|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/5957 |
10.11.2026 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2026/5957)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Baden“
Referenčna številka EU: PDO-DE-A1264-AM02 – 17. september 2026
1. Ime proizvoda
„Baden“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Nemčija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Zvezno ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in regionalno identiteto (BMLEH)
Ime
Zvezni urad za kmetijstvo in prehrano (BLE)
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Nemški organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP „Baden“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije, natančneje, sprememba:
|
(a) |
ne vključuje spremembe imena ali uporabe tega imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
ne more izničiti povezave z geografskim območjem; |
|
(c) |
ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Nemški organi zato menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
Naslov
Opis vina
Opis
Opisane so organoleptične lastnosti različnih proizvodov.
Razlog
Organoleptični opisi vin zdaj natančneje razločujejo lastnosti, da se lahko bolje opredelijo različni proizvodi. Cilj je, da se poudarijo posamezne organoleptične lastnosti proizvodov in njihovi številni vidiki. V nasprotju z dosedanjim opisom bi bilo treba posamezne lastnosti opredeliti natančneje in bolj jedrnato.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Posebni enološki postopki
Opis
Dosedanje besedilo je bilo črtano in zdaj je naveden sklic na veljavno zakonodajo o posebnih enoloških postopkih ter ustreznih omejitvah pri vinarskih in pridelovalnih praksah.
Razlog
S sklicem na veljavno zakonodajo se prepreči dobesedno ponavljanje zakonodaje v specifikaciji proizvoda, kot je bilo to storjeno prej. Specifikacija proizvoda je tako postala bolj jedrnata in jasnejša za bralca, ki lahko na prvi pogled vidi, da nobena od omejitev ne presega veljavne zakonodaje.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Največji donos na hektar
Opis
Poleg obstoječih pravil je bila dodana možnost, da združenje za zaščito vin z ZOP „Baden“ v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami poveča ali zmanjša največji donos na hektar. Taki sklepi veljajo le za zadevni letnik in se po potrebi objavijo v skladu z lokalno prakso.
Razlog
Ta nova možnost povečanja ali zmanjšanja največjega donosa na hektar v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami bo združenju za zaščito omogočila, da se ustrezno odzove na skrajne vremenske dogodke. Zaradi napredovanja podnebnih sprememb, ki za vinogradnike predstavljajo vse večje izzive, je ta nova možnost uporaben način za prožno odzivanje na prihodnje skrajne vremenske pojave.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Sorte vinske trte
Opis
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte namesto pod naslovoma Belo vino ter Rdeče vino in vino rosé.
Pod naslovom Bele sorte vinske trte so bile dodane naslednje sorte:
alvarinho, blauer silvaner, blütenmuskateller, cabernet blanc, calardis blanc, chardonel, completer, donauriesling, felicia, fidelio, fr 391-52, fr 523-52, glera, goldmuskateller, grüner adelfränkisch, grüner veltliner, grünfränkisch, hecker, hibernal, hölder, huxelrebe, juwel, kernling, manzoni bianco, melon, morio muskat, muskat-gutedel, ortega, ortlieber, phoenix, rabaner, rieslaner, rosa chardonnay, roter müller-thurgau, roter riesling, ruling, saphira, sauvignac, sauvignon gris, sauvitage, savagnin blanc, seyval blanc, siegerrebe, veritage, we 70-274-12, weißer elbling, weißer lagler, weißer räuschling, zähringer.
Pod naslovom Rdeče sorte vinske trte so bile dodane naslednje sorte:
accent, barbera, blauburger, blauer frühburgunder, blauer spätburgunder, bolero, cabaret noir, cabernet cantor, cabernet carol, cabernet jura, cabertin, calabrese, carignan noir, carillon, diolinoir, divico, dolcetto, domina, färbertraube, fr 236-75r, fr 362-75r, fr 407-83r, fr 452-87r, fr 453-87r, fr 485-87r, fr 486-87r, fr 521-89r, fr 629-2005r, fr 652-2005r, fr 742-2006r, fr 748-2006r, gm 674-1, gm 7217-5, grenache noir, hartblau, hegel, kleiner fränkischer burgunder, kolor, laurot, leon millot, levitage, malbec, marechal foch, marselan, monastrell, müllerrebe, muskat-trollinger, nebbiolo, petit verdot, pinot nova, pinotage, pinotin, piroso, primitivo, rondo, sangiovese, satin noir, tannat, tinto cao, touriga nacional, vb cal 1-22, vidoc, we 70-281-36, we 90-6-12, we 94-26-36.
Razlog
V prihodnje bodo sorte vinske trte navedene pod naslovoma Bele sorte vinske trte in Rdeče sorte vinske trte namesto pod naslovoma Belo vino ter Rdeče vino in vino rosé, saj seznam sort vinske trte v specifikaciji proizvoda določa, ali se sorte lahko gojijo ali ne, in ne končnega proizvoda. Na novo dodane sorte se že gojijo in so že dokazale svojo primernost, vina, proizvedena iz njih, pa so skladna s specifikacijo proizvoda.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Veljavne zahteve iz zakonodaje EU ali nacionalne zakonodaje oziroma zahteve, ki jih določi organizacija, ki upravlja ZOP/ZGO
Opis
Opis
Jasneje je bilo navedeno, kateri tradicionalni izrazi so obvezni in kateri neobvezni za označevanje vina in vinskih proizvodov.
Razlog
V spremenjenih pravilih o tradicionalnih izrazih je jasno navedeno, kako je treba poleg obstoječe zaščitene označbe porekla označevati vina in vinske proizvode z ZOP „Baden“. Spremembe temeljijo na potrebni prilagoditvi veljavni zakonodaji.
Opis
Določena so bila pravila za manjše geografske enote, v katerih je opisano, da register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. Navedene so odgovornost za vodenje registra vinogradov ter pravne podlage za njegovo vzpostavitev in vzdrževanje.
Razlog
Pravilo iz točke 10.2 navaja register vinogradov kot register geografskih označb, ki so manjše od ZOP „Baden“. Pri tem navaja manjše geografske označbe, ki se lahko uporabljajo skupaj z ZOP „Baden“, nalogo registra vinogradov kot seznama manjših geografskih enot in ustrezne pristojnosti.
Opis
V specifikaciji proizvoda je določeno, da se vino lahko trži z navedbo sorte vinske trte le, če je na etiketi navedeno tudi njeno dejansko ime. Določeno je tudi, da je zvrščanje z žlahtniteljskimi sortami dovoljeno in da je treba proizvod, proizveden izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi.
Razlog
Namen novega pravila iz točke 10.4 je združenju za zaščito omogočiti, da tudi pri trženju izpostavi že v izhodišču visoko kakovost proizvodov z ZOP „Baden“. Trženje zgolj z navedbo žlahtniteljskih oznak namesto dejanskih imen bi lahko zmedlo potrošnike ter ogrozilo prizadevanja za večjo prepoznavnost proizvodov. Zato se je združenje za zaščito pri tem pravilu odločilo, da se proizvodi ne bodo označevali z žlahtniteljskimi oznakami.
Opis
Po točki 10.5 specifikacije proizboda se vina „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), „Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenega pridelovalnega območja), „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja), „Qualitätslikörwein“ (kakovostno likersko vino) in „Federweißer“ (mošt v vrenju) z zaščiteno označbo porekla „Baden“ lahko proizvajajo v navedenih deželnih okrožjih in mestih s pristojnostmi okrožja zunaj območja zaščitene označbe porekla.
Potrjuje se, da imajo proizvodi z ZOP „Baden“, proizvedeni zunaj razmejenega geografskega območja, enake lastnosti kot proizvodi, proizvedeni na razmejenem geografskem območju.
Razlog
Ta izjema je nastala sčasoma zaradi strukture vinorodnega območja Baden, ki se razteza v dolžini približno 400 kilometrov z devetimi predeli, ki ležijo zelo narazen. Zaradi zgodovinske drobitve vinogradniških površin je v Badnu značilno tudi veliko število malih vinskih kleti in pogosta skupna predelava grozdja. Kletarske, hrambne in predelovalne zmogljivosti se včasih zato tradicionalno združujejo v osrednjih ali specializiranih objektih in niso nujno na razmejenem geografskem območju.
To velja zlasti za biser vino in kakovostno peneče vino, katerih proizvodnja zahteva specializirano tehnologijo za tlak, vrenje in polnjenje ali opremo za sekundarno vrenje. To velja tudi za likersko vino, katerega proizvodnja zahteva posebno tehnično in enološko opremo. Vrelne, skladiščne, hladilne, negovalne in polnilne zmogljivosti zunaj območja ZOP „Baden“ se zaradi strukture malih proizvajalcev uporablja tudi za proizvodnjo vina in delno prevretega grozdnega mošta.
Izjema omogoča nadaljevanje teh proizvodnih tradicij. Poleg tega to ne vpliva na poreklo grozdja. Grozdje mora še naprej izhajati z razmejenega geografskega območja in izpolnjevati vse zahteve iz specifikacije proizvoda. Obvezno evidentiranje in uradni nadzor zagotavljata sledljivost in skladnost s specifikacijo proizvoda, tudi če proizvodnja poteka zunaj geografskega območja. Izjema torej ne razširja območja porekla, temveč se uporablja izključno za faze nadaljnje predelave.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Nadzorni organ
Opis
Nadzorni organi in njihove naloge so bili črtani iz specifikacije proizvoda in navedeni v ločenem dokumentu.
Razlog
Prejšnji opisi nalog posameznih nadzornih organov niso več odražali sedanjega stanja in jih je bilo treba prilagoditi.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Drugo
Opis
Opis
V skladu z zahtevami EU so bile vnesene redakcijske spremembe.
Deli besedila, ki so povzemali splošna pravila, so bili črtani, dodan pa je bil sklic na veljavno zakonodajo.
Razlog
Za uskladitev z zahtevami EU so bile potrebne redakcijske spremembe.
Deli besedila, ki so povzemali splošna pravila, so bili ustrezno spremenjeni, dodan pa je bil zgolj sklic na veljavno zakonodajo. To je bilo potrebno, da se jasno pokaže, na katerih mestih je specifikacija proizvoda zgolj povzemala zakonodajo.
Opis
Struktura specifikacije proizvoda je bila usklajena z enotnim dokumentom.
Nekateri kraji so bili dodani ali črtani, vendar se razmejitev območja ne spremeni. Gre zgolj za posodobitev vinogradniškega zemljevida, ki prikazuje sedanje stanje površin, zasajenih z vinsko trto, in območij, prej imenovanih Speckgürtel (obrobna območja). Poleg tega so bili posamezni kraji navedeni pod ustreznimi območji znotraj ZOP „Baden“. Razmejitev območja, opisana v specifikaciji proizvoda, je bila dopolnjena s seznamom parcel v obliki preglednice. Ta je na voljo v Prilogi.
Razlog
Struktura specifikacije proizvoda je bila usklajena z enotnim dokumentom, da bi se izboljšala njena berljivost ter uskladili oblika in vsebina obeh dokumentov.
Opis
Povezava z območjem je bila na nekaj mestih natančneje določena. Na primer, opis kategorije delno prevreti grozdni mošt, ki je bila že vključena v specifikacijo proizvoda, je bil razširjen. Te spremembe se štejejo za standardne spremembe iz člena 14 Delegirane uredbe (EU) 2019/33, saj ne izničujejo povezave z geografskim območjem. Poleg tega je bil dodan tradicionalni izraz „Federweißer“ (mošt v vrenju).
Razlog
Razmejitev območja se ni spremenila. Pravzaprav so bili v specifikacijo proizvoda dodani nekateri kraji, bodisi ker so z upravnimi reformami nastali šele nedavno bodisi ker so bili pomotoma izpuščeni, zaradi česar je bil vinogradniški zemljevid nepopoln. Nekateri kraji so bili iz specifikacije proizvoda tudi črtani, prav tako zgolj zaradi političnih reform, ne da bi se pri tem spremenila razmejitev območja.
Zaradi večje preglednosti in zajema prihodnjega cilja povečanja prepoznavnosti posameznih območij v specifikaciji proizvoda so bili kraji navedeni pod ustreznimi območji znotraj ZOP „Baden“.
Območje ZOP „Baden“ je treba zelo natančno razmejiti, da ni dvoumnosti. Tako lahko namreč proizvajalci, pristojni organi in nadzorni organi nedvoumno opredelijo geografsko območje. V ta namen so potrebni zemljevidi, na katerih je razvidna natančna razmejitev po parcelah, in preglednice, v katerih so navedene vse zadevne parcele. Zato so specifikaciji proizvoda priložene preglednice z navedbo vseh zadevnih parcel in zemljevidi, ki prikazujejo razmejitev po parcelah. Zemljevidi so dostopni na spletnem naslovu www.ble.de/eu-qualitaetskennzeichen-wein.
Opis povezave z geografskim območjem je zdaj natančnejši, da bi specifikacijo proizvoda prilagodili dejanskim razmeram na terenu. Vključitev kategorije delno prevreti grozdni mošt, ki je bila že del specifikacije proizvoda, je izključno redakcijska in se zato šteje za standardno spremembo.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vino
„Baden“
Referenčna številka EU: PDO-DE-A1264-AM02 – 17. september 2026
1. Ime
„Baden“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
3. Država, ki ji pripada opredeljeno geografsko območje
Nemčija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
Vino
Likersko vino
Kakovostno peneče vino
Biser vino
Delno prevreti grozdni mošt
6. Opis vina ali vin
Proizvod vinske trte
Belo vino
Organoleptične lastnosti
Svetlo rumene do zlate barve z zelenkastimi, srebrnkastimi ali rahlo rdečkastimi odsevi.
Običajno svež in saden, z zaznavnimi cvetličnimi do rastlinskimi ter začimbnimi notami.
Elegantna do nežna struktura kislin. Glede na način zorenja imajo vina lahko tudi izrazito fenolno strukturo, arome po praženem ali lesu ter mehak pookus.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
miliekvivalenti na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče vino
Organoleptične lastnosti
Bistro, srednje do temno rdeče barve, včasih z rjavkastimi do modrikastimi ali celo vijoličastimi odsevi.
Arome češenj ter svetlega do temnega jagodičja, občasno z začimbnimi do izrazitimi notami po praženem ali lesu.
Nežen do bogat okus in zmerna struktura kislin. Glede na način zorenja, nežna do izrazita fenolna aroma.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
miliekvivalenti na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
Organoleptične lastnosti
Barva belega vina, značilnega za območje.
Cvetličen do saden, včasih z rahlo začimbnimi notami.
Običajno blage do zelo nežne kisline.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto vino (Rotling)
Organoleptične lastnosti
Od nežne do izrazite svetlo rdeče barve, včasih celo lososno rdeče.
Saden, včasih celo začimben, z notami jagodičja, pečkatega sadja in agrumov.
Običajno nežen do bogat okus in živahna struktura kislin.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Izrazito do močno penjenje.
Saden do zrel in kvasast, z živahno strukturo kislin.
Elegantne, nežno sadne arome. Glede na uporabljeno sorto od živahnega in lahkega do polnega okusa, z žametno teksturo in kvečjemu zmerno taninsko strukturo.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Bistro, z drobnim iskrenjem ali fino peno, srednje do temno rdeče barve, včasih z rjavkastimi ali modrikastimi odsevi.
Pretežno sadne in začimbne arome.
Prepoznavne note taninov, večinoma močan okus, včasih z lesnimi notami.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Kakovostno peneče vino rosé
Organoleptične lastnosti
Bistro, z drobnim iskrenjem ali fino peno, svetlo rožnate do svetlo rdeče barve, včasih z rdečkasto zlatimi ali modrikastimi odsevi. Siva vina (Weißherbst) imajo lahko tudi barvo belega vina. Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvo belega vina, kvečjemu z rahlo rdečim odtenkom.
Pretežno sadne in začimbne arome.
Glede na sorto vinske trte in obdobje staranja imajo vina lahek do poln okus, z večinoma blagimi kislinami in največ minimalno vsebnostjo taninov.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino rosé
Organoleptične lastnosti
Bistro, svetlo rožnate do svetlo rdeče barve, včasih z rdečkasto zlatim ali modrikastim odtenkom. Siva vina (Weißherbst) imajo lahko tudi barvo belega vina.
Arome cvetov, rdečega jagodičja in sadja. Mogoče so tudi začimbne arome in rahle note taninov.
Običajno blage do zelo nežne kisline.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir)
Organoleptične lastnosti
Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) se na splošno proizvajajo na enak način kot bela vina in imajo barvni razpon belih vin, značilnih za območje.
Cvetličen do saden, včasih z rahlo začimbnimi notami.
Običajno blage do zelo nežne kisline.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto vino (Rotling)
Organoleptične lastnosti
Od nežne do izrazite svetlo rdeče barve, včasih celo lososno rdeče.
Saden, včasih celo začimben, z notami jagodičja, pečkatega sadja in agrumov.
Nežen do bogat okus ter živahna struktura kislin.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Vino „Badisch Rotgold“
Organoleptične lastnosti
Svetlo rožnate do svetlo rdeče barve, včasih z rdečkasto zlatim ali modrikastim odtenkom.
Arome cvetov, sadja in začimb.
Od nežno polnega do izrazitega okusa, s pretežno blagimi kislinami.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
Zvrst iz sort grauburgunder in spätburgunder.
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Belo kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Izrazito do močno penjenje.
Saden do zrel in kvasast, z živahno strukturo kislin.
Elegantne, nežno sadne arome. Glede na uporabljeno sorto od živahnega in lahkega do polnega okusa, z žametno teksturo in kvečjemu zmerno taninsko strukturo.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeče kakovostno peneče vino
Organoleptične lastnosti
Bistro, z drobnim iskrenjem ali fino peno, srednje do temno rdeče barve, včasih z rjavkastimi ali modrikastimi odsevi.
Pretežno sadne in začimbne arome.
Prepoznavne note taninov, večinoma močan okus, včasih z lesnimi notami.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Kakovostno peneče vino rosé
Organoleptične lastnosti
Bistro, z drobnim iskrenjem ali fino peno, svetlo rožnate do svetlo rdeče barve, včasih z rdečkasto zlatimi ali modrikastimi odsevi. Siva vina (Weißherbst) imajo lahko tudi barvo belega vina. Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvo belega vina, kvečjemu z rahlo rdečim odtenkom.
Pretežno sadne in začimbne arome.
Glede na sorto vinske trte in obdobje staranja imajo vina lahek do poln okus, z večinoma blagimi kislinami in največ minimalno vsebnostjo taninov.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdečkasto kakovostno peneče vino (Rotling)
Organoleptične lastnosti
Bistro, z drobnim iskrenjem ali fino peno, svetlo rožnate do svetlo rdeče barve, včasih z rdečkasto zlatimi ali modrikastimi odsevi. Siva vina (Weißherbst) imajo lahko tudi barvo belega vina. Bela vina iz rdečega grozdja (blanc de noir) imajo barvo belega vina, kvečjemu z rahlo rdečim odtenkom.
Pretežno sadne in začimbne arome.
Glede na sorto vinske trte in obdobje staranja imajo vina lahek do poln okus, z večinoma blagimi kislinami in največ minimalno vsebnostjo taninov.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Biser vino
Organoleptične lastnosti
Drobno do izrazito iskrenje. Glede na vrsto vina je primerljiv s tistim, ki je opisan za bela vino, vino rosé, sivo vino (Weißherbst), belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir), rdečkasto vino (Rotling) ali rdeče vino.
Glede na vrsto vina je primerljiv s tistim, ki je opisan za bela vino, vino rosé, sivo vino (Weißherbst), belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir), rdečkasto vino (Rotling) ali rdeče vino.
Nežno mehurčkasto v ustih. Prefinjen sadni značaj in svežina.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Delno prevreti grozdni mošt
Organoleptične lastnosti
Glede na uporabljene sorte vinske trte je motno ter belkaste, zelenkaste ali rumenkaste barve.
Sadne arome po moštu.
Izrazite vrelne arome.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Likersko vino
Organoleptične lastnosti
Glede na vrsto vina je primerljiv s tistim, ki je opisan za bela vino, vino rosé, sivo vino (Weißherbst), belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir), rdečkasto vino (Rotling) ali rdeče vino.
Glede na vrsto vina je primerljiv s tistim, ki je opisan za bela vino, vino rosé, sivo vino (Weißherbst), belo vino iz rdečega grozdja (blanc de noir), rdečkasto vino (Rotling) ali rdeče vino.
Na splošno z velikim deležem alkohola, običajno s preostankom sladkorja, lahko pa se pridela tudi kot suho vino.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol.%) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota pri najnižji vsebnosti skupnih kislin |
— |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Če vrednosti analitskih lastnosti niso navedene, se uporablja veljavna zakonodaja.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
—
Ni relevantno
7.2 Največji donosi
Vsi proizvodi
|
Največji donos |
90 |
|
Enota pri največjem donosu |
hektolitri na hektar |
8. Seznam sorte ali sort vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina
|
— |
Accent |
|
— |
Acolon |
|
— |
Adelfränkisch – grüner adelfränkisch, grünedel, verdet blanc |
|
— |
Alvarinho – albarino, albariño |
|
— |
Auxerrois – auxerrois blanc, pinot auxerrois |
|
— |
Bacchus |
|
— |
Barbera – sciaa |
|
— |
Baron |
|
— |
Blauburger |
|
— |
Blauer frühburgunder – frühburgunder, madeleine noir, pinot madeleine, pinot noir précoce |
|
— |
Blauer limberger – blaufränkisch, lemberger, limberger |
|
— |
Blauer portugieser – portugieser |
|
— |
Blauer silvaner |
|
— |
Blauer spätburgunder – clevner, pinot noir, pinot nero, samtrot, spätburgunder |
|
— |
Blauer trollinger – trollinger, vernatsch, schiava grossa |
|
— |
Blauer zweigelt – rotburger, zweigelt, zweigeltrebe |
|
— |
Blütenmuskateller |
|
— |
Bolero |
|
— |
Bronner |
|
— |
Cabaret noir |
|
— |
Cabernet blanc |
|
— |
Cabernet cantor |
|
— |
Cabernet carbon |
|
— |
Cabernet carol |
|
— |
Cabernet cortis |
|
— |
Cabernet cubin |
|
— |
Cabernet dorio |
|
— |
Cabernet dorsa |
|
— |
Cabernet franc |
|
— |
Cabernet jura |
|
— |
Cabernet mitos |
|
— |
Cabernet sauvignon |
|
— |
Cabertin |
|
— |
Calabrese – nero d’avola |
|
— |
Calardis blanc |
|
— |
Carignan noir – carignan |
|
— |
Carillon |
|
— |
Chardonel |
|
— |
Chardonnay |
|
— |
Chenin blanc |
|
— |
Completer |
|
— |
Dakapo |
|
— |
Deckrot |
|
— |
Diolinoir |
|
— |
Divico |
|
— |
Dolcetto |
|
— |
Domina |
|
— |
Donauriesling |
|
— |
Dornfelder |
|
— |
Dunkelfelder |
|
— |
Fr 236-75r |
|
— |
Fr 362-75r |
|
— |
Fr 391-52 |
|
— |
Fr 407-83r |
|
— |
Fr 452-87r |
|
— |
Fr 453-87r |
|
— |
Fr 485-87r |
|
— |
Fr 486-87r |
|
— |
Fr 521-89r |
|
— |
Fr 523-52 |
|
— |
Fr 629-2005r |
|
— |
Fr 652-2005r |
|
— |
Fr 742-2006r |
|
— |
Fr 748-2006r |
|
— |
Felicia |
|
— |
Fidelio |
|
— |
Findling |
|
— |
Freisamer |
|
— |
Färbertraube |
|
— |
Gelber muskateller – moscato, muscat, muskat, muscat blanc, muskateller |
|
— |
Glera |
|
— |
Gm 674-1 |
|
— |
Gm 7217-5 |
|
— |
Goldmuskateller |
|
— |
Grenache noir – grenache |
|
— |
Grüner silvaner – silvaner, sylvaner |
|
— |
Grüner veltliner – veltliner |
|
— |
Grünfränkisch – bormeo verd |
|
— |
Hartblau |
|
— |
Hecker |
|
— |
Hegel |
|
— |
Helios |
|
— |
Hibernal |
|
— |
Huxelrebe – huxel |
|
— |
Hölder |
|
— |
Johanniter |
|
— |
Juwel |
|
— |
Kerner |
|
— |
Kernling |
|
— |
Kleiner fränkischer burgunder – franc pineau, schwarzblauer klevner |
|
— |
Kolor |
|
— |
Lagrein – blauer lagrein, lagrain |
|
— |
Laurot |
|
— |
Levitage |
|
— |
Léon millot |
|
— |
Malbec – cot |
|
— |
Manzoni bianco |
|
— |
Marselan |
|
— |
Maréchal foch – marechal foch |
|
— |
Melon |
|
— |
Merlot |
|
— |
Merzling |
|
— |
Monarch |
|
— |
Monastrell – mourvèdre |
|
— |
Morio muskat – morio-muskat |
|
— |
Muscaris |
|
— |
Muskat gutedel – muskat-gutedel |
|
— |
Muskat ottonel – muskat-ottonel |
|
— |
Muskat trollinger – muskat-trollinger |
|
— |
Müller thurgau – rivaner, müller-thurgau |
|
— |
Müllerrebe – pinot meunier, schwarzriesling |
|
— |
Nebbiolo – prunent |
|
— |
Nobling |
|
— |
Ortega |
|
— |
Ortlieber |
|
— |
Palas |
|
— |
Perle |
|
— |
Petit verdot |
|
— |
Phoenix – phönix |
|
— |
Pinot nova – pinot nova |
|
— |
Pinotage |
|
— |
Pinotin |
|
— |
Piroso |
|
— |
Primitivo – zinfandel |
|
— |
Prior |
|
— |
Rabaner |
|
— |
Regent |
|
— |
Rieslaner |
|
— |
Rondo |
|
— |
Rosa chardonnay |
|
— |
Roter gutedel – chasselas rouge, fendant roux |
|
— |
Roter muskateller |
|
— |
Roter müller thurgau – roter müller-thurgau |
|
— |
Roter riesling |
|
— |
Roter traminer – gewürztraminer, traminer |
|
— |
Ruling |
|
— |
Ruländer – grauburgunder, grauer burgunder, pinot grigio, pinot gris |
|
— |
Sangiovese – nerino |
|
— |
Saphira |
|
— |
Satin noir |
|
— |
Sauvignac |
|
— |
Sauvignon blanc – fumé blanc, muskat silvaner |
|
— |
Sauvignon gris |
|
— |
Sauvitage |
|
— |
Savagnin blanc – weißer traminer |
|
— |
Scheurebe |
|
— |
Seyval blanc |
|
— |
Siegerrebe – sieger |
|
— |
Solaris |
|
— |
Souvignier gris |
|
— |
St. laurent – sankt laurent, saint laurent |
|
— |
Syrah – shiraz |
|
— |
Tannat |
|
— |
Tauberschwarz |
|
— |
Tempranillo |
|
— |
Tinto cao |
|
— |
Touriga nacional |
|
— |
Vb cal 1-22 |
|
— |
Veritage |
|
— |
Vidoc |
|
— |
Viognier – viogne |
|
— |
We 70-274-12 |
|
— |
We 70-281-36 |
|
— |
We 90-6-12 |
|
— |
We 94-26-36 |
|
— |
Weißer burgunder – pinot bianco, pinot blanc, weißburgunder |
|
— |
Weißer elbling – elbling, kleinberger |
|
— |
Weißer gutedel – chasselas, chasselas blanc, fendant, fendant blanc, gutedel |
|
— |
Weißer riesling – klingelberger, riesling, rheinriesling, riesling renano |
|
— |
Weißer räuschling – räuschling |
|
— |
Zähringer |
9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja
Območje zaščitene označbe porekla „Baden“ je razdeljeno na naslednja glavna območja:
Badische Bergstraße, Bodensee, Breisgau, Kaiserstuhl, Kraichgau, Markgräflerland, Ortenau, Tuniberg in Tauberfranken.
Na območju Badische Bergstraße zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Dossenheim (2995), Heidelberg, mesto (3320), Hemsbach, mesto (2935), Hirschberg an der Bergstraße (2960), Hirschberg an der Bergstraße (2961), Laudenbach (2930), Leimen, mesto (3110), Nußloch (3120), Schriesheim, mesto (2980), Weinheim, mesto (2940), Weinheim, mesto (2941), Weinheim, mesto (2942), Weinheim, mesto (2945), Weinheim, mesto (2946), Wiesloch, mesto (3200).
Na območju Bodensee zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Allensbach (6650), Bermatingen (9820), Bodman-Ludwigshafen (6520), Daisendorf (9840), Gaienhofen (6690), Gailingen (6605), Hagnau am Bodensee (9870), Hilzingen (6580), Hilzingen (6583), Hohentengen am Hochrhein (6970), Immenstaad am Bodensee (9880), Immenstaad am Bodensee (9881), Klettgau (6931), Klettgau (6934), Konstanz, univerzitetno mesto (6660), Lottstetten (6955), Markdorf, mesto (9810), Meersburg, mesto (9850), Moos (6683), Reichenau (6670), Singen (Hohentwiel), mesto (6620), Singen (Hohentwiel), mesto (6622), Stetten (9860), Überlingen, mesto (9720), Uhldingen-Mühlhofen (9831), Wutöschingen (6923).
Na območju Breisgau zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Denzlingen (5235), Emmendingen, mesto (5160), Emmendingen, mesto (5163), Emmendingen, mesto (5165), Ettenheim, mesto (4920), Ettenheim, mesto (4921), Ettenheim, mesto (4923), Ettenheim, mesto (4924), Freiburg im Breisgau, mesto (5710), Freiburg im Breisgau, mesto (5714), Friesenheim (4840), Friesenheim (4841), Friesenheim (4842), Friesenheim (4843), Glottertal (5350), Glottertal (5351), Glottertal (5352), Glottertal (5353), Gundelfingen (5340), Gundelfingen (5341), Herbolzheim, mesto (5050), Herbolzheim, mesto (5051), Herbolzheim, mesto (5052), Herbolzheim, mesto (5053), Herbolzheim, mesto (5054), Heuweiler (5335), Kenzingen, mesto (5070), Kenzingen, mesto (5071), Kenzingen, mesto (5072), Kenzingen, mesto (5073), Kippenheim (4885), Kippenheim (4886), Lahr/Schwarzwald, mesto (4870), Lahr/Schwarzwald, mesto (4871), Lahr/Schwarzwald, mesto (4875), Lahr/Schwarzwald, mesto (4877), Mahlberg, mesto (4890), Malterdingen (5140), Ringsheim (4910), Sexau (5170), Teningen (5151), Teningen (5152), Waldkirch, mesto (5221).
Na območju Kaiserstuhl zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Bahlingen am Kaiserstuhl (5120), Bötzingen (5280), Breisach am Rhein, mesto (5320), Eichstetten (5275), Endingen, mesto (5110), Endingen, mesto (5111), Endingen, mesto (5112), Endingen, mesto (5113), Ihringen (5310), Ihringen (5311), March (5290), March (5291), March (5293), Riegel (5080), Sasbach (5100), Sasbach (5101), Sasbach (5102), Teningen (5153), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5260), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5261), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5262), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5263), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5264), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5265), Vogtsburg im Kaiserstuhl, mesto (5266).
Na območju Kraichgau zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Angelbachtal (3300), Angelbachtal (3301), Bad Rappenau, mesto (705), Bad Schönborn (3370), Bad Schönborn (3371), Binau (2820), Bretten, mesto (3506), Bruchsal, mesto (3450), Bruchsal, mesto (3452), Bruchsal, mesto (3453), Bruchsal, mesto (3454), Bruchsal, mesto (3455), Dielheim (3210), Dielheim (3211), Eberbach (3025), Eisingen (3930), Eppingen, mesto (752), Eppingen, mesto (754), Eppingen, mesto (756), Kämpfelbach (3936), Gondelsheim (3520), Haßmersheim (2910), Haßmersheim (2911), Karlsruhe, mesto (3621), Keltern (4001), Keltern (4002), Kirchardt (716), Kraichtal, mesto (3460), Kraichtal, mesto (3461), Kraichtal, mesto (3462), Kraichtal, mesto (3463), Kraichtal, mesto (3464), Kraichtal, mesto (3465), Kraichtal, mesto (3467), Kraichtal, mesto (3468), Kürnbach (3485), Malsch (3260), Mosbach, mesto (2881), Mühlhausen (3265), Mühlhausen (3266), Mühlhausen (3267), Oberderdingen (3491), Östringen, mesto (3380), Östringen, mesto (3381), Östringen, mesto (3382), Östringen, mesto (3383), Pfinztal (3540), Pfinztal (3542), Pfinztal (3543), Rauenberg, mesto (3250), Rauenberg, mesto (3251), Rauenberg, mesto (3252), Sinsheim, mesto (3284), Sinsheim, mesto (3286), Sinsheim, mesto (3291), Sinsheim, mesto (3292), Sulzfeld (3480), Ubstadt-Weiher (3390), Ubstadt-Weiher (3391), Ubstadt-Weiher (3393), Walzbachtal (3530), Weingarten (Baden) (3525), Zaisenhausen (3475).
Na območju Markgräflerland zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Au (5400), Auggen (5695), Bad Bellingen (7190), Bad Bellingen (7191), Bad Bellingen (7192), Bad Bellingen (7193), Bad Krozingen (5520), Bad Krozingen (5521), Bad Krozingen (5523), Bad Krozingen (5524), Badenweiler (5685), Badenweiler (5686), Ballrechten-Dottingen (5560), Ballrechten-Dottingen (5561), Binzen (7330), Bollschweil (5500), Buggingen (5650), Buggingen (5651), Ebringen (5380), Efringen-Kirchen (7290), Efringen-Kirchen (7291), Efringen-Kirchen (7292), Efringen-Kirchen (7293), Efringen-Kirchen (7294), Efringen-Kirchen (7295), Efringen-Kirchen (7296), Efringen-Kirchen (7297), Efringen-Kirchen (7298), Ehrenkirchen (5510), Ehrenkirchen (5511), Ehrenkirchen (5512), Ehrenkirchen (5514), Eimeldingen (7335), Eschbach (5540), Fischingen (7320), Freiburg im Breisgau, mesto (5710), Grenzach-Wyhlen (7400), Grenzach-Wyhlen (7401), Heitersheim, mesto (5550), Heitersheim, mesto (5551), Kandern, mesto (7211), Kandern, mesto (7212), Kandern, mesto (7213), Kandern, mesto (7215), Kandern, mesto (7216), Lörrach, mesto (7350), Merzhausen (5390), Müllheim, mesto (5670), Müllheim, mesto (5671), Müllheim, mesto (5672), Müllheim, mesto (5673), Müllheim, mesto (5674), Müllheim, mesto (5675), Müllheim, mesto (5676), Müllheim, mesto (5677), Neuenburg am Rhein, mesto (5700), Neuenburg am Rhein, mesto (5702), Pfaffenweiler (5385), Rheinfelden (Baden), mesto (7384), Rümmingen (7325), Schallbach (7315), Schallstadt (5371), Schallstadt (5372), Schliengen (7180), Schliengen (7181), Schliengen (7182), Schliengen (7183), Schliengen (7184), Sölden (5410), Staufen im Breisgau, mesto (5570), Staufen im Breisgau, mesto (5571), Staufen im Breisgau, mesto (5572), Sulzburg, mesto (5660), Sulzburg, mesto (5661), Weil am Rhein, mesto (7340), Weil am Rhein, mesto (7341), Weil am Rhein, mesto (7343), Wittlingen (7310), Wittnau (5405).
Na območju Ortenau zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Achern, mesto (4574), Achern, mesto (4575), Achern, mesto (4576), Appenweier (4661), Baden-Baden, mesto (3830), Baden-Baden, mesto (3831), Baden-Baden, mesto (3834), Baden-Baden, mesto (3835), Baden-Baden, mesto (3836), Baden-Baden, mesto (3838), Baden-Baden, mesto (3839), Berghaupten (4830), Bühl, mesto (3780), Bühl, mesto (3781), Bühl, mesto (3783), Bühl, mesto (3785), Bühlertal (3810), Durbach (4730), Gengenbach, mesto (4820), Gengenbach, mesto (4821), Gengenbach, mesto (4822), Gengenbach, mesto (4823), Gernsbach, mesto (3731), Gernsbach, mesto (3733), Gernsbach, mesto (3735), Hohberg (4750), Hohberg (4751), Hohberg (4752), Kappelrodeck (4600), Kappelrodeck (4601), Lauf (4590), Lautenbach (4650), Oberkirch, mesto (4630), Oberkirch, mesto (4631), Oberkirch, mesto (4632), Oberkirch, mesto (4633), Oberkirch, mesto (4634), Oberkirch, mesto (4635), Oberkirch, mesto (4636), Oberkirch, mesto (4637), Oberkirch, mesto (4638), Offenburg, mesto (4710), Offenburg, mesto (4711), Offenburg, mesto (4714), Offenburg, mesto (4716), Offenburg, mesto (4720), Offenburg, mesto (4721), Ohlsbach (4810), Ortenberg (4740), Ottenhöfen im Schwarzwald (4611), Ottersweier (3800), Renchen, mesto (4620), Renchen, mesto (4621), Renchen, mesto (4622), Sasbach (4586), Sasbachwalden (4595), Sinzheim (3755), Weisenbach (3745).
Na območju Tauberfranken zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Bad Mergentheim, mesto (0153), Boxberg, mesto (0126), Boxberg, mesto (0130), Großrinderfeld (0050), Grünsfeld (0075), Königheim (0070), Königheim (0072), Krautheim, mesto (000224), Külsheim, mesto (30), Külsheim, mesto (0031), Külsheim, mesto (0035), Lauda-Königshofen, mesto (0090), Lauda-Königshofen, mesto (0092), Lauda-Königshofen, mesto (0094), Lauda-Königshofen, mesto (0095), Lauda-Königshofen, mesto (0096), Lauda-Königshofen (0098), Lauda-Königshofen, mesto (0099), Lauda-Königshofen, mesto (0100), Lauda-Königshofen, mesto (0101), Tauberbischofsheim, mesto (0060), Tauberbischofsheim, mesto (0061), Tauberbischofsheim, mesto (0062), Tauberbischofsheim, mesto (0063), Tauberbischofsheim, mesto (0064), Tauberbischofsheim, mesto (0065), Tauberbischofsheim, mesto (0066), Werbach (0040), Wertheim, mesto (0012), Wertheim, mesto (0013), Wertheim, mesto (0016), Wertheim, mesto (0017), Wertheim, mesto (0018), Wertheim, mesto (0021), Wertheim, mesto (0025), Wertheim, mesto (0010).
Na območju Tuniberg zaščitena označba porekla zajema vinogradniške površine v naslednjih občinah in občinskih delih:
Breisach am Rhein, mesto (5322), Breisach am Rhein, mesto (5323), Freiburg im Breisgau, mesto (5715), Freiburg im Breisgau, mesto (5716), Freiburg im Breisgau, mesto (5717), Freiburg im Breisgau, mesto (5718), Gottenheim (5285), Merdingen (5330), Schallstadt (5370).
10. Povezava z geografskim območjem
Kategorija proizvoda vinske trte
Vino
Povzetek povezave
Pokrajina in morfologija
Vinorodno območje „Baden“ se razteza med Bodenskim jezerom, Visokim Renom, zgornjo dolino Rena ter območjema Badische Bergstraße in Tauberfranken. Vinogradi ležijo na nadmorski višini od 115 m do 520 m. V rečnih dolinah in na višje ležečih območjih schwarzwaldskega predgorja se vinogradi na pobočjih z naklonom do približno 60 % praviloma obdelujejo neposredno s traktorjem. Na območjih Zgornjega Porenja, Tuniberga in Kaiserstuhla so vinogradi večinoma na terasah različnih velikosti.
Geologija
Badenski vinogradi so večinoma zasajeni na tleh, ki so nastala s preperevanjem granita, gnajsa, školjčnega apnenca ali predornin in so večinoma prekrita s plastmi puhlice različnih debelin.
S povprečno letno temperaturo 10,8 °C, količino padavin 955 l/m2 in 1 740 urami sonca na leto v Freiburgu im Breisgau je za Baden, ki je najjužnejše vinorodno območje v Nemčiji, značilno izmenjavanje obdobij suhega in vročega vremena ter vlažnih in toplih razmer. Iz tega izhaja posebej intenzivna uporaba sort iz družine burgundcev.
Vinogradništvo je skozi stoletja bistveno zaznamovalo kulturo in krajino vinorodnega območja Baden, o čemer pričajo listinski viri, ki segajo v leto 720 po n. št. Zgodovinska delitev zemljišč je botrovala vinogradniški strukturi, za katero so značilna predvsem majhna in zelo majhna zemljišča na bregovih in strmih pobočjih. Poleg teh majhnih in zelo majhnih zemljišč so se sčasoma pojavila tudi večja zemljišča. Zaradi omejenih možnosti mehanizacije je obdelava vinogradov v nekaterih primerih zelo delovno intenzivna.
Informacije v nadaljevanju se nanašajo na kategorije vino, kakovostno peneče vino, biser vino, likersko vino in delno prevreti grozdni mošt.
Za Baden je značilno izmenjavanje obdobij suhega in vročega vremena ter vlažnih in toplih razmer.
Različne matične kamnine na tem območju in prevladujoče podnebne razmere dajejo vsakemu proizvodu poseben značaj, ki je odvisen od letnika in sorte vinske trte. Geološke razmere in različne nadmorske višine vinogradov v Badnu omogočajo proizvodnjo sadnih belih vin z mineralnim okusom ter krepkih rdečih vin polnega telesa, ki jih zaznamujeta območje in arome, ki jih določajo posamezne sorte vinske trte. Ti dejavniki dajejo sortam vinske trte v Badnu posebne lastnosti, ki so pogoj za proizvodnjo geografsko značilnih in edinstvenih vin z uporabo enoloških postopkov, značilnih za to območje.
Vina „Qualitätswein“ (kakovostna vina) in „Prädikatswein“ (vina s posebnimi izrazi)
Kakovostna vina morajo izpolnjevati zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti sladkorja v moštu za ustrezno kategorijo sorte vinske trte, zaradi posebnih prednosti podnebnih razmer pa pogosto potrebujejo le manjše povečanje deleža naravnega alkohola.
Vina s posebnimi izrazi morajo prav tako izpolnjevati zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti sladkorja v moštu za ustrezno kategorijo sorte vinske trte, vendar jih na splošno precej presegajo. Pri pridelavi grozdja za proizvodnjo vin s posebnimi izrazi je delo, ki ga vinogradnik opravlja med rastjo vinske trte, del celovitega vodenja kakovosti. Kakovost tega dela ima skupaj s trgatvijo v skladu s fiziološkimi zahtevami, povezanimi z zrelostjo grozdja, ključno vlogo pri doseganju najvišje kakovosti vina z lastnostmi, značilnimi za območje in uporabljene sorte vinske trte. V nasprotju s kakovostnimi vini se vina s posebnimi izrazi ne smejo obogatiti.
Kategorija proizvoda vinske trte
Likersko vino
Povzetek povezave
Likersko vino
Kakovostno likersko vino je proizvod z deležem dejanskega alkohola najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. % ter deležem skupnega alkohola najmanj 17,5 vol. %.
Kategorija proizvoda vinske trte
Biser vino
Povzetek povezave
Kakovostno biser vino mora izpolnjevati zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti sladkorja v moštu za ustrezno kategorijo sorte vinske trte. Proizvaja se z vrenjem pod tlakom ali z dodajanjem endogenega ogljikovega dioksida.
Kategorija proizvoda vinske trte
Kakovostno peneče vino
Povzetek povezave
Osnovni proizvod mora izpolnjevati zahteve glede najmanjšega deleža naravnega alkohola in najnižje vsebnosti sladkorja v moštu za ustrezno kategorijo sorte vinske trte. Grozdje iz izbranih vinogradov, ki se uporablja za proizvodnjo osnovnega vina za proizvodnjo penečega vina (sekt), je treba glede na fazo rasti in lego potrgati prej, da se ohrani značaj, značilen za kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja, tj. „Sekt b.A“ ali „Winzersekt“. V osnovnem vinu, namenjenem proizvodnji penečega vina, nato poteka sekundarno vrenje. Če to sekundarno vrenje poteka v steklenici, mora celotno obdobje proizvodnje trajati najmanj devet mesecev. Kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja se lahko proizvaja tudi brez sekundarnega vrenja.
Kategorija proizvoda vinske trte
Delno prevreti grozdni mošt
Povzetek povezave
Za delno prevreti grozdni mošt mora uporabljeno grozdje izpolnjevati enake zahteve kot grozdje, uporabljeno za proizvodnjo vina z ZOP „Baden“.
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
Uradni pregledi (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino)
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Pri vinih „Qualitätswein“ (kakovostno vino) in „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), likersko vino („Qualitätslikörwein“ (kakovostno likersko vino)), biser vino („Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenega pridelovalnega območja)) in kakovostno peneče vino („Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja)), razen delno prevretega grozdnega mošta, se opravi uradni pregled, ki zajema analitski in senzorični del, da bi se lahko označila s katerim koli od tradicionalnih izrazov iz specifikacije proizvoda. Na etiketi se navede dodeljena številka pregleda (amtliche Prüfungsnummer ali AP-Nummer). Ta nadomesti številko serije.
Naslov zahteve/odstopanja
Tradicionalni izrazi (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino in delno prevreti grozdni mošt)
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Vina in vinski proizvodi se označijo z obstoječim zaščitenim imenom vina v obliki iz člena 119(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) št. 1308/2013, bodisi samostojno bodisi skupaj z enim od tradicionalnih izrazov iz točke 7(a) specifikacije proizvoda. Uporaba tradicionalnih izrazov iz točke 7(b) ni obvezna.
Naslov zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino in delno prevreti grozdni mošt)
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Manjše geografske enote se lahko navedejo poleg obstoječega zaščitenega imena vina le, če so vpisane v register vinogradov.
Register vinogradov vsebuje seznam imen območij, širših in posameznih vinorodnih leg ter zemljiških kosov, ki se lahko uporabljajo kot manjše geografske enote. V njem so navedene meje enot in območij po katastrskih referencah (katastrske občine, poljedelske površine, zemljiški kosi, parcele), vodijo pa ga regionalni sveti. Register vinogradov, ki je vzpostavljen in se vodi v Baden-Württembergu, temelji na naslednjem pravnem okviru:
zvezna zakonodaja:
|
— |
člena 23(3) in (4) zveznega zakona o vinu (Weingesetz), |
|
— |
člen 29 zvezne uredbe o vinu (Weinverordnung), |
zakonodaja zvezne dežele Baden-Württemberg:
|
— |
zakon dežele Baden-Württemberg o določitvi leg in območij ter registra vinogradov (zakon o vinogradih) (Landesgesetz über die Festsetzung von Lagen und Bereichen und über die Weinbergsrolle (Weinlagengesetz)), |
|
— |
člen 9 uredbe ministrstva za podeželje o vpisu leg in območij v register vinogradov (uredba o vinogradniških območjih) (Verordnung des Ministeriums Ländlicher Raum über die Eintragung von Lagen und Bereichen in die Weinbergrolle (Weinbergslagenverordnung), |
|
— |
člen 2(16) uredbe zvezne dežele Baden-Württemberg o odgovornostih na področju zakonodaje o vinu (Landesverordnung über Zuständigkeiten auf dem Gebiet des Weinrechts). |
Meje manjših geografskih enot se lahko spremenijo le s soglasjem pristojne organizacije v skladu s členom 22g zveznega zakona o vinu (prejšnja različica), ki mora o vseh spremembah obvestiti zvezni urad za kmetijstvo in prehrano.
Naslov zahteve/odstopanja
Tradicionalna oblika steklenice (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino in delno prevreti grozdni mošt)
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Polnjenje na razmejenem geografskem območju
Opis zahteve/odstopanja
Opis
Bocksbeutel (trebušasta vinska steklenica) je tradicionalna oblika steklenice:
|
— |
s poreklom iz Taubertala in Schüpfergrunda, |
|
— |
s poreklom iz naslednjih delov občine Baden-Baden: Neuweier, Steinbach, Umweg in Varnhalt. |
Naslov zahteve/odstopanja
Sorte vinske trte z žlahtniteljskimi oznakami (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino in delno prevreti grozdni mošt)
Pravni okvir
Na ravni organizacije, ki upravlja ZOP/ZGO, kadar to določijo države članice
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Pri označevanju proizvodov z ZOP „Baden“, ki se tržijo z navedbo sorte vinske trte, se lahko uporabljajo samo dejanska imena. Mešanje z žlahtniteljskimi sortami je mogoče.
Če je bil proizvod proizveden izključno iz grozdja žlahtniteljskih sort, ga je treba tržiti brez navedbe sorte vinske trte na etiketi.
Naslov zahteve/odstopanja
Proizvodna pravila (vino, likersko vino, biser vino, kakovostno peneče vino in delno prevreti grozdni mošt)
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis zahteve/odstopanja
Vina „Qualitätswein“ (kakovostno vino), „Prädikatswein“ (vino s posebnim izrazom), „Qualitätsperlwein b.A.“ (kakovostno biser vino z določenega pridelovalnega območja), „Sekt b.A.“ (kakovostno peneče vino z določenega pridelovalnega območja), „Qualitätslikörwein“ (kakovostno likersko vino) in „Federweißer“ (mošt v vrenju) z zaščiteno označbo porekla „Baden“ se lahko proizvedejo v naslednjih deželnih okrožjih in mestih s pristojnostmi okrožja zunaj območja zaščitene označbe porekla:
Bavarska:
deželno okrožje Aichach-Friedberg, deželno okrožje Ansbach, deželno okrožje Aschaffenburg, deželno okrožje Bamberg, deželno okrožje Bayreuth, deželno okrožje Erding, deželno okrožje Freising, mesto s pristojnostmi okrožja Ingolstadt, mesto s pristojnostmi okrožja Kaufbeuren, deželno okrožje Kitzingen, deželno okrožje Landsberg am Lech, deželno okrožje Landshut, deželno okrožje Lindau (Bodensee), deželno okrožje Main-Spessart, deželno okrožje Miltenberg, mesto s pristojnostmi okrožja München, deželno okrožje Munich, deželno okrožje Neustadt an der Aisch-Bad Windsheim, mesto s pristojnostmi okrožja Nürmberg, deželno okrožje Regensburg, deželno okrožje Schweinfurt, deželno okrožje Starnberg, deželno okrožje Unterallgäu, mesto s pristojnostmi okrožja Würzburg, deželno okrožje Würzburg,
Hessen:
deželno okrožje Bergstraße, deželno okrožje Darmstadt-Dieburg, mesto s pristojnostmi okrožja Frankfurt na Majni, deželno okrožje Lahn-Dill-Kreis, deželno okrožje Odenwaldkreis, deželno okrožje Offenbach, deželno okrožje Rheingau-Taunus-Kreis, deželno okrožje Wetteraukreis, mesto s pristojnostmi okrožja Wiesbaden,
Porenje – Pfalška:
deželno okrožje Ahrweiler, deželno okrožje Alzey-Worms, deželno okrožje Bad Dürkheim, deželno okrožje Bad Kreuznach, deželno okrožje Bernkastel-Wittlich, deželno okrožje Cochem-Zell, deželno okrožje Germersheim, deželno okrožje Kaiserslautern, mesto s pristojnostmi okrožja Ludwigshafen am Rhein, mesto s pristojnostmi okrožja Mainz, deželno okrožje Mainz-Bingen, mesto s pristojnostmi okrožja Neustadt an der Weinstraße, deželno okrožje Rhein-Pfalz-Kreis, mesto s pristojnostmi okrožja Speyer, deželno okrožje Südliche Weinstraße, mesto s pristojnostmi okrožja Trier, deželno okrožje Trier-Saarburg, deželno okrožje Westerwaldkreis, mesto s pristojnostmi okrožja Worms.
Ta izjema je nastala sčasoma zaradi strukture vinorodnega območja Baden, ki se razteza v dolžini približno 400 kilometrov z devetimi predeli, ki ležijo zelo narazen. Zaradi zgodovinske drobitve vinogradniških površin je v Badnu značilno tudi veliko število malih vinskih kleti in pogosta skupna predelava grozdja. Kletarske, hrambne in predelovalne zmogljivosti se včasih zato tradicionalno združujejo v osrednjih ali specializiranih objektih in niso nujno na razmejenem geografskem območju.
To velja zlasti za biser vino in kakovostno peneče vino, katerih proizvodnja zahteva specializirano tehnologijo za tlak, vrenje in polnjenje ali opremo za sekundarno vrenje. To velja tudi za likersko vino, katerega proizvodnja zahteva posebno tehnično in enološko opremo. Vrelne, skladiščne, hladilne, negovalne in polnilne zmogljivosti zunaj območja ZOP „Baden“ se zaradi strukture malih proizvajalcev uporablja tudi za proizvodnjo vina in delno prevretega grozdnega mošta.
Izjema omogoča nadaljevanje teh proizvodnih tradicij. Poleg tega to ne vpliva na poreklo grozdja. Grozdje mora še naprej izhajati z razmejenega geografskega območja in izpolnjevati vse zahteve iz specifikacije proizvoda. Obvezno evidentiranje in uradni nadzor zagotavljata sledljivost in skladnost s specifikacijo proizvoda, tudi če proizvodnja poteka zunaj geografskega območja. Izjema torej ne razširja območja porekla, temveč se uporablja izključno za faze nadaljnje predelave.
Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/5957/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)