EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.10.2025

COM(2025) 593 final

2025/0312(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 472/2013 glede gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Prvič, glede na navedeno je cilj tega predloga zagotoviti skladnost med Uredbo (EU) št. 472/2013 in reformiranim okvirom ekonomskega upravljanja Unije. Drugič, namen predloga je tudi upoštevati institucionalni razvoj od leta 2013, vključno z vzpostavitvijo EMN in dejstvom, da EFSF ne more več sodelovati v novih programih financiranja. Tretjič, glede na izkušnje, pridobljene z uporabo Uredbe (EU) št. 472/2013, je namen predloga prav tako pojasniti uporabo okrepljenega nadzora, kadar država članica, katere valuta je euro, prejema preventivno finančno pomoč, tako da se uporaba nadzora izrecno veže na preventivno podporo, ki zahteva nove ukrepe politike. Predlog naj bi poleg tega pojasnil cilj in obseg nadzora po izteku programa, da bi se povečala njegova skladnost z reformiranim okvirom ekonomskega upravljanja Unije ter dosegla ciljno usmerjena racionalizacija, s čimer bi se izognili podvajanju zahtev glede poročanja.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 472/2013 so skladne z obstoječimi določbami politike na tem področju glede na pomembne spremembe, do katerih je prišlo v regulativnem okolju od njenega sprejetja leta 2013. Okvir ekonomskega upravljanja EU, ki je začel veljati 30. aprila 2024 po spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 in sprejetju Uredbe (EU) 2024/1263, uvaja pomembne spremembe pri izvajanju Pakta za stabilnost in rast, predlagane spremembe Uredbe (EU) št. 472/2013 pa zagotavljajo skladnost s temi spremembami. Natančneje, predlagane spremembe upoštevajo uvedbo srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov in povezavo s postopkom okrepljenega nadzora, kot je določena v členu 32 Uredbe (EU) 2024/1263. Poleg tega so predlagane spremembe skladne z vzpostavitvijo EMN na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog za spremembo uredbe bo prispeval k programu Komisije za poenostavitev, katerega cilj je povečati konkurenčnost ter zaščititi gospodarske, socialne in okoljske cilje z zmanjšanjem regulativnih bremen in poenostavitvijo zakonodaje EU, kar bo olajšalo njeno izvajanje.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Gospodarska in finančna stabilnost euroobmočja ima razsežnost Unije, saj lahko posledice makroekonomskih neravnotežij in finančnih težav v eni državi članici vplivajo na celotno euroobmočje. Glede na medsebojno povezanost evropskega gospodarstva države članice same ne bi mogle ustrezno obravnavati kompleksnosti in učinkov prelivanja gospodarske nestabilnosti. Poleg tega ciljev sprememb, in sicer zagotoviti skladnost z reformiranim okvirom ekonomskega upravljanja EU in ga racionalizirati, ni mogoče doseči na ravni držav članic, saj zahtevata spremembe zakonodaje EU. Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU).

•Sorazmernost

Predlog spoštuje načelo sorazmernosti iz člena 5 PEU, saj je namenjen posodobitvi in izpopolnitvi obstoječega okvira za okrepljeni nadzor, programe za makroekonomsko prilagoditev in nadzor po izteku programa, ob zagotavljanju, da so predlagani ukrepi omejeni na to, kar je potrebno za doseganje teh ciljev. Odločitve politike, opisane v predlogu, kot sta pojasnitev ciljev nadzora po izteku programa in povečanje odzivnosti okrepljenega nadzora na tveganja, so namenjene odpravi specifičnih pomanjkljivosti in omejitev, opredeljenih v sedanjem okviru. Te spremembe so potrebne za doseganje ciljev preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnotežij, zagotavljanja finančne stabilnosti euroobmočja in spodbujanja ekonomske konvergence. Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje skladnosti okvira ekonomskega upravljanja EU in njegovo poenostavitev, saj temelji na obstoječih strukturah in postopkih ter uvaja ciljno usmerjene prilagoditve za obravnavanje specifičnih izzivov, kot sta pomanjkanje jasnih ciljev za nadzor po izteku programa in potreba po bolj diferenciranih ureditvah nadzora.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Od sprejetja Uredbe (EU) št. 472/2013 je Evropsko računsko sodišče leta 2021 izdalo Posebno poročilo št. 18/2021 o nadzoru Komisije nad državami članicami, ki so zaključile program za makroekonomsko prilagoditev. V tem poročilu sta bila priporočena racionalizacija in izboljšanje obsega in postopka nadzora po izteku programa, da bi se izognili podvajanju poročanja in omejili upravno breme za organe držav članic.

Med Komisijo in državami članicami so potekale razprave v Ekonomsko-finančnem odboru in delovni skupini Euroskupine o glavnih elementih sprememb Uredbe (EU) št. 472/2013, pri čemer so države članice izrazile pripravljenost za preučitev predlogov za poenostavitev, ki bi jih predložila Komisija. Poleg tega je potekala razprava z odborom ECON Evropskega parlamenta, v kateri so bili izpostavljeni cilji svežnja za poenostavitev, in sicer zagotoviti pravno jasnost in ciljno usmerjeno poenostavitev, ter predstavljeni glavni elementi sprememb Uredbe (EU) št. 472/2013; podobne informacije so bile državam članicam zagotovljene v zadevnih odborih.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ta predlog ne vzpostavlja novega instrumenta, temveč spreminja obstoječo zakonodajo, da se zagotovi skladnost gospodarskega in proračunskega nadzora držav članic euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo, z drugimi elementi reformiranega okvira ekonomskega upravljanja EU. Namen predloga je tudi poenostaviti obstoječe postopke in zmanjšati zahteve glede poročanja za države članice. Predlagane spremembe so osredotočene na ciljno usmerjene spremembe Uredbe (EU) št. 472/2013. Kot je navedeno zgoraj v oddelku o skladnosti z načelom subsidiarnosti, ni drugih možnosti za odpravo teh neskladnosti med to uredbo in drugimi elementi okvira. Zato ni bila opravljena formalna ocena učinka.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

Predlog ne vpliva na temeljne pravice.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poleg tega je namen predlaganih sprememb Uredbe (EU) št. 472/2013 obravnavati pomislek, da bi lahko sedanja zasnova okrepljenega nadzora države članice odvračala od tega, da bi zaprosile za preventivno finančno pomoč, kadar jo potrebujejo. Da bi dosegli ravnovesje med učinkovitim nadzorom in preprečevanjem odvračanja držav članic od tega, da bi zaprosile za preventivno pomoč, kadar jo potrebujejo, so spremembe namenjene pojasnitvi okoliščin, v katerih se okrepljeni nadzor uporablja za države članice, ki prejemajo preventivno finančno pomoč. Natančneje, v členih 2 in 3 je predlagano, da se okrepljeni nadzor samodejno sproži le, kadar država članica prejme finančno pomoč, ki zahteva sprejetje novih ukrepov politike, ne glede na to, ali pomoč zagotavljajo druge države članice, tretje države, EFSM, EMS ali mednarodne finančne institucije, kot je MDS. To pomeni, da bi morale biti države članice, ki prejemajo finančno pomoč s pogoji, kot je kreditna linija pod razširjenimi pogoji EMS, določena v členu 14 Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, pod okrepljenim nadzorom, tudi če pomoč še ni bila črpana. Za nove instrumente preventivne finančne pomoči EMS bi morala Komisija za vsak primer posebej oceniti, ali prejemanje take pomoči upravičuje okrepljeni nadzor, s čimer bi zagotovili bolj diferenciran in ciljno usmerjen pristop k nadzoru. Dodatna možnost Komisije, da prostovoljno uvede okrepljeni nadzor za države članice, če je to upravičeno, ostaja.

Predlagane spremembe člena 14 pojasnjujejo obseg in cilj nadzora po izteku programa, pri čemer bi bil nadzor po izteku programa osredotočen na spremljanje in ocenjevanje sposobnosti odplačevanja držav članic, ki so prejele finančno pomoč, ter na izvajanje ustreznih reform, ki niso že zajete v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu. Pri nadzoru bo opredeljena tudi potreba po popravljalnih ukrepih za zmanjšanje morebitnih tveganj za odplačevanje. Spremenjena uredba s pojasnitvijo ciljev in osredotočenosti nadzora po izteku programa zagotavlja poenostavljen in sorazmeren okvir za nadzor držav članic, ki zaključujejo program za makroekonomsko prilagoditev.

Poleg tega se s spremembami uvaja večstopenjski sistem nadzora po izteku programa, ki razlikuje ravni nadzora glede na tveganje za odplačevanje in potrebo po popravljalnih ukrepih. To omogoča bolj odziven in ciljno usmerjen pristop k nadzoru po izteku programa. Ključna značilnost tega sistema je posebna ocena sposobnosti države članice za odplačilo prejete finančne pomoči, ki jo bo Komisija izvedla pet let po začetku izvajanja nadzora po izteku programa. Ta ocena bo upoštevala dejavnike, kot so vzdržnost dolga, delež dolga v BDP, postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pogoji najemanja posojil in stanje v zvezi s finančno stabilnostjo. Če Komisija sklene, da ni pomembnih tveganj za odplačevanje, in po tem, ko Ekonomsko-finančni odbor poda mnenje, bi bilo mogoče pod določenimi pogoji redne ocene odložiti za obdobje petih let. To bi olajšalo učinkovitejšo uporabo virov pri podpiranju prizadevanj držav članic za zaključitev programa za makroekonomsko prilagoditev ter spodbudilo učinkovitejšo in bolj ciljno usmerjeno uporabo nadzora po izteku programa v skladu s splošnimi prizadevanji Komisije za poenostavitev.

Nov člen 18a določa vzpostavitev upravnih dogovorov med Komisijo in ustreznimi ponudniki finančne pomoči državam članicam euroobmočja, vključno z EMS. Namen teh dogovorov je olajšati tesno sodelovanje in izmenjavo informacij med Komisijo in temi ponudniki ter tako zagotoviti usklajen in dosleden pristop h gospodarskemu nadzoru in finančni pomoči.

Predlaga se, da se uporaba Uredbe (EU) št. 472/2013 za države članice, ki so prejemale finančno pomoč 30. maja 2013 (člen 16), in prehodne določbe (člen 17) črtajo, saj so zastarele.

Nazadnje, prihodnji pregledi delovanja Uredbe (EU) št. 472/2013 so bili usklajeni s pregledi delovanja Uredbe (EU) 2024/1263 (člen 19).

2025/0312 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 472/2013 glede gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 5 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 6 vsebuje določbe za okrepitev gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah, katerih valuta je euro, kadar so te države članice (a) prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo ali vzdržnostjo njihovih javnih financ, kar lahko vodi k morebitnim neugodnim učinkom prelivanja na druge države članice v euroobmočju, ali (b) zaprosile za finančno pomoč ali jo prejemajo.

(2)Okvir ekonomskega upravljanja Unije je bil leta 2024 reformiran. Namen reforme je bil olajšati učinkovit gospodarski nadzor, temelječ na skupnem okviru, ki zagotavlja enako obravnavo in večstransko usklajevanje politik. Cilji reforme so bili nadaljnje spodbujanje zdravih in vzdržnih javnih financ, zdrave in vključujoče rasti ter odpornosti z reformami in naložbami, preprečevanje pojava čezmernega primanjkljaja in okrepitev prevzemanja odgovornosti na nacionalni ravni. Da bi dosegli navedene cilje, so bili z reformo uvedeni novi koncepti, spremenjena pa je bila tudi struktura okvira ekonomskega upravljanja Unije. Reforma se je izvedla s sprejetjem Uredbe (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , Uredbe Sveta (EU) 2024/1264 8 in Direktive Sveta (EU) 2024/1265 9 .

(3)Komisija je v svojem sporočilu z dne 11. februarja 2025 Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi 10 določila vizijo programa izvajanja in poenostavitve, namenjenega spodbuditvi konkurenčnosti in zaščiti gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev z zmanjšanjem regulativnega bremena in poenostavitvijo prava Unije, da bi olajšala njegovo izvajanje.

(4)V okviru reforme okvira ekonomskega upravljanja Unije iz leta 2024 ter zaradi poenostavitve, konsolidacije in kodifikacije zakonodaje so potrebne spremembe Uredbe (EU) št. 472/2013, da se zagotovi skladnost z drugimi akti okvira ekonomskega upravljanja ter prispeva k njegovi racionalizaciji in poenostavitvi.

(5)Temelj reforme iz leta 2024 so nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrti, uvedeni z Uredbo (EU) 2024/1263. Nadomestili so programe za stabilnost in konvergenčne programe ter nacionalne programe reform, s čimer so v skupnem okviru združili fiskalne, reformne in naložbene zaveze vsake države članice. Uredbo (EU) št. 472/2013 bi bilo treba spremeniti, da se upošteva uvedba nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov v skupni okvir. Zlasti bi bilo treba obveznosti, ki izhajajo iz nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ustrezno upoštevati pri oblikovanju programa za makroekonomsko prilagoditev, da se zagotovi skladen in učinkovit pristop k reševanju fiskalnih in makroekonomskih izzivov države članice. Poleg tega se v skladu s členom 32 Uredbe (EU) 2024/1263 od države članice, kadar zanjo velja program za makroekonomsko prilagoditev, ne bi smelo zahtevati, da predloži nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ali letno poročilo o napredku.

(6)Evropski instrument za finančno stabilnost (EFSF) so države euroobmočja vzpostavile junija 2010 kot začasni mehanizem za reševanje krize. Od 1. julija 2013 EFSF ne sme več sodelovati v novih programih financiranja. Uredbo (EU) št. 472/2013 bi bilo treba spremeniti, da se to upošteva.

(7)Izkušnje so pokazale, da ima lahko sedanja zasnova okrepljenega nadzora odvračilni učinek na države članice, ki želijo zaprositi za preventivno finančno pomoč, in lahko privede do uporabe dodatnega nadzora, kadar to ni upravičeno. Da bi dosegli ravnovesje med potrebo po učinkovitem nadzoru in potrebo po preprečevanju odvračanja držav članic od tega, da bi zaprosile za preventivno pomoč, kadar jo potrebujejo, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 472/2013 spremeniti, da se pojasnijo okoliščine, v katerih se okrepljeni nadzor uporablja za države članice, ki prejemajo preventivno finančno pomoč.

(8)Država članica, ki iz preventivnih razlogov prejema finančno pomoč od ene ali več drugih držav članic ali tretjih držav, iz evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM), evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) ali druge ustrezne mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS), ki zahteva sprejetje novih ukrepov politike, bi morala biti pod okrepljenim nadzorom v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013, tudi če se navedena finančna pomoč še ne črpa. Kreditna linija pod razširjenimi pogoji EMS zahteva take nove ukrepe politike, zato bi morala biti država članica, ki prejema tako preventivno finančno pomoč, pod okrepljenim nadzorom. Kar zadeva nove instrumente preventivne finančne pomoči EMS, bi morala Komisija za vsak primer posebej oceniti, ali obstajajo taki novi ukrepi politike in ali prejemanje take finančne pomoči s strani države članice zato upravičuje uporabo okrepljenega nadzora na podlagi Uredbe (EU) št. 472/2013.

(9)Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 11 je na Evropsko centralno banko (ECB) prenesla posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Zaradi spoštovanja delitve odgovornosti med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi sodelujočih držav članic, kot je določena z navedeno uredbo, bi bilo treba pojasniti določbe Uredbe (EU) št. 472/2013 o informacijah o finančnem sektorju ali nadzornih ukrepih v zvezi s tem sektorjem, kar zadeva to delitev odgovornosti.

(10)Uredba (EU) št. 472/2013 določa, da je država članica, ki zaključi program za makroekonomsko prilagoditev, pod nadzorom po izteku programa, dokler ne odplača 75 % prejete finančne pomoči. Evropsko računsko sodišče je v posebnem poročilu št. 18/2021 12 ugotovilo nekatere pomanjkljivosti v učinkovitosti nadzora po izteku programa, vključno s pomanjkanjem jasne osredotočenosti in ciljev, ter prekrivanja z drugimi postopki gospodarskega nadzora, kot je evropski semester.

(11)Glede na navedene ugotovitve je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 472/2013, da se pojasnita cilj in obseg nadzora po izteku programa, s tem pa poveča njegova skladnost z evropskim okvirom ekonomskega upravljanja in prepreči podvajanje zahtev glede poročanja. Natančneje, nadzor po izteku programa bi se moral osredotočiti na spremljanje in ocenjevanje sposobnosti odplačevanja zadevne države članice, kar zadeva prejeto finančno pomoč, ob upoštevanju gospodarskega, proračunskega in finančnega položaja te države članice. Ta nadzor bi moral zajemati tudi izvajanje nekaterih reform, kolikor te še niso predmet spremljanja v okviru nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta. Nazadnje bi bilo treba pri nadzoru po izteku programa opredeliti potrebo po popravljalnih ukrepih za zmanjšanje tveganj za odplačilo prejete finančne pomoči.

(12)Uredbo (EU) št. 472/2013 je prav tako treba spremeniti, da bi nadzor po izteku programa postal bolj sorazmeren s tveganji, in sicer z uvedbo večstopenjskega sistema nadzora, ki razlikuje ravni nadzora glede na tveganje za odplačilo prejete finančne pomoči in potrebo po popravljalnih ukrepih. Komisiji bi bilo treba zlasti omogočiti, da pet let po začetku izvajanja nadzora po izteku programa izvede posebno oceno sposobnosti države članice za odplačilo prejete finančne pomoči. Če Komisija ugotovi, da ni pomembnih tveganj za sposobnost države članice, da srednjeročno odplača finančno pomoč, bi moralo biti mogoče odložiti redne ocene za obdobje petih let, če se okoliščine ne spremenijo bistveno. Preden Komisija zaključi svojo oceno, bi morala za mnenje zaprositi Ekonomsko-finančni odbor.

(13)Za zagotovitev tesnega sodelovanja z EMS in drugimi ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami pri izvajanju Uredbe (EU) št. 472/2013 bi si morala Komisija še naprej prizadevati za vzpostavitev potrebnih upravnih ureditev. Take ureditve pomagajo zagotavljati, da so dejavnosti različnih institucij in organov, vključenih v zagotavljanje finančne pomoči, usklajene in se vzajemno krepijo.

(14)Uredbo (EU) št. 472/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 472/2013 se spremeni:

(1)v členu 1(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim: 

„(b) so zaprosile za finančno pomoč eno ali več drugih držav članic ali tretjih držav, evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (EFSM), evropski mehanizem za stabilnost (EMS) ali druge ustrezne mednarodne finančne institucije, kot je Mednarodni denarni sklad (MDS), ali to pomoč prejemajo.“;

(2)člen 2 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar država članica prejema finančno pomoč iz preventivnih razlogov od ene ali več drugih držav članic ali tretjih držav, EFSM, EMS ali drugih ustreznih mednarodnih finančnih institucij, kot je MDS, ki zahteva sprejetje novih ukrepov politike, Komisija za to državo članico uvede okrepljeni nadzor.“;

(b)odstavka 4 in 5 se črtata;

(3)člen 3 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom, po posvetovanju in v sodelovanju s Komisijo in v povezavi z ECB, ESA, ESRB ter po potrebi MDS sprejme ukrepe za odpravo virov ali možnih virov težav. Pri tem država članica upošteva vsa priporočila, naslovljena nanjo v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta*, Uredbo Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997** ali Uredbo (EU) št. 1176/2011.

______________

* Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj ).

** Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1997/1467/oj ).“;

(b)odstavek 2 se črta;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Na zahtevo Komisije država članica pod okrepljenim nadzorom:

(a)sporoča Komisiji, ECB in, če je ustrezno, ustreznim ESA v skladu s členom 35 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010 z zahtevano pogostnostjo razčlenjene informacije o svojem finančnem sistemu, vključno z rezultati vseh stresnih testov ali analizami občutljivosti, izvedenimi v skladu s točko (b) tega odstavka;

(b)pod nadzorom ECB v njeni nadzorni vlogi ali, če je ustrezno, pod nadzorom ustreznih ESA izvaja po potrebi stresne teste ali analize občutljivosti za oceno odpornosti finančnega sektorja na različne makroekonomske in finančne šoke, kot jih določita Komisija in ECB v povezavi z ustreznimi ESA in ESRB;

(c)je v okviru posebnih strokovnih pregledov, ki jih izvaja ECB v svoji nadzorni vlogi, ali, če je ustrezno, ustrezni ESA, podvržena rednemu ocenjevanju svojih zmogljivosti nadzora nad finančnim sektorjem;

(d)sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za spremljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011;

(e)sporoča Komisiji vse informacije, potrebne za namene proračunskega nadzora.

Pri uporabi prvega pododstavka, točki (b) in (c), tega odstavka se upošteva delitev odgovornosti, določena v členu 6 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013*.

Kadar je to ustrezno, ECB v svoji nadzorni vlogi v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 in ustrezni ESA v povezavi z ESRB pripravijo oceno morebitnih ranljivosti finančnega sistema in to oceno posredujejo Komisiji s pogostnostjo, ki jo določi slednja, ter ECB.

Komisija, ECB in ustrezni ESA vse razčlenjene informacije, ki so jim bile posredovane, obravnavajo kot zaupne.

______________

* Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1024/oj).“;

(d)odstavek 4 se črta;

(e)v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(a)„Komisija praviloma vsako četrtletje svojo oceno sporoči pristojnemu odboru Evropskega parlamenta in Ekonomsko-finančnemu odboru. V svoji oceni zlasti preuči, ali so potrebni dodatni ukrepi.“;

(4)v členu 5 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica, ki namerava zaprositi za finančno pomoč eno ali več drugih držav članic ali tretjih držav, EMS ali drugo ustrezno mednarodno finančno institucijo, kot je MDS, o svoji nameri nemudoma obvesti predsednika delovne skupine Euroskupine, člana Komisije, ki je pristojen za ekonomske in monetarne zadeve, ter predsednika ECB.“;

(5)v členu 6 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:

„Če država članica zaprosi za finančno pomoč iz EFSM ali EMS, Komisija v povezavi z ECB in, če je to mogoče, MDS oceni vzdržnost javnega dolga te države članice ter njene dejanske ali morebitne potrebe po financiranju. Če je predvidena finančna pomoč iz EMS, Komisija to oceno predloži delovni skupini Euroskupine, če je predvidena finančna pomoč iz EFSM, pa Ekonomsko-finančnemu odboru.

Ocena vzdržnosti javnega dolga temelji na najverjetnejšem makroekonomskem scenariju ali bolj preudarnem scenariju ter proračunskih napovedih, za katere se uporabljajo najnovejše informacije in ki ustrezno upoštevajo rezultat poročila iz člena 3(3). Komisija oceni tudi učinek makroekonomskih in finančnih šokov ter neugodnih gibanj na vzdržnost javnega dolga.“;

(6)člen 7 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Kadar država članica zaprosi za finančno pomoč eno ali več drugih držav članic ali tretjih držav, EFSM, EMS ali MDS, pripravi v dogovoru s Komisijo, ki deluje v povezavi z ECB in, če je ustrezno, MDS, osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev, ki vsebuje tudi letne proračunske cilje. V skladu s členom 32(2) Uredbe (EU) 2024/1263 se, kadar ima država članica aktiven nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt in zanjo začne veljati program za makroekonomsko prilagoditev, ta nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt upošteva pri oblikovanju programa za makroekonomsko prilagoditev.“;

(ii) četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Osnutek programa za makroekonomsko prilagoditev upošteva prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač.“;

(b)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga podpiše v imenu EMS, v celoti skladen s programom za makroekonomsko prilagoditev, ki ga je odobril Svet.“;

(c)v odstavku 4 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija vsake tri mesece o tovrstnem napredku obvešča Ekonomsko-finančni odbor. Zadevna država članica aktivno sodeluje s Komisijo in ECB. Zlasti Komisiji in ECB zagotovi vse informacije, za katere menita, da so potrebne za spremljanje izvajanja programa za makroekonomsko prilagoditev v skladu s členom 3(3)“;

(d)v odstavku 12 se tretji in četrti pododstavek nadomestita z naslednjim:

„V zvezi s temi instrumenti Svet, ki deluje na priporočilo Komisije, s sklepom, naslovljenim na zadevno državo članico, odobri glavne zahteve politik, ki jih namerava EMS vključiti med pogoje za finančno pomoč, kolikor je vsebina teh ukrepov v pristojnosti Unije, kot določata Pogodbi.

Komisija zagotovi, da je memorandum o soglasju, ki ga v imenu EMS podpiše Komisija, v celoti skladen s takšnim sklepom Sveta.“;

(7)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se črta;

(b)odstavek 2 se spremeni:

(i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) je izvzeta iz obveznosti predložitve poročil v skladu s členom 3(5) oziroma členom 5(1a) Uredbe (ES) št. 1467/97;“;

(ii) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

„(c) je v zvezi s spremljanjem iz člena 7(4) te uredbe izvzeta iz spremljanja na podlagi člena 10(1) in člena 10a Uredbe (ES) št. 1467/97 ter spremljanja, ki je podlaga vsaki odločitvi iz člena 4(1) in člena 6(2) navedene uredbe.“;

(8)člen 12 se črta;

(9)člen 14 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.  Država članica je pod nadzorom po izteku programa, dokler ne odplača najmanj 75 % finančne pomoči, prejete od ene ali več drugih držav članic, EFSM, EMS ali EFSF. Svet lahko na predlog Komisije podaljša nadzor po izteku programa v primeru trajnih tveganj za sposobnost države članice za odplačilo prejete finančne pomoči. Šteje se, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če se s kvalificirano večino odloči za zavrnitev predloga v 10 dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela.“;

(b)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Medtem ko je država članica pod nadzorom po izteku programa iz odstavka 1, Komisija spremlja in ocenjuje vse naslednje:

(a)sposobnost zadevne države članice za odplačilo prejete finančne pomoči ob upoštevanju njenega gospodarskega, proračunskega in finančnega položaja;

(b)brez poseganja v člen 22 Uredbe (EU) 2024/1263 izvajanje vseh reform, vključenih v program za makroekonomsko prilagoditev ali sklep Sveta iz člena 7(12) te uredbe;

(c)potrebo po popravljalnih ukrepih za zmanjšanje tveganj zadevne države članice za odplačilo prejete finančne pomoči.

1b. Komisija v povezavi z ECB svojo oceno iz odstavka 1a praviloma vsakih šest mesecev sporoči pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančnemu odboru in parlamentu zadevne države članice.“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Na zahtevo Komisije država članica, ki je pod nadzorom po izteku programa, izpolni zahteve iz člena 3(3).“;

(d)vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a. Komisija lahko pet let po začetku izvajanja nadzora po izteku programa pripravi posebno oceno sposobnosti zadevne države članice za odplačilo prejete finančne pomoči. Komisija pri pripravi te ocene poleg analize gospodarskega, proračunskega in finančnega položaja, vključno z izvajanjem nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, upošteva vse naslednje okoliščine: 

(a)ali je dolg sektorja država kot odstotek BDP višji od 90 %; 

(b)ali je Svet na podlagi člena 126(6) PDEU odločil, da obstaja čezmerni primanjkljaj;  

(c)analizo vzdržnosti dolga te države članice, ki jo izvede Komisija;

(d)pogoje najemanja posojil za to državo članico;

(e)stanje v zvezi s finančno stabilnostjo v tej državi članici.

Komisija svojo posebno oceno sporoči Ekonomsko-finančnemu odboru. Komisija lahko po tem, ko Ekonomsko-finančni odbor poda svoje mnenje, za pet let odloži ocene iz odstavka 1a, če ugotovi, da srednjeročno ni pomembnih tveganj za sposobnost zadevne države članice za odplačilo prejete finančne pomoči.  

Komisija svoje zaključke o odložitvi ocen iz odstavka 1a sporoči pristojnemu odboru Evropskega parlamenta, Ekonomsko-finančnemu odboru in parlamentu zadevne države članice. 

2b. Po zaključku postopka iz odstavka 2a Komisija pripravi novo oceno v skladu z navedenim odstavkom v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)po izteku odložitve;

(b)če se spremeni katera od okoliščin iz odstavka 2a, točki (a) ali (b);

(c)če se bistveno poslabša katera od okoliščin iz odstavka 2a, točke (c), (d) ali (e).“;

(e)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija v povezavi z ECB izvaja pregledovalne misije v državi članici pod nadzorom po izteku programa, kot je upravičeno za namene odstavkov 1a, 2a in 2b.“;

(f)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko zadevni državi članici ponudi možnost, da se udeleži izmenjave mnenj o napredku, doseženem pri nadzoru po izteku programa.“;

(10)člena 16 in 17 se črtata;

(11)vstavi se naslednji člen 18a:

„Člen 18a 

Upravni dogovori z EMS in drugimi ustreznimi finančnimi institucijami

 

Komisija si prizadeva za vzpostavitev potrebnih upravnih dogovorov z EMS in drugimi ustreznimi mednarodnimi finančnimi institucijami, da se zagotovi tesno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti iz te uredbe.“;

(12)v členu 19, drugi odstavek, se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) prispevek te uredbe k doseganju trajnostne in vključujoče rasti ter socialne in gospodarske odpornosti.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

1.3.4Kazalniki smotrnosti

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 13  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 14

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif 15 .	držav Efte 16	držav kandidatk in potencialnih kandidatk 17	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk in potencialnih kandidatk	drugih tretjih držav	drugi namenski prejemki
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE
	[XX YY YY YY]	dif./nedif.	DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

številka

GD <…….>						Leto		Leto		Leto		Leto		VFO 2021–2027 SKUPAJ
						2024		2025		2026		2027
Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica		obveznosti		(1a)										0,000
		plačila		(2a)										0,000
Proračunska vrstica		obveznosti		(1b)										0,000
		plačila		(2b)										0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 18
Proračunska vrstica				(3)										0,000
Odobritve za GD <…….> SKUPAJ		obveznosti		= 1a + 1b + 3		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
		plačila		= 2a + 2b + 3		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
					Leto		Leto		Leto		Leto		VFO 2021–2027 SKUPAJ
					2024		2025		2026		2027
Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti		(4)		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
	plačila		(5)		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ			(6)		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
Odobritve iz RAZDELKA <…….> večletnega finančnega okvira	obveznosti		= 4 + 6		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000
SKUPAJ	plačila		= 5 + 6		0,000		0,000		0,000		0,000		0,000

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije 

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. oddelek 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 19

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 20 …

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

IZGLASOVANE ODOBRITVE	Leto	Leto	Leto	Leto	2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi upravni odhodki	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Človeški viri	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Drugi odhodki upravne narave	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 21

IZGLASOVANE ODOBRITVE		Leto	Leto	Leto	Leto
		2024	2025	2026	2027
 Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		0	0	0	0
20 01 02 03 (delegacije EU)		0	0	0	0
01 01 01 01 (posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 11 (neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite)		0	0	0	0
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa)
20 02 01 (PU in NNS iz splošnih sredstev)		0	0	0	0
20 02 03 (PU, LU, NNS in MSD na delegacijah EU)		0	0	0	0
Vrstica za upravno podporo  [XX 01 YY YY]	– na sedežu	0	0	0	0
	– na delegacijah EU	0	0	0	0
01 01 01 02 (PU in NNS za posredne raziskave)		0	0	0	0
01 01 01 12 (PU in NNS za neposredne raziskave)		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – iz razdelka 7		0	0	0	0
Druge proračunske vrstice (navedite) – zunaj razdelka 7		0	0	0	0
SKUPAJ		0	0	0	0

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

	Obstoječe osebje na voljo v službah Komisije	Izredno dodatno osebje*
		financirano iz razdelka 7 ali odobritev za raziskave	financirano iz vrstice BA	financirano s pristojbinami
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom			n. r.
Zunanji sodelavci (PU, NNS, AU)

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci
Zunanji sodelavci

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Odobritve za digitalno in IT področje SKUPAJ	Leto	Leto	Leto	Leto	VFO 2021–2027 SKUPAJ
	2024	2025	2026	2027
RAZDELEK 7
Odhodki za IT (na ravni organizacije)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za RAZDELEK 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
Odhodki za IT za operativne programe (v okviru politik)	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000
SKUPAJ	0,000	0,000	0,000	0,000	0,000

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Leto 2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 22
		Leto 2024	leto 2025	leto 2026	leto 2027
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

V predlaganih spremembah niso določene nobene nove zahteve digitalnega pomena. Predlagane spremembe ne uvajajo nobenih dodatnih obveznosti ali določb v zvezi z zbiranjem, obdelavo, ustvarjanjem, izmenjavo ali souporabo podatkov, avtomatizacijo ali digitalizacijo postopkov deležnikov, uporabo novih ali obstoječih digitalnih rešitev ali digitalnih javnih storitev. Zato v tem predlogu niso opredeljene nobene dodatne zahteve digitalnega pomena.

4.2Podatki

n. r.

4.3Digitalne rešitve

n. r.

4.4Ocena interoperabilnosti

n. r.

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

n. r.

(1)    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 18/2021: Nadzor Komisije nad državami članicami, ki so zaključile program za makroekonomsko prilagoditev: ustrezno orodje, ki ga je treba racionalizirati.

(2)    Sporočilo Komisije Pregled ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 ter o primernosti Direktive Sveta 2011/85/EU (COM(2020) 55 final z dne 5. februarja 2020).

(3)    Sporočilo o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU (COM(2022) 583 final).

(4)    SWD(2020) 210 final.

(5)    UL C , , str. .

(6)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/472/oj ).

(7)    Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (UL L, 2024/1263, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1263/oj ).

(8)    Uredba Sveta (EU) 2024/1264 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L, 2024/1264, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1264/oj ).

(9)    Direktiva Sveta (EU) 2024/1265 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L, 2024/1265, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2024/1265/oj ).

(10)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 11. februarja 2025 Enostavnejša in hitrejša Evropa: Sporočilo o izvajanju in poenostavitvi (COM(2025) 47 final).

(11)    Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1024/oj ).

(12)    Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 18/2021: Nadzor Komisije nad državami članicami, ki so zaključile program za makroekonomsko prilagoditev: ustrezno orodje, ki ga je treba racionalizirati.

(13)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(14)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(15)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(16)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(17)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(18)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(19)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(20)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(21)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(22)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.