzven. Te predložitve mora predložiti akter Unije, ki Unijo lahko zastopa navzven v skladu s Pogodbo, in sicer v zadevah, ki ne spadajo v okvir [skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)], torej Komisija ali delegacija [Unije] v skladu s členom 17(1) PEU in členom 221 PDEU<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Nazadnje, v podnaslovu same predložitve je bilo navedeno, da to predložitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Evropska komisija predloži v imenu Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Delovna skupina Sveta za pomorski promet se je <DATE ISO="20200131">31. januarja 2020</DATE> po eni strani odločila odboru Coreper predlagati, naj predložitev IMO ne bo predložena v imenu Unije, ampak v imenu 27 držav članic in Komisije. Po drugi strani je delovna skupina Sveta za pomorski promet, potem ko je spremenila med drugim podnaslov osnutka predložitve Komisije, Coreper pozvala, naj tako spremenjeno predložitev potrdi, da bi jo predsedstvo Sveta posredovalo IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Coreper je <DATE ISO="20200205">5. februarja 2020</DATE> tako spremenjeno predložitev (v nadaljevanju: sporna predložitev) z izpodbijanim sklepom potrdil, da bi jo predsedstvo Sveta v imenu držav članic in Komisije posredovalo IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Republika Hrvaška, ki je takrat predsedovala Svetu, je z elektronskim sporočilom z dne <DATE ISO="20200207">7. februarja 2020</DATE> sporno predložitev v imenu 27 držav članic in Komisije posredovala IMO.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Predlogi strank in postopek pred Sodiščem</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razglasi za ničen in ohrani njegove učinke ter Svetu naloži plačilo stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Svet predlaga zavrnitev tožbe in naložitev plačila stroškov Komisiji. Podredno, če bo izpodbijani sklep razglašen za ničen, Svet Sodišču predlaga, naj ohrani njegove učinke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>S sklepi predsednika Sodišča z dne 15. septembra, 24. septembra, 25. septembra, 1. oktobra, 6. oktobra, 8. oktobra in <DATE ISO="20201013">13. oktobra 2020</DATE> je bila Kraljevini Belgiji, Češki republiki, Kraljevini Danski, Zvezni republiki Nemčiji, Helenski republiki, Francoski republiki, Kraljevini Nizozemski, Republiki Finski in Kraljevini Švedski dovoljena intervencija v podporo predlogom Sveta.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Tožba</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost Sodišča</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Helenska republika v bistvu trdi, da tožba Komisije temelji na premisi, ki jo Svet izpodbija, in sicer da ima Unija status opazovalke pri IMO. Tako naj bi moralo Sodišče, da bi odločilo o tej tožbi, najprej razložiti Konvencijo IMO, da bi ugotovilo, ali ima Unija ta status ali ne. Sodišče pa naj za to ne bi bilo pristojno, saj navedena konvencija ni del prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>V zvezi s tem zadošča ugotoviti, prvič, da Helenska republika, kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točkah od 44 do 46 sklepnih predlogov, ne prereka izpodbojnosti izpodbijanega sklepa v smislu člena 263 PDEU. Poleg tega je Sodišče že priznalo dopustnost ničnostne tožbe zoper sklep odbora Coreper, da se dokument za razpravo predloži komisiji, ustanovljeni z mednarodnim sporazumom, če ima tak sklep pravne učinke (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet (ZMO Antarktika)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑626/15 in C‑659/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:925">EU:C:2018:925</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 59 do 67).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Drugič, Helenska republika ne prereka tega, da se tožbeni razlogi, ki jih je Komisija navedla v utemeljitev tožbe, nanašajo na kršitev Pogodb, ta kršitev pa je eden od razlogov za vložitev ničnostne tožbe, ki so navedeni v drugem odstavku člena 263 PDEU, o katerem je Sodišče pristojno odločati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Sodišče sicer načeloma ni pristojno za nadzor zakonitosti aktov prava Unije v razmerju do določb mednarodnega sporazuma, katerega Unija ni pogodbenica (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20111221">21. decembra 2011</DATE>, <NAME.CASE>Air Transport Association of America in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑366/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:864">EU:C:2011:864</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Vendar v skladu z ustaljeno sodno prakso velja, da mora Unija, če odloči, da bo izvajala svojo pristojnost, to izvajati ob spoštovanju upoštevnega mednarodnega prava (sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19921124">24. novembra 1992</DATE>, <NAME.CASE>Poulsen in Diva Navigation</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑286/90</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1992:453">EU:C:1992:453</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0009">9</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet (ZMO Antarktika)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑626/15 in C‑659/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:925">EU:C:2018:925</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0127">127</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da mora Sodišče v okviru svojih pristojnosti, med drugim na podlagi člena 263 PDEU, upoštevati upoštevna pravila mednarodnega prava, če se izkaže, da je to upoštevanje potrebno za rešitev spora, o katerem odloča.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi pa je za rešitev tega spora nujno, da Sodišče upošteva Konvencijo IMO, da bi ugotovilo, ali ima Unija v okviru te organizacije status ali ne.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sodišče pristojno za odločanje o tožbi Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Komisija v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitev člena 3(2) PDEU, torej na izključno zunanjo pristojnost, ki jo ima Unija v skladu s to določbo, kolikor akt, ki ga sprejme organ, ustanovljen z mednarodnim sporazumom, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>. Drugi tožbeni razlog pa se nanaša na kršitev člena 17(1), šesti stavek, PEU, torej na institucionalne prerogative Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Na prvem mestu je treba preučiti drugi tožbeni razlog.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugi tožbeni razlog</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Komisija v utemeljitev drugega tožbenega razloga trdi, da se izpodbijani sklep ne nanaša na SZVP, zato ima v obravnavani zadevi v skladu s členom 17(1), šesti stavek, PEU pristojnost za zastopanje Unije navzven. Zato in ob upoštevanju izključne pristojnosti Unije na področju, na katero spada sporna predložitev, je Komisija predlagala, naj to predložitev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Evropska komisija predloži v imenu Evropske unije<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Komisija dodaja, da niti pravila, ki se uporabljajo za sodelovanje z IMO, med katerimi je sporazum o sodelovanju iz leta 1974, v povezavi z Resolucijo 65/276 niti poslovnik MSC-MEPC, zlasti točka 1.5.6 tega poslovnika, ne nasprotujejo temu, da bi bila navedena predložitev predložena v imenu Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>Nasprotno, z Resolucijo 65/276 naj bi bil po eni strani priznan nov institucionalni okvir Unije po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe. V tej resoluciji naj bi bilo posebej poudarjeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>vsaka regionalna organizacija opredeli pravila svojega zastopanja navzven<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Ker naj bi bilo to priznanje splošno, naj dejstvo, da se navedena resolucija ne uporablja za specializirane agencije Združenih narodov, ne bi imelo nobenega vpliva na njeno upoštevnost pri določanju položaja Unije in njenih institucij v razmerju do teh specializiranih agencij. Poleg tega naj bi Svet in Komisija s skupno verbalno noto z dne <DATE ISO="20091127">27. novembra 2009</DATE> IMO obvestila o pravnih posledicah, ki izhajajo iz začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, in sicer, da bo od <DATE ISO="20091201">1. decembra 2009</DATE> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Evropska unija izvrševala vse pravice in prevzela vse obveznosti Evropske skupnosti, vključno z njenim statusom v organizaciji<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/>, in da bodo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>spremembe, ki bodo zaradi tega nastale glede pravil zastopanja, pravočasno sporočene<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>Po drugi strani naj bi bilo v točki 1.5.6 poslovnika MSC-MEPC sodelovanje organizacij, ki imajo status opazovalke, pri delu MEPC izrecno dopuščeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Komisija pa navaja, da je po sprejetju izpodbijanega sklepa sporno predložitev IMO poslalo predsedstvo Sveta v imenu <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>držav članic in Komisije<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, in ne v imenu Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi Svet napačno menil, da je pristojnost Unije izključna le za del sporne predložitve in da jo je treba po naravi šteti za hibridno. Poleg tega, če bi bilo treba sklicevanje na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Komisijo<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> razumeti kot posredno sklicevanje na Unijo, naj bi bilo z izpodbijanim sklepom Komisiji preprečeno, da zagotovi zastopanje Unije navzven v zvezi s tem delom navedene predložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Pooblastilo za zastopanje Unije, ki ga ima Komisija na podlagi Pogodb, naj bi vsekakor pomenilo, da predsedstvo Sveta nikoli ne more pravno zastopati Unije ali izvajati njenih zunanjih pristojnosti. Ker naj bi pošiljanje sporne predložitve IMO prek elektronske pošte pomenilo zastopanje navzven, naj bi bilo to zastopanje izvedeno v nasprotju s členom 17(1) PEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Poleg tega naj samo okoliščina, da Unija ni članica mednarodne organizacije, nikakor ne bi dovoljevala državi članici, ki v okviru svojega sodelovanja v tej mednarodni organizaciji deluje individualno, da prevzame obveznosti, ki bi lahko vplivale na pravila Unije, sprejeta zaradi uresničevanja ciljev Pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Poleg tega naj bi spremembe, ki so bile uvedene z Lizbonsko pogodbo in iz katerih izhajajo med drugim člen 1, člen 17(1) in člen 47 PEU ter člen 220 PDEU, vplivale na to, kako Skupnost, ki je postala Unija, sodeluje pri delu specializiranih agencij Združenih narodov. Natančneje, Unija naj bi od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe izvrševala vse pravice in prevzela vse obveznosti Skupnosti, vključno s tistimi, ki se nanašajo na njen status v mednarodnih organizacijah, s katerimi naj bi Komisija zagotavljala povezave v skladu s členom 229 Pogodbe EGS (postal člen 302 ES). Poleg tega naj bi bile te pravne spremembe odtlej splošno priznane na mednarodni ravni. Najpomembnejši izraz tega priznanja naj bi bila prav Resolucija 65/276.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Po mnenju Sveta, ki ga podpirajo vse države članice intervenientke, drugi tožbeni razlog ni utemeljen.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P>–</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Komisija z drugim tožbenim razlogom trdi, da je v obravnavani zadevi s členom 17(1) PEU Komisiji podeljena izključna pristojnost za zagotavljanje zastopanja Unije navzven, tako da bi morala sporno predložitev IMO posredovati ta institucija. Poleg tega naj bi morala biti ta predložitev, ker je bila sprejeta na področju, ki spada v izključno pristojnost Unije, predložena v imenu Unije, ne pa v imenu držav članic in Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej pojasniti, da če bi bilo mogoče utemeljitev Komisije razumeti tako, da ta institucija graja dejstvo, da se je z izpodbijanim sklepom predsedstvu Sveta dovolilo, da IMO posreduje sporno predložitev ne le v imenu držav članic, ampak tudi v imenu Komisije, čeprav je Komisija temu nasprotovala, bi bila taka utemeljitev očitno prepozna, ker je bila prvič navedena šele v repliki. Zato je treba to utemeljitev šteti za nedopustno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Glede vsebine tega tožbenega razloga je treba spomniti, na prvem mestu, da Komisija v skladu z besedilom člena 17(1), šesti stavek, PEU – razen SZVP in drugih primerov, določenih s Pogodbama, ki v obravnavani zadevi niso upoštevni – zagotavlja zastopanje Unije navzven.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>S to določbo pa se ne uvaja nobeno razlikovanje glede na to, ali Unija izvaja svojo izključno zunanjo pristojnost v skladu s členom 3(2) PDEU ali izvaja deljeno zunanjo pristojnost z državami članicami, ne glede na to, ali jo izvaja skupaj z državami članicami ali pa Svet uveljavlja<?PAGE NO="9"?> možnost, da pridobi večino, ki se zahteva, da Unija sama izvaja to zunanjo pristojnost (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181120">20. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Svet (ZMO Antarktika)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑626/15 in C‑659/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:925">EU:C:2018:925</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0126">126</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da pristojnost Komisije za zastopanje Unije pri njenem izvajanju zunanje pristojnosti ne more biti odvisna od izključne ali deljene narave te zunanje pristojnosti, ki je povezana le z notranjimi pravili Unije, ki ne zavezujejo tretjih držav ali drugih mednarodnih organizacij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53</NO.P><TXT>Na drugem mestu, čeprav je res, kot v bistvu trdi Komisija, da Pogodbi omejujeta njeno pristojnost za zagotavljanje zastopanja Unije navzven le na podlagi odstopanj, ki so izrecno navedena v členu 17(1) PEU, pa je treba, kot je bilo že opozorjeno v točki 32 te sodbe, če se Unija kot subjekt mednarodnega prava odloči, da bo izvajala svojo pristojnost, to izvajati ob spoštovanju upoštevnega mednarodnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54</NO.P><TXT>Vendar po eni strani iz člena 4 Konvencije IMO izhaja, da lahko k njej pristopijo le države. Tako Unija, čeprav so vse države članice Unije članice IMO, ni članica IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55</NO.P><TXT>Po drugi strani drži, da lahko v skladu s členom 25(a) te konvencije svet IMO sklene sporazume ali dogovore, ki zajemajo razmerje z drugimi organizacijami, in da lahko v skladu s členom 66 navedene konvencije IMO v zadevah s področja svojega delovanja sodeluje z drugimi medvladnimi organizacijami, ki niso specializirane agencije Združenih narodov, so pa njihovi interesi in dejavnosti sorodni ciljem IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56</NO.P><TXT>V tem okviru je tako Komisija na podlagi člena 229 Pogodbe EGS z OMI sklenila sporazum o sodelovanju iz leta 1974, ki med drugim določa možnost, da Komisija kot opazovalka sodeluje pri delu IMO, in ji torej omogoča, da tej organizaciji posreduje predložitev v lastnem imenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57</NO.P><TXT>Vendar ni sporno, da niti Skupnost niti Unija, ki jo je nadomestila, nista sklenili sporazuma z IMO, tako da Unija v IMO nima nobenega statusa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58</NO.P><TXT>Iz listin v spisu in razprav na obravnavi pa je razvidno, da organi IMO na podlagi predpisov, ki veljajo za to organizacijo, menijo, da lahko pri njenem delu sodelujejo le medvladne organizacije, s katerimi je IMO sklenila sporazume, med drugim z vložitvijo predložitev za sprejetje pravnih aktov. Tako je generalni sekretar IMO <DATE ISO="20050214">14. februarja 2005</DATE> na podlagi takšnega preudarka zavrnil predložitev, ki jo je Kraljevina Nizozemska v imenu Skupnosti predložila v odgovor na poziv, ki ga je IMO naslovila na medvladne organizacije, z obrazložitvijo, da Skupnost ni članica IMO niti nima statusa opazovalke v tej organizaciji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59</NO.P><TXT>V tem okviru je sicer res, prvič, da točka 1.5.6 poslovnika MSC-MEPC določa aktivno sodelovanje organizacij, ki imajo status opazovalke, pri delu MEPC, drugič, da so lahko v skladu s pravilom 5(3) poslovnika MEPC v tem odboru prek opazovalcev zastopane druge medvladne organizacije, s katerimi je IMO sklenila sporazum ali poseben dogovor, in nevladne mednarodne organizacije, s katerimi je IMO vzpostavila odnose, in tretjič, da je bila sporna predložitev posredovana IMO v odgovor na poziv ISWG-GHG, omenjen v točki 18 te sodbe, ki je bil naslovljen na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>zainteresirane države članice in mednarodne organizacije<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>. Vendar te okoliščine ne pomenijo, da je bila Unija, ki ni bila mednarodna organizacija s statusom opazovalke pri IMO in s katero IMO ni sklenila nobenega sporazuma ali posebnega dogovora, kot je bilo opozorjeno v točki 57 te sodbe, pooblaščena, da sporno predložitev predloži v svojem imenu.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60</NO.P><TXT>Iz tega sledi, da Unija, drugače kot Komisija, ki je z IMO sklenila sporazum o sodelovanju iz leta 1974, nima nobene podlage, ki bi ji omogočala, da sama sodeluje pri delu agencij in odborov te organizacije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61</NO.P><TXT>Poleg tega je Komisija v svojem priporočilu Svetu o pooblastilu Komisije za začetek in vodenje pogajanj z IMO o pogojih in podrobnih pravilih pristopa Evropske skupnosti (SEC(2002) 381 final) priznala, da Skupnost nima pravice sodelovati pri delu IMO in da je torej v interesu Skupnosti, da pristopi h Konvenciji IMO.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62</NO.P><TXT>Komisija vseeno trdi, da je bila Unija zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, zlasti z uvedbo člena 1, tretji odstavek, in člena 47 PEU ter člena 220 PDEU, v IMO upravičena delovati v svojem imenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63</NO.P><TXT>V zvezi s tem po eni strani člen 1, tretji odstavek, in člen 47 PEU določata, da Unija nadomesti Skupnost in je njena naslednica oziroma da je Unija pravna oseba. Svet in Komisija sta o tej pravni posledici, povezani z Lizbonsko pogodbo, IMO obvestila s skupno verbalno noto z dne <DATE ISO="20091127">27. novembra 2009</DATE>, ta pravna posledica pa je bila upoštevana v Resoluciji 65/276 Generalne skupščine Združenih narodov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64</NO.P><TXT>Vendar poleg dejstva, da se ta resolucija, kot je potrdil generalni sekretar Združenih narodov v obvestilu z dne <DATE ISO="20110601">1. junija 2011</DATE>, ne uporablja za specializirane agencije Združenih narodov, niti z navedeno resolucijo niti z verbalno noto z dne <DATE ISO="20091127">27. novembra 2009</DATE> – zlasti zaradi enostranskosti te note – Uniji nikakor ne more biti podeljen status v IMO, ki ga Skupnost ni imela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65</NO.P><TXT>Po drugi strani je glede člena 220 PDEU res, da ta člen Uniji podeljuje pristojnost za sodelovanje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>v ustrezni obliki […] z organi Združenih narodov in njihovimi specializiranimi agencijami<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, medtem ko je bila s členom 229 Pogodbe EGS Komisiji zaupana naloga, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>zagotavlja vzdrževanje ustreznih odnosov z organi Združenih narodov in njihovimi specializiranimi agencijami<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66</NO.P><TXT>Vendar sprejetje tega člena 220 PDEU ni povzročilo, da je Unija nadomestila Komisijo kot stranko sporazumov o sodelovanju, ki jih je Komisija sklenila na podlagi člena 229 Pogodbe EGS, kot je sporazum o sodelovanju iz leta 1974. Čeprav je namreč Unija v skladu s členom 1, tretji odstavek, PEU, ko je začela veljati Lizbonska pogodba, nadomestila Skupnost in je postala njena naslednica, niti zadnjenavedena določba niti nobena druga določba Pogodb ni določala, da lahko Unija nadomesti Komisijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67</NO.P><TXT>Na tretjem mestu, dejstvo, da Unija ni članica IMO in z njo ni sklenila posebnih sporazumov, ki bi ji omogočali sodelovanje pri delu te organizacije, ne preprečuje, da se zunanja pristojnost Unije na tem področju dejansko izvaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68</NO.P><TXT>Zato je treba po eni strani zagotoviti, da Unija lahko izvaja svojo pristojnost na notranji ravni in da pri izvajanju te pristojnosti v skladu s postopkom, ki se uporablja za zadevno področje, opredeli svoje stališče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69</NO.P><TXT>Po drugi strani, kadar Unija ni članica mednarodne organizacije in ji je torej z upoštevnim mednarodnim pravom preprečeno, da bi v taki organizaciji izvajala svojo pristojnost na zunanji ravni, lahko to pristojnost med drugim izvajajo države članice, ki na podlagi dolžnosti lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU delujejo skupaj v interesu Unije. V tem okviru državam članicam ni mogoče preprečiti, da posredujejo predložitve tej organizaciji, ne glede na to, ali se te nanašajo na področja, ki spadajo v izključno pristojnost Unije, ali na pristojnost, ki jo Unija deli z državami<?PAGE NO="11"?> članicami (glej v tem smislu mnenje 2/91 (Konvencija MOD št. 170) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19930319">19. marca 1993</DATE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1993:106">EU:C:1993:106</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0005">5</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090212">12. februarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑45/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:81">EU:C:2009:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in mnenje 1/13 (Pristop tretjih držav k Haaški konvenciji) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141014">14. oktobra 2014</DATE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2303">EU:C:2014:2303</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ni sporno, da je Svet na predlog Komisije odobril predložitev Unije, ki se predloži IMO, pri čemer Komisija, kot je ta potrdila na obravnavi, ne izpodbija niti načina odobritve niti vsebine te predložitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71</NO.P><TXT>Vendar te predložitve iz razlogov, navedenih v točkah od 53 do 66 te sodbe, in neodvisno od okoliščine, ali ta predložitev spada v izključno ali deljeno pristojnost Unije, nikakor ni bilo mogoče predložiti IMO v imenu Unije, ne da bi bila kršena pravila, ki urejajo delo te organizacije. Svet je torej pravilno menil, da morajo države članice, ki delujejo skupaj v interesu Unije, sporno predložitev predložiti v svojem imenu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72</NO.P><TXT>Četrtič in zadnjič, glede trditve Komisije, da Republika Hrvaška sporne predložitve ni mogla posredovati, ne da bi kršila zunanjo pristojnost Unije in pristojnost Komisije za zastopanje navzven, je res, da samo okoliščina, da Unija ni članica mednarodne organizacije, ne dovoljuje državi članici, ki v okviru svojega sodelovanja v mednarodni organizaciji deluje individualno, da sprejema obveznosti, ki bi lahko vplivale na pravila Unije, sprejeta zaradi doseganja ciljev Pogodbe (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090212">12. februarja 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑45/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:81">EU:C:2009:81</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73</NO.P><TXT>Vendar je v obravnavani zadevi iz elektronskega sporočila, ki ga je Republika Hrvaška <DATE ISO="20200207">7. februarja 2020</DATE> poslala IMO, razvidno, da je Republika Hrvaška tej organizaciji v imenu držav članic in Komisije zgolj posredovala sporno predložitev držav članic in Komisije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74</NO.P><TXT>Res je, da bi lahko države članice ob upoštevanju razmerij, ki jih je Komisija vzpostavila z IMO na podlagi sporazuma o sodelovanju iz leta 1974, in ker se zdi, da upoštevno mednarodno pravo temu ne nasprotuje, Komisiji naložile obveznost, da zagotovi njihovo zastopanje pri skupnem izvajanju zunanje pristojnosti Unije v interesu Unije, ki je ta ni mogla izvajati na podlagi pravil Konvencije IMO, ki so se uporabljala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75</NO.P><TXT>Vendar se z nobeno določbo Pogodb ne zahteva, da države članice Komisiji naložijo obveznost, da zagotovi njihovo zastopanje, čeprav upoštevno mednarodno pravo temu ne nasprotuje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76</NO.P><TXT>Kot je namreč generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 84 sklepnih predlogov, člen 17(1) PEU, razen izjem, ki jih izrecno določa, Komisiji podeljuje izključno pristojnost za zagotavljanje zgolj zastopanja Unije, in ne držav članic, tudi kadar te delujejo skupaj v interesu Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77</NO.P><TXT>Tako je treba ugotoviti, da lahko države članice v vsakem posameznem primeru še naprej prosto odločajo o pravilih svojega zastopanja navzven, tudi kadar delujejo skupaj v interesu Unije. Zato navedenim državam članicam nič ne preprečuje, da to obveznost – pri čemer izbirajo med seboj – naložijo državi članici, ki predseduje Svetu, če ta država članica ne deluje niti individualno niti v imenu Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78</NO.P><TXT>Ob upoštevanju vsega prej navedenega je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvi tožbeni razlog</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79</NO.P><TXT>Komisija svoj prvi tožbeni razlog navaja le zato, da bi dokazala, da je imela Unija v obravnavani zadevi izključno pristojnost in da bi morala biti zaradi tega sporna predložitev predložena v imenu Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80</NO.P><TXT>Vendar iz razlogov, navedenih v točkah 51, 52 in 54 te sodbe, ne glede na to, ali je zunanja pristojnost Unije, v katero spada sporna predložitev, izključna ali deljena, Unija te predložitve nikakor ne bi mogla sama predložiti IMO v skladu z upoštevnim mednarodnim pravom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81</NO.P><TXT>Zato je prvi tožbeni razlog, kot je v bistvu navedel tudi generalni pravobranilec v točki 97 sklepnih predlogov, brezpredmeten in ga je torej treba zavreči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82</NO.P><TXT>Ker nobenemu tožbenemu razlogu ni bilo ugodeno, je treba tožbo zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83</NO.P><TXT>V skladu s členom 138(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker Komisija v obravnavani zadevi s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi Sveta naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške Sveta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84</NO.P><TXT>Poleg tega v skladu s členom 140(1) Poslovnika države članice, ki se kot intervenientke udeležijo postopka, nosijo svoje stroške. Zato Kraljevina Belgija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Francoska republika, Kraljevina Nizozemska, Republika Finska in Kraljevina Švedska nosijo svoje stroške.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:</INTRO><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tožba se zavrne.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Evropska komisija poleg svojih stroškov nosi stroške Sveta Evropske unije.</HT></TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Kraljevina Belgija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Francoska republika, Kraljevina Nizozemska, Republika Finska in Kraljevina Švedska nosijo svoje stroške.</HT></TXT></NP></ITEM></LIST></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>