<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-463/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0463</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:550">EU:C:2020:550</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Bobka – Zadeva C‑463/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Syndicat CFTC</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Michala Bobka</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: angleščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑463/19</HT></P><P>Syndicat CFTC du personnel de la Caisse primaire d’assurance maladie de la Moselle</P><P>proti</P><P>Caisse primaire d’assurance maladie de la Moselle,</P><P>ob udeležbi</P><P>Mission nationale de contrôle et d’audit des organismes de sécurité sociale</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Conseil de prud’hommes de Metz (delovno sodišče v Metzu, Francija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Socialna politika</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2006/54/ES</KEYWORD><KEYWORD>Enako obravnavanje delavcev in delavk</KEYWORD><KEYWORD>Dodatni dopust, odobren s kolektivno pogodbo, po zakonskem obdobju porodniškega dopusta</KEYWORD><KEYWORD>Neobstoj pravice do dodatnega dopusta za delavce</KEYWORD><KEYWORD>Določbe, ki se nanašajo na varstvo žensk, zlasti glede nosečnosti in materinstva</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Na podlagi francoske kolektivne pogodbe za zaposlene v organih socialne varnosti se lahko trajanje zakonskega porodniškega dopusta podaljša za dodatno obdobje. Ta dodatni dopust, ki je namenjen izključno ženskam, je lahko enoinpolmesečni s polno plačo ali trimesečni s polovično plačo ali enoletni brez plače. Dodatni dopust je pod določenimi pogoji mogoče tudi podaljšati za dodatno leto brez plače.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>V postopku v glavni stvari je sindikat vložil tožbo v imenu delavca organa socialne varnosti. Ta delavec, ki je oče majhne deklice, je zaprosil za dodatni dopust. Njegova prošnja je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da je moški. Sindikat zdaj pred nacionalnim sodiščem zatrjuje, da je takšna zavrnitev diskriminatorna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Sodišče je leta 1984 v sodbi Hofmann razsodilo, da lahko država članica po izteku zakonskega obdobja porodniškega dopusta ženskam nameni dodatno obdobje porodniškega dopusta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar se v teh sklepnih predlogih glede na velike družbene in pravne spremembe, ki so se zgodile v zadnjih 40 letih ter vključujejo bistvene spremembe na povezanih področjih socialnega prava in politike Unije, predlaga, da je treba prvotni rešitvi, sprejeti v sodbi Hofmann, dodati omejitve. Čas je za posodobitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 24 Direktive 2006/54/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060705">5. julija 2006</DATE> o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="204" PAGE.FIRST="23" DATE.PUB="2006">UL 2006, L 204, str. 23</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> je navedeno: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Sodišče dosledno priznava zakonitost, glede na načelo enakega obravnavanja, zaščite biološkega stanja ženske med nosečnostjo in materinstvom ter uvedbe ukrepov za varstvo nosečnosti kot sredstva za dosego dejanske enakosti. Ta direktiva torej ne posega v Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne <DATE ISO="19921019">19. oktobra 1992</DATE> o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 110.</P></NOTE> Ta direktiva nadalje ne posega v Direktivo Sveta 96/34/ES z dne <DATE ISO="19960603">3. junija 1996</DATE> o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 2, str. 285.</P></NOTE><QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2006/54 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Namen te direktive je zagotoviti uresničevanje načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk na področju zaposlovanja in poklicnega dela.</ALINEA><ALINEA><P>V ta namen vsebuje določbe za uresničevanje načela enakega obravnavanja v zvezi:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>z delovnimi pogoji, vključno s plačilom;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V členu 2(1)(a) Direktive 2006/54 je neposredna diskriminacija za namene te direktive opredeljena kot položaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>V skladu s členom 14(1) Direktive 2006/54 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>[v] javnem ali zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, ne sme biti nikakršne neposredne ali posredne diskriminacije zaradi spola v zvezi:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, vključno z odpuščanjem, ter plačilom, kakor je določeno v členu 141 Pogodbe;</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>.</P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 28 Direktive 2006/54 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="028.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne posega v določbe, ki se nanašajo na varstvo žensk, še zlasti kar zadeva nosečnost in materinstvo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="028.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne posega v določbe direktiv 96/34/ES in 92/85/EGS.<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Francosko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Zakonik o delovnih razmerjih</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen L 1225-17 Code du travail (zakonik o delovnih razmerjih) določa zakonske določbe, ki veljajo za porodniški dopust v običajnih okoliščinah:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Delavka je upravičena do porodniškega dopusta v obdobju, ki se začne šest tednov pred predvidenim datumom poroda in konča deset tednov po tem datumu.</P><P>Na zahtevo delavke in po odobritvi zdravstvenega delavca, ki spremlja nosečnost, se lahko obdobje prekinitve pogodbe o zaposlitvi, ki se začne pred predvidenim datumom poroda, skrajša za največ tri tedne. Obdobje po predvidenem datumu poroda se nato za enako obdobje podaljša.</P><P>Če je delavka del porodniškega dopusta odložila na čas po rojstvu otroka in ji zdravnik odredi odsotnost z dela v obdobju pred predvidenim datumom poroda, se ta odlog prekliče in obdobje prekinitve pogodbe o zaposlitvi se šteje od prvega dne odsotnosti delavke. Prvotno odloženo obdobje se ustrezno skrajša.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>V členih od L 1225-18 do L 1225-23 zakonika o delovnih razmerjih je trajanje porodniškega dopusta prilagojeno različnim posebnim okoliščinam.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nacionalna kolektivna pogodba za osebje organov socialne varnosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Oddelek L Convention collective nationale de travail du personnel des organismes de sécurité sociale (nacionalna kolektivna pogodba za osebje organov socialne varnosti, v nadaljevanju: CCN) z dne <DATE ISO="19570208">8. februarja 1957</DATE> je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Porodniški dopust<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>. Ta oddelek vsebuje člena 45 in 46.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>V skladu s členom 45 CCN <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>delavke, ki so pri delodajalcu zaposlene vsaj šest mesecev, ohranijo plačo v obdobju zakonskega porodniškega dopusta. Plača ni združljiva z dnevnicami, ki se izplačajo članom osebja kot zavarovanim osebam.</TXT><P>Takšen dopust se ne upošteva pri pravici do bolniškega dopusta in ne sme povzročiti skrajšanja trajanja letnega dopusta.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 46 CCN določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Po izteku dopusta iz prejšnjega člena je delavka, ki sama vzgaja otroka, upravičena zaporedoma do:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>trimesečnega dopusta s polovično plačo ali enoinpolmesečnega dopusta s polno plačo;</P></ITEM><ITEM><P>enoletnega neplačanega dopusta.</P></ITEM></LIST><P>Če je delavka samska ali je njen(a) zakonski(-ka) ali zunajzakonski(-ka) partner(ica) brez običajnih dohodkov (invalidnost, dolgotrajna bolezen, služenje vojaškega roka), je upravičena do trimesečnega dopusta s polno plačo.</P><P>Upravičenka se po izteku zgoraj določenega dopusta vrne na svoje delovno mesto.</P><P>Izjemoma lahko uprava odobri dodatno leto neplačanega dopusta. V zadnjenavedenem primeru se delavka vrne na delo samo v primeru razpoložljivih delovnih mest v njeni ali sestrski organizaciji, pri katerih ima prednost pred ostalimi kandidati, ob upoštevanju določb iz člena 16 zgoraj.</P><?PAGE NO="4"?><P>Uprava se lahko ob podaljšanju navedenega dopusta v posebnih primerih formalno zaveže k takojšnjemu sprejemu nazaj na delovno mesto.</P><P>Neplačani dopust, zajet s tem členom, ima enake učinke kot dopust iz člena 40 zgoraj glede določb te pogodbe in pokojninskega načrta.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, nacionalni postopki in vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Confédération française des travailleurs chrétiens (francoska konfederacija krščanskih delavcev, v nadaljevanju: CFTC) pri Caisse primaire d’assurance maladie de la Moselle (sklad za primarno zdravstveno zavarovanje Mozele, v nadaljevanju: CPAM) je <DATE ISO="20171227">27. decembra 2017</DATE> pri Conseil de prud’hommes de Metz (delovno sodišče v Metzu, Francija, v nadaljevanju: delovno sodišče) vložila tožbo proti CPAM.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>CFTC deluje v imenu enega od delavcev, zaposlenih v CPAM, ki je oče majhne deklice. Ta delavec je zaprosil za dodatni dopust<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Opomba glede terminologije: francoska vlada in CPAM dopust, odobren v skladu s členom 46 CCN, imenujeta dodatni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>porodniški dopust<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/>. CFCT ga imenuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>congé d'éducation<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/> (dopust za vzgojo). Ker takšna izbira terminologije vpliva na utemeljenost obravnavane zadeve, za dopust, odobren v skladu s členom 46 CCN, v teh sklepnih predlogih uporabljam nevtralno poimenovanje, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>dodatni dopust<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</P></NOTE>, ki ga določa člen 46 CCN. CPAM mu je to ugodnost zavrnil, ker je namenjena le ženskam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>CFTC je od CPAM zahtevala, naj člen 46 CCN razširi na moške delavce. CPAM je odgovoril, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>dobesedna uporaba člena 46 pomeni, da se dopust iz kolektivne pogodbe v okviru materinstva odobri samo materi (izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>delavka<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> je v ženski obliki). Oče ga torej ne more uporabiti. Ta člen ni diskriminatoren, ker je člen 46 podreden členu 45, ki velja samo za ženske. Ker se člen 45 ne more uporabiti za moškega, ta ne more biti upravičen do uporabe člena 46.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>CFTC je pred delovnim sodiščem predlagala, naj se odločitev CPAM, da svojemu delavcu ne odobri dopusta iz člena 46 CCN, ne uporabi, ker je diskriminatorna; naj se CPAM naloži plačilo odškodnine njegovemu delavcu v višini 4661,83 EUR; naj se CPAM naloži, naj za leto 2016 prilagodi plačo, tako da jo uskladi s plačami delavcev organa, za katere se uporablja člen 46 CCN.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>CPAM je predlagal, naj delovno sodišče odloči, da so vsi zahtevki CFTC nedopustni, in, podredno, odloči, da odločitev CPAM, da svojemu delavcu zavrne dopust iz člena 46 CCN, nikakor ni diskriminatorna, ter zavrne vse ostale zahtevke, ki jih je vložila CFTC.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Conseil de prud’hommes de Metz (delovno sodišče v Metzu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>Ali je treba Direktivo 2006/54 z vidika členov 8 in 157 PDEU, splošnih načel prava Unije glede enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije ter člena 20, člena 21(1) in člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da s svojega stvarnega področja uporabe izključuje določbe člena 46 [CCN], ki trimesečni dopust s polovično plačo ali enoinpolmesečni dopust s polno plačo in enoletni dopust brez plače po porodniškem dopustu pridržuje za delavke organov [socialne varnosti], ki same vzgajajo otroke?<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložili CFTC, CPAM, francoska in portugalska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>V teh sklepnih predlogih bom najprej obravnaval ugovora zoper pristojnost Sodišča in dopustnost vprašanja za predhodno odločanje, ki sta ju predložili zainteresirani strani (A). Nato bom podal razlago členov 14(1) in 28(1) Direktive 2006/54, da bi nacionalnemu sodišču omogočil presojo združljivosti člena 46 CCN s tema določbama prava Unije (B).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristojnost in dopustnost</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>CPAM zatrjuje, da Sodišče nima <HT TYPE="ITALIC">pristojnosti</HT> v obravnavani zadevi. Navaja, da želi predložitveno sodišče dejansko doseči <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>nadnacionalno razglasitev ničnosti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> zadevnih nacionalnih določb in da se predlog za predhodno odločanje ne nanaša ne na razlago ne na veljavnost določb prava Unije. Trdi, da Sodišče ni pristojno za preverjanje združljivosti nacionalnih določb s pravom Unije in za razlago nacionalnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>(Morebitna) formalna ugotovitev nezdružljivosti nacionalnih pravil s pravom Unije v posamezni zadevi pred predložitvenim sodiščem je zagotovo v pristojnosti tega sodišča. Vendar Sodišče je in je vedno bilo pristojno, da nacionalnemu sodišču da vse napotke za razlago prava Unije, da tako nacionalnim sodiščem omogoči presojo združljivosti določb nacionalnega prava s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>CHEZ Razpredelenie Bulgaria</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑83/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:480">EU:C:2015:480</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Glede <HT TYPE="ITALIC">dopustnosti</HT> vprašanja za predhodno odločanje je francoska vlada opozorila, da predložitvena odločba ne izpolnjuje nekaterih zahtev iz člena 94 Poslovnika. V predložitveni odločbi naj namreč ne bi bili navedeni razlogi, iz katerih je predložitveno sodišče postavilo vprašanje za predhodno odločanje, saj naj bi bile v njem zgolj povzete navedbe strank v postopku v glavni stvari. Poleg tega naj bi se predložitveno sodišče v vprašanju za predhodno odločanje sklicevalo na več določb prava Unije, ne da bi pojasnilo njihovo povezavo z obravnavano zadevo. To naj bi veljalo za člena 8 in 157 PDEU ter za člene 20, 21 in 23 Listine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Strinjam se s francosko vlado, da je predložitvena odločba precej skopa. Vendar oba elementa, ki ju očita ta vlada, jasno izhajata iz same predložitvene odločbe. Prvič, kot priznava francoska vlada, je iz sklicevanja na trditve CFTC glede člena 46 CCN in njegove združljivosti z Direktivo 2006/54 ter njihovega povzemanja jasno razvidno, zakaj je predložitveno sodišče menilo, da je treba predložiti vprašanje za predhodno odločanje. Poleg tega je glavni namen vprašanja za predhodno odločanje razlaga upoštevnih določb Direktive 2006/54. Člena 8 in 157 PDEU ter členi 20, 21 in 23 Listine so navedeni le kot določbe, <HT TYPE="ITALIC">z vidika katerih</HT> naj bi Sodišče na predlog nacionalnega sodišča razlagalo to direktivo. To je nekakšna običajna praksa, ki je ni treba posebej utemeljevati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Tako menim, da ima Sodišče v tej zadevi na voljo vse potrebne elemente, da predložitvenemu sodišču zagotovi koristen odgovor. Ugovora glede pristojnosti Sodišča in dopustnosti vprašanja za predhodno odločanje je treba zavrniti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljenost</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Delovno sodišče sprašuje, ali je treba Direktivo 2006/54 razlagati tako, da je dodatni dopust iz člena 46 CCN <HT TYPE="ITALIC">izključen</HT> s področja uporabe te direktive.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Če bi bilo treba to vprašanje razumeti v smislu, ali spada dodatni dopust iz člena 46 CCN na (stvarno) področje uporabe te direktive, se strinjam s Komisijo, da je odgovor na to vprašanje precej preprost. Člen 46 CCN ureja dodatni dopust, ki ga je mogoče koristiti po izteku zakonskega porodniškega dopusta. Očitno je torej, da pogoji za odobritev takega dopusta spadajo med zaposlitvene in delovne pogoje iz členov 1(b) in 14(1)(c) Direktive 2006/54.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Podobno glede opredelitve starševskega dopusta kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>delovnega pogoja<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 14(1)(c) Direktive 2006/54, ker njegova odobritev, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>ki osebam, ki so ravno postali starši, omogoča prekinitev poklicne dejavnosti, da se posvetijo družinskim obveznostim, vpliva na izvajanje poklicne dejavnosti zadevnih javnih uslužbencev<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Maïstrellis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:473">EU:C:2015:473</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Vendar je iz konteksta predložitvene odločbe razvidno, kot je jasno tudi vsem zainteresiranim stranem, ki so podale stališča pred Sodiščem, da želi predložitveno sodišče izvedeti, ali je treba Direktivo 2006/54 in zlasti njena člena 14(1) in 28(1) razlagati tako, <HT TYPE="ITALIC">da nasprotujejo</HT> nacionalni določbi, kot je člen 46 CCN, ki po izteku zakonskega obdobja porodniškega dopusta delavkam pridržuje dodatni enoinpolmesečni dopust s polno plačo, trimesečni dopust s polovično plačo ali enoletni dopust brez plače. Zato enako kot Komisija menim, da je treba v obravnavani zadevi vprašanje za predhodno odločanje preoblikovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>V okviru odgovarjanja na ustrezno preoblikovano vprašanje bom najprej določil pravni okvir Unije, ki se uporablja (1). Nato bom preučil sodbo Hofmann (2) ter socialni in zakonodajni razvoj po sodbi Hofmann (3). Ob upoštevanju teh elementov bom nato predstavil nekaj omejevalnih meril za določanje, ali nacionalni ukrep spada pod <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>izjemo na podlagi nosečnosti in materinstva<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/> iz člena 28(1) Direktive 2006/54 (4). Nazadnje bom ponudil nekaj napotkov v zvezi z uporabo navedenih meril v okoliščinah obravnavane zadeve, o kateri mora na koncu odločiti nacionalno sodišče (5).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Pravni okvir Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Člen 14(1)(c) Direktive 2006/54 v javnem ali zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, prepoveduje neposredno diskriminacijo na podlagi spola v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji. Ti delovni pogoji vključujejo dopust, ki se odobri ob rojstvu otroka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>V členu 2(1)(a) Direktive 2006/54 je neposredna diskriminacija za namene te direktive opredeljena kot položaj, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>kadar se ena oseba zaradi spola obravnava manj ugodno, kakor se obravnava, se je obravnavala ali bi se obravnavala oseba drugega spola v primerljivi situaciji<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ni sporno, da v obravnavanem primeru člen 46 CCN uvaja manj ugodno obravnavanje za delavce. Dodatni dopust, ki ga zagotavlja ta določba, je namreč izrecno in izključno pridržan delavkam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Ker se obravnavana zadeva nanaša na primer neposredne diskriminacije, ni dopustna nobena utemeljitev, ki je sicer dopustna v primeru posredne diskriminacije v skladu s členom 2(1)(b) Direktive 2006/54. Zato je treba ugotoviti še, ali je mogoče šteti, da so delavci in delavke <HT TYPE="ITALIC">v primerljivem položaju</HT> za namene zadevnega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Sodišče je nosečnost, porod in obdobje po porodu priznalo kot položaje, v katerih moški in ženske niso primerljivi. Natančneje, Sodišče je v zvezi s <HT TYPE="ITALIC">porodniškim</HT> dopustom razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>so noseče delavke in delavke, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, v posebno ranljivem položaju, zaradi katerega jim je treba priznati porodniški dopust […]<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, ter je na podlagi tega ugotovilo, da položaja žensk med tem dopustom ni mogoče primerjati niti s položajem moških ali žensk, ki so na bolniškem dopustu,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19981027">27. oktobra 1998</DATE>, <NAME.CASE>Boyle in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑411/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:506">EU:C:1998:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> niti s položajem moških ali žensk, ki dejansko delajo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19960213">13. februarja 1996</DATE>, <NAME.CASE>Gillespie in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑342/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1996:46">EU:C:1996:46</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160714">14. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Ornano</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑335/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:564">EU:C:2016:564</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Člen 28 Direktive 2006/54 v tem okviru v odstavku 1 določa, da ta direktiva ne posega v določbe, ki se nanašajo na varstvo žensk, zlasti glede nosečnosti in materinstva. Dalje, člen 28(2) določa še, da ta direktiva ne posega v določbe direktiv 96/34<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Ta direktiva je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne <DATE ISO="20100308">8. marca 2010</DATE> o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="068" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 68, str. 13</REF.DOC.OJ>). Zadnjenavedena direktiva je bila prav tako razveljavljena in nadomeščena z Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20190620">20. junija 2019</DATE> o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive 2010/18 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="188" PAGE.FIRST="79" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 188, str. 79</REF.DOC.OJ>). Rok za prenos zadnjenavedene direktive še ni potekel in ta direktiva se ne uporablja v okoliščinah obravnavane zadeve.</P></NOTE> in 92/85, ki urejata pravico do starševskega dopusta oziroma različne ukrepe za varstvo nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo. Poleg tega je legitimnost varstva biološkega stanja ženske med nosečnostjo in materinstvom ter uvedbe ukrepov za varstvo materinstva v uvodni izjavi 24 Direktive 2006/54 izpostavljena kot sredstvo za dosego dejanske enakosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Glede na navedeno se ne zdi sporno, da imajo države članice pravico, da obdobje porodniškega dopusta v trajanju <HT TYPE="ITALIC">vsaj</HT> 14 tednov, kot ga ureja člen 8 Direktive 92/85, pridržijo ženskam.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodba Hofmann</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Obravnavana zadeva se nanaša na obdobje dopusta, ki dopolnjuje zakonski porodniški dopust, uveden z nacionalno zakonodajo. Ta dodatni dopust lahko v obravnavanem primeru traja od enega meseca in pol do enega leta. Mogoče ga je celo podaljšati za dodatno leto.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Sodišče je vprašanje dodatnih obdobij dopusta, odobrenih po izteku (zakonskega) porodniškega dopusta, obravnavalo že leta 1983 v zadevi Hofmann.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na to zadevo sta se sklicevala tako CPAM kot francoska vlada. Sodba Hofmann je nesporno osrednjega pomena za obravnavano zadevo. Zato je na tem mestu upravičena podrobna analiza te sodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>U. Hofmann je bil delavec, kateremu je delodajalec odobril neplačani dopust, da bi lahko skrbel za svojega otroka. V takratni nemški zakonodaji je bilo materi dodeljeno zakonsko obdobje varstva osmih tednov, po katerih se je lahko odločila za dodatno obdobje porodniškega dopusta do dopolnjenih šestih mesecih starosti otroka, med katerim je prejemala nadomestilo. U. Hofmannu je delodajalec odobril neplačani dopust v obdobju, enakovrednem obdobju navedenega dodatnega dopusta, saj ga je nastopil po izteku osemtedenskega zakonskega porodniškega dopusta in zaključil na dan, ko je otrok dopolnil šest mesecev, medtem ko je mati nadaljevala opravljanje svoje poklicne dejavnosti. U. Hofmann je vložil zahtevek za izplačilo nadomestil, do katerih so bile v tem obdobju upravičene matere. To izplačilo je bilo zavrnjeno z obrazložitvijo, da lahko navedeni porodniški dopust uveljavljajo samo matere.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Odločitev Sodišča je bila sprejeta na podlagi člena 2(3) Direktive 76/207/EGS<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="19760209">9. februarja 1976</DATE> o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 187). Člen 2(3) je po spremembi z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20020923">23. septembra 2002</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 255) postal člen 2(7).</P></NOTE>, predhodnika sedanjega člena 28(1) Direktive 2006/54, ki vsebuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>izjemo na podlagi nosečnosti in materinstva<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>. Sodišče je najprej navedlo zakonodajo, ki se je uporabljala takrat, nato pa opozorilo, da namen Direktive <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>ni urejanje vprašanj, povezanih z organizacijo družine, niti sprememba delitve odgovornosti med starši<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Sodišče je dalje pojasnilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Direktiva s tem, da državam članicam priznava pravico, da ohranijo ali uvedejo določbe, namenjene varstvu žensk v zvezi z nosečnostjo in materinstvom, priznava, da je varstvo potreb žensk z vidika načela enakega obravnavanja upravičeno v dveh pogledih. Prvič, legitimno je zagotoviti varstvo biološkega stanja ženske med nosečnostjo in po njej, dokler niso po porodu njene fiziološke in mentalne funkcije znova normalne; drugič, legitimno je varovati poseben odnos med žensko in njenim otrokom v obdobju, ki sledi nosečnosti in porodu, s preprečevanjem, da bi bil ta odnos moten s kopičenjem nalog zaradi hkratnega opravljanja poklicne dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju tega dvojnega merila (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>test iz sodbe Hofmann<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>) je Sodišče ugotovilo, da načeloma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>ukrep, kakršen je porodniški dopust, ki je odobren ženski po izteku zakonskega obdobja varstva, spada na področje uporabe člena 2(3) Direktive 76/207, ker je namenjen varstvu ženske zaradi posledic nosečnosti in materinstva. Zato je tak dopust lahko upravičeno pridržan materi z izključitvijo katerekoli druge osebe glede na to, da je samo mati lahko izpostavljena neželenemu pritisku za predčasno vrnitev na delovno mesto<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je izpostavilo tudi polje proste presoje držav članic, ki ni zajeta z navedeno direktivo, kar zadeva vrsto in podrobne ureditve varstvenih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi z nosečnostjo in materinstvom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodbe po sodbi Hofmann</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Sodba Hofmann se je odrazila v več poznejših sodbah Sodišča. Test iz sodbe Hofmann, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>izjemo na podlagi nosečnosti in materinstva<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> povezuje z biološkim stanjem žensk in posebnim odnosom, ki obstaja med žensko in njenim otrokom, se namreč še naprej pojavlja v sodobni sodni praksi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej na primer sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>D.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:169">EU:C:2014:169</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Otero Ramos</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑531/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:789">EU:C:2017:789</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0061">61</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ali z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191212">12. decembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Instituto Nacional de la Seguridad Social (Pokojninski dodatek za matere)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑450/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1075">EU:C:2019:1075</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Merila iz sodbe Hofmann so na primer imela ključno vlogo v sodni praksi s tem, ko so prispevala k vzpostavitvi razlike med starševskim in porodniškim dopustom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rodríguez Sánchez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:447">EU:C:2016:447</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Glej tudi sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050414">14. aprila 2005</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Luksemburg</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑519/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:234">EU:C:2005:234</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181004">4. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Dicu</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑12/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:799">EU:C:2018:799</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Vendar po mojem mnenju to ne pomeni, da je treba privzeto šteti, da so dodatna obdobja dopusta, ki so odobrena ženskam po zakonskem obdobju porodniškega dopusta, samodejno zajeta s členom 28 Direktive 2006/54.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Sodba Hofmann ne vsebuje nobenih omejevalnih meril v zvezi s trajanjem utemeljenega dodatnega dopusta. V njej sta zgolj določena oba razloga, s katerima se utemeljuje takšen dodatni dopust, očitno brez izrecnih omejitev. Toda, ali to nevsebovanje omejevalnih meril pomeni, da je utemeljeno vsako dodatno obdobje dopusta ne glede na dolžino in namen?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Nacionalne določbe, obravnavane v sodbi Hofmann, so določale zakonsko obdobje varstva, ki je trajalo zgolj osem tednov. Dodatni porodniški dopust je bil omejen na obdobje do dopolnjenega šestega meseca starosti otroka. V obravnavani zadevi na primer določeno zakonsko obdobje porodniškega dopusta traja 16 tednov. Dodatni dopust lahko traja do dve leti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Navedena različna okvira bi tako na določeni ravni analize lahko, morda nekoliko mehansko, razlikovali. Osem tednov, katerim se prišteje šest mesecev (v resnici prej manj), se razlikuje od šestnajstih tednov, katerim se lahko prištejeta do 2 leti. Vendar pa bi takšen pristop k obravnavani zadevi le stežka ustrezal današnjemu spremenjenemu pravnemu in socialnemu okolju Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Prvič, sodba v zadevi Hofmann je bila izrečena v času, ko področje <HT TYPE="ITALIC">porodniškega in starševskega dopusta na ravni Unije nikakor ni bilo harmonizirano</HT>. Pravnih sprememb, ki jih je odtlej na tem področju doživelo pravo Unije, skoraj ni mogoče preceniti. Široko polje proste presoje, ki so ga imele države članice glede potrebnih varstvenih ukrepov v zvezi z nosečnostjo in materinstvom in ki je gotovo imelo ključno vlogo pri analizi, ki jo je opravilo Sodišče v sodbi Hofmann,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se je od sprejetja Direktive 92/85 občutno zmanjšalo. S to direktivo so bile uvedene pravica do najmanj 14-tedenskega porodniškega dopusta pred porodom in/ali po njem, ki vključuje obvezno 2-tedensko obdobje; prepoved odpuščanja med porodniškim dopustom in posebne pravice iz delovnega razmerja, vključno z ohranjanjem plačila in/ali pravice do ustreznega nadomestila.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Členi od 8 do 11 Direktive 92/85. V zvezi s pravico do dajatev za materinstvo za samozaposlene delavke glej tudi člen 8 Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20100707">7. julija 2010</DATE> o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="180" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2010">UL 2010, L 180, str. 1</REF.DOC.OJ>), ki prav tako določa trajanje vsaj 14 tednov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Te pravice so bile dodatno okrepljene z Direktivo 2006/54, ki v členu 15 določa, da je ženska na porodniškem dopustu po koncu tega dopusta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>upravičena do vrnitve na svoje delovno mesto ali na enakovredno delovno mesto pod pogoji, ki zanjo niso manj ugodni, in ima pravico do vseh izboljšav delovnih pogojev, do katerih bi bila upravičena med svojo odsotnostjo<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Drugič, zakonodaja Unije in sodna praksa Sodišča se opazno razvijata v smeri priznavanja <HT TYPE="ITALIC">enakosti moških in žensk v vlogi staršev</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Od 90. let prejšnjega stoletja je v sodni praksi Sodišča pogosto navedeno, da je položaj delavk-mater in delavcev-očetov primerljiv glede <HT TYPE="ITALIC">starševstva in skrbi za otroka</HT>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Kot sem poudaril v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Instituto Nacional de la Seguridad Social (Pokojninski dodatek za matere)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑450/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:696">EU:C:2019:696</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0037">37</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), pri čemer sem se skliceval zlasti na sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19881025">25. oktobra 1988</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Francija</NAME.CASE> (<NO.CASE>312/86</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1988:485">EU:C:1988:485</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011129">29. novembra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Griesmar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑366/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:648">EU:C:2001:648</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0056">56</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090326">26. marca 2009</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Grčija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑559/07</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:198">EU:C:2009:198</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0069">69</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Maïstrellis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:473">EU:C:2015:473</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Med te položaje spada na primer potreba delavk in delavcev, da skrajšajo svoj dnevni delovni čas zaradi varstva svojih otrok,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Roca Álvarez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑104/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:561">EU:C:2010:561</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ali potreba po uporabi storitev vrtca, kadar so v službi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020319">19. marca 2002</DATE>, <NAME.CASE>Lommers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑476/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:183">EU:C:2002:183</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Navedeni razvoj v smeri enakosti delavcev in delavk v vlogi staršev se vse bolj krepi z zakonodajo Unije, zlasti s pravili glede pravice do starševskega dopusta. Ta pravica, ki se razlikuje od porodniškega dopusta ter jo lahko uveljavljajo moški in ženske brez razlike, je bila uvedena z Direktivo 96/34 med drugim z namenom spodbujati sodelovanje žensk v delovni sili<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Splošna ugotovitev 7 Okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki je priloga k Direktivi 96/34.</P></NOTE> in spodbujati moške, da prevzamejo nase enak delež družinskih obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Splošna ugotovitev 8 Okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, ki je priloga k Direktivi 96/34.</P></NOTE> Poleg tega se pravica do starševskega dopusta z Direktivo 2010/18 in novejšo Direktivo 2019/1158 postopoma spreminja, da bi spodbudili moške h koriščenju te možnosti, pri čemer zakonodajalec Unije dosledno in vedno znova poudarja potrebo po krepitvi vloge moških pri prevzemanju starševskih obveznosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej uvodno izjavo 12 Direktive 2010/18 ter uvodni izjavi 6 in 12 Direktive 2019/1158.</P></NOTE> Z zadnjenavedeno direktivo, v kateri je poudarjeno dejstvo, da neuravnoteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja med ženskami in moškimi krepi spolne stereotipe,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Uvodna izjava 11.</P></NOTE> je bila uvedena tudi pravica do očetovskega dopusta 10 delovnih dni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Uvodna izjava 19 in člen 4.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Nazadnje, temeljni pomen varstva delavcev med obdobji dopusta, povezanimi z rojstvom otrok in skrbjo zanje, je dobil <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>ustavni značaj<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, saj je v členu 33(2) Listine navedeno, da ima <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>[z]a uskladitev družinskega in poklicnega življenja […] vsakdo pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Glede na vse navedeno je težko zagovarjati stališče, da namen večjega dela socialne zakonodaje Unije in zgoraj povzete sodne prakse, ki delno odraža globoke socialne spremembe v Evropi, delno pa jih sam spodbuja, ni nekoliko spremeniti (tradicionalno) delitev obveznosti med staršema.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Primerjaj s točko 41 zgoraj.</P></NOTE> Tega morda ni mogoče doseči z zamenjavo ene tradicije z drugo, temveč s prizadevanjem za to, da bi imeli starši pri sprejemanju takšnih odločitev vsaj določeno mero izbire, in z odpravo, v največji možni meri, gospodarskih spodbud, zaradi katerih se nekatere uveljavljene družbene norme zacementirajo v zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>V takem spremenjenem kontekstu logika in duh sodbe Hofmann, zlasti če ju razlagamo dobesedno brez dodatnih omejitev in pojasnitve, nekoliko spominjata na dedka, ki je skupaj s svojimi potomci povabljen na družabni dogodek, na katerem se vsi prisotni kljub temu, da se imajo načeloma radi, počutijo nenavadno nepovezani in si v resnici nimajo veliko povedati.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dozorevanje sodbe Hofmann</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Menim torej, da je potrebna znatna posodobitev v obliki omejitve dosega sodbe Hofmann. Če je treba bistvo testa iz sodbe Hofmann opredeliti kot izjemo na podlagi materinstva, ki se razlaga ozko, ni mogoče trditi, ne da bi to bistvo postavili pod vprašaj, da je treba ta test razumeti tako, da pomeni, da je treba <HT TYPE="ITALIC">vsako</HT> obdobje dopusta, odobreno po zakonskem obdobju porodniškega dopusta, samodejno šteti za obdobje samega porodniškega dopusta, ki upravičuje popolno izključitev moških delavcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Test iz sodbe Hofmann bi bilo treba pojasniti z dveh vidikov. Prvič, razložiti je treba odnos med meriloma testa (a). Drugič, zagotoviti je treba dodatne napotke v zvezi z elementi, ki jih morajo upoštevati nacionalna sodišča, da bi ugotovila, ali dodatno obdobje dopusta pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>varstveni ukrep<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v povezavi z materinstvom in tako spada na področje uporabe člena 28(1) Direktive 2006/54 (b).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Dve merili ali samo eno?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Test iz sodbe Hofmann se opira na legitimnost varstvenega cilja danega ukrepa. Ta cilj naj bi bil dvojen: prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>legitimno je zagotoviti varstvo biološkega stanja ženske med nosečnostjo in po njej, dokler niso po porodu njene fiziološke in mentalne funkcije znova normalne<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>. Drugič, prav tako je legitimno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>varovati poseben odnos med žensko in njenim otrokom v obdobju, ki sledi nosečnosti in porodu, s preprečevanjem, da bi bil ta odnos moten s kopičenjem nalog zaradi hkratnega opravljanja poklicne dejavnosti.<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Glede dodatnih obdobij porodniškega dopusta po zakonskem obdobju porodniškega dopusta se zdi, da varstvo biološkega stanja žensk izgublja svoj relativni pomen, medtem ko pride <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>poseben odnos med žensko in njenim otrokom<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v ospredje kot primeren vidik za utemeljitev skoraj vsakega dodatnega obdobja dopusta, ki ga je mogoče pridržati izključno ženskam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Vendar menim, da je treba zlasti ta drugi element testa iz sodbe Hofmann razlagati previdno in uporabljati restriktivno, da ne postane samoizpolnjujoča se prerokba. Natančneje, dlje ko je otrokom z uporabo izjeme na podlagi materinstva in nosečnosti iz člena 28(1) Direktive 2006/54 za dovoljene odsotnosti z dela omogočeno ostati izključno z njihovo materjo, tesnejši je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>poseben<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> odnos, ki dodatno utemeljuje pravno izključitev očetov iz dodatnih obdobij dopusta.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Za kritično stališče sodbe Hofmann glej E. Ellis in P. Watson, EU Anti-Discrimination Law, druga izdaja, Oxford University Press, Oxford, str. 398. Za povzetek akademske kritike sodbe Hofmann v zvezi s tem glej tudi De la Corte-Rodríguez, M., EU Law on Maternity and Other Child Related Leaves: Impact on Gender Equality, Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2019, str. 236.</P></NOTE> V zvezi s tem je treba poudariti še dva elementa.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prvič, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>izjema na podlagi materinstva<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> iz člena 28(1) Direktive 2006/54 je izjema. Zato jo je treba razlagati ozko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19860515">15. maja 1986</DATE>, <NAME.CASE>Johnston</NAME.CASE> (<NO.CASE>222/84</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1986:206">EU:C:1986:206</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Kot sem navedel že drugje, se koncept materinstva (v smislu angleškega izraza <HT TYPE="ITALIC">maternity</HT>) navezuje na posebno biološko resničnost, zaradi katere ženske in moški niso primerljivi, to pa omejuje predmet tega posebnega varstva ne le <HT TYPE="ITALIC">ratione materiae</HT>: <HT TYPE="ITALIC">materinstvo</HT> (v smislu angleškega izraza <HT TYPE="ITALIC">maternity</HT>) je treba razlagati ozko in ga ni mogoče enačiti s splošnejšima konceptoma <HT TYPE="ITALIC">materinstva</HT> (v smislu angleškega izraza <HT TYPE="ITALIC">motherhood</HT>) ali <HT TYPE="ITALIC">starševstva</HT> (v smislu angleškega izraza <HT TYPE="ITALIC">parenthood</HT>).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej moje sklepne predloge v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Instituto Nacional de la Seguridad Social (Pokojninski dodatek za matere)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑450/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:696">EU:C:2019:696</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Drugič, iz novejše sodne prakse je razvidno, da meril testa iz sodbe Hofmann ni mogoče obravnavati ločeno kot dva različna in nepovezana primera, s katerima se utemeljuje uporaba člena 28(1) Direktive 2006/54. Nasprotno, merili se dopolnjujeta. Poleg tega se zdi, da sodna praksa daje določeno prednost varstvenemu cilju, povezanemu z <HT TYPE="ITALIC">biološkim stanjem</HT> žensk.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Že v sodbi Roca Álvarez je bilo navedeno, da varstvo posebnega odnosa med materjo in njenim otrokom ne sme samoumevno utemeljevati uporabe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>izjeme na podlagi materinstva<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/> pri presoji ukrepov, ki se nanašajo na dovoljeno odsotnost z dela kmalu po rojstvu otroka. Navedena zadeva se je nanašala na dopust, ki so ga lahko zaposlene matere ali zaposleni očetje koristili na različne načine v prvih devetih mesecih po otrokovem rojstvu, vendar le, če je bila zaposlena tudi mati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Sodišče je presodilo, da je to zadnje merilo diskriminatorno. Menilo je, da dejstvo, da se je navedeni dopust (v Španiji poznan kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>dopust za dojenje<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>) s spreminjanjem nacionalne zakonodaje oddaljil od biološkega dejavnika naravnega dojenja, izključuje ugotovitev, da ta ukrep zagotavlja varstvo biološkega stanja ženske po nosečnosti. Menilo je še, da dejstvo, da lahko zadevni dopust uveljavljajo tudi očetje (čeprav pod drugačnimi pogoji kot matere), izključuje ugotovitev, da je namen tega dopusta zagotavljati varstvo posebnega odnosa med materjo in otrokom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Dodati je mogoče, da je Sodišče zavrnilo tudi trditev španske vlade v tej zadevi, da je samo mati imetnica pravice do zadevnega dopusta, medtem ko je oče to pravico lahko samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>koristil<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/> (ne da bi bil sam imetnik te pravice). Sodišče je pojasnilo, da bi tak argument lahko ohranjal tradicionalno delitev vlog med ženskami in moškimi z ohranjanjem moških v stranski vlogi glede na vlogo žensk pri opravljanju starševske funkcije. Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Roca Álvarez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑104/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:561">EU:C:2010:561</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 29 do 31 in 36).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Drug primer, ki dokazuje, da merila, ki se nanaša na varstvo posebne vezi med materjo in njenim otrokom, ni mogoče ločiti od varstva stanja ženske po porodu, je sodba v zadevi D. Sodišče je v tej sodbi razsodilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>delavka kot mati naročnica, ki je otroka dobila na podlagi dogovora o nadomestnem materinstvu, ne spada na področje uporabe člena 8 Direktive 92/85, niti če lahko otroka po rojstvu doji ali če otroka dejansko doji<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>D.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:169">EU:C:2014:169</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Zdi se, da logika, na kateri temelji ta sodba, odstopa od starejših sodb, v katerih je imelo stanje ženske posebno težo. Glej v drugem okviru sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19831026">26. oktobra 1983</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Italija</NAME.CASE> (<NO.CASE>163/82</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1983:295">EU:C:1983:295</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0016">16</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zdi se torej, da je pravica do porodniškega dopusta v skladu z Direktivo 92/85 povezana predvsem s ciljem varstva <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>zdravja matere otroka v posebnem ranljivem položaju, ki izhaja iz njene nosečnosti<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/> ter da čeprav je Sodišče presodilo, da je namen porodniškega dopusta tudi zagotovitev varstva posebnega odnosa med žensko in njenim otrokom, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>pa se ta cilj […] nanaša zgolj na obdobje, ki sledi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>nosečnosti in porodu<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="2018" ID="QE0043"/><QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140318">18. marca 2014</DATE>, <NAME.CASE>D.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑167/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:169">EU:C:2014:169</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0035">35</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Če povzamem, predlagata se torej dve pojasnili sodbe Hofmann. Prvič, elementa, navedena v sodbi Hofmann, se ne smeta razlagati kot dve neodvisni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>merili<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, temveč kot dve plati iste medalje. Varstvo posebnega odnosa med materjo in otrokom ne more samo po sebi in neodvisno od objektivnih potreb, povezanih z biološkim stanjem žensk, utemeljiti podaljšanja dopusta, ki dopolnjuje zakonski porodniški dopust. Drugič, vsak dodatni dopust, odobren po zakonskem porodniškem dopustu, je treba razlagati ozko, tako kot vsako drugo uporabo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>izjeme na podlagi materinstva<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="12"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Kljub navedenemu ni dvoma o tem, da majhni otroci potrebujejo posebno skrb in zaščito ter da so praviloma posebej povezani s svojo materjo. Vendar načelo enakega obravnavanja zahteva, da mora pravo vsaki družini omogočati, da <HT TYPE="ITALIC">izbere</HT>, kako bo <HT TYPE="ITALIC">po obdobju porodniškega dopusta</HT> porazdelila obveznosti in skrb za vzgojo otroka. Povedano drugače, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>zakon lahko ščiti mater in otroka, čeprav priznava, da se materinska skrb v obdobju po rojstvu sčasoma lahko spremeni, in tudi mora spremeniti, v običajno skrb za otroka s strani enega ali drugega starša<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>O’Leary, S., Employment Law at the European Court of Justice. Judicial Structures, Policies and Processes, Hart Publishing, Oxford – Portland Oregon, 2002, str. 219.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Elementi, ki jih je treba upoštevati</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Cilj varstva biološkega stanja žensk in posebnega odnosa med materjo in otrokom, kot je razložen v prejšnjem oddelku teh sklepnih predlogov, torej ostaja izhodišče. Katere elemente je torej treba upoštevati pri presoji, ali je ukrep res varstveni ukrep, ki je resnično povezan s takim ciljem?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Nacionalna sodišča bi morala pri preučevanju, ali je mogoče obdobja dodatnega dopusta, odobrena po rojstvu otroka, pridržati ženskam na podlagi člena 28(1) Direktive 2006/54, poleg golega poimenovanja upoštevati še druge vidike. Ni namreč mogoče prav vsakega dodatnega obdobja dopusta, poimenovanega <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>podaljšani porodniški dopust<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/>, upravičeno pridržati izključno ženskam s splošnim sklicevanjem na posebno vez med materjo in otrokom. Nacionalna sodišča morajo torej upoštevati vse objektivne elemente takega dodatnega dopusta, ki se nanašajo zlasti na (i) pogoje za upravičenost do dopusta, (ii) njegovo trajanje in načine izrabe ter (iii) pravno varstvo, povezano s tem obdobjem dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Prvič, glede <HT TYPE="ITALIC">pogojev za upravičenost</HT> so elementi, ki bi jih nacionalna sodišča lahko upoštevala pod to rubriko, na primer, ali se dopust odobri brez predhodnih zahtev glede obdobij zaposlitve; ali se dopust privzeto dodeli vsem ženskam oziroma je treba zanj zaprositi vnaprej z obvestilom delodajalcu in je odvisen od odobritve; in ali obstajajo dodatni pogoji, povezani z obveznostjo vrnitve na delovno mesto. Taki pogoji uvajajo preudarke, ki niso povezani z varstvenim namenom dodatnega dopusta. Nakazujejo, da dodatno obdobje dopusta ni samo po sebi povezano s ciljem varstva biološkega stanja žensk in posebnega odnosa med materjo in otrokom, saj so zaradi neizpolnjevanja takih pogojev lahko ženske, katerih biološko stanje in poseben odnos z njihovimi otroci je prav tako treba varovati, prikrajšane za izrabo dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Drugič, glede <HT TYPE="ITALIC">trajanja in načinov izrabe</HT> obdobja dopusta so med merili, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, na primer, prožnost načina izrabe dopusta (po vrnitvi na delovno mesto ali v obliki skrajšanega delovnega časa); ali možnost odločitve za različno dolga obdobja dopusta. Takšne možnosti prožnosti bi kazale zlasti na manjšo povezanost z zgoraj navedenim ciljem, tako kot bi na to kazalo relativno trajanje dopusta, ki bi občutno presegalo zakonsko obdobje porodniškega dopusta, ki se splošno uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Ključni element pod to rubriko je seveda samo trajanje. Zakonodajalec Unije priznava, da imajo države članice pri določitvi trajanja porodniškega dopusta možnost proste presoje. V skladu s členom 8 Direktive 92/85 mora dopust pred porodom in po njem trajati <HT TYPE="ITALIC">vsaj</HT> 14 tednov. Kot je pravilno poudarila francoska vlada, dejstvo, da zakonodaja ženskam priznava porodniški dopust, ki je daljši od 14 tednov, ne izključuje, da se ta dopust vseeno šteje za porodniški dopust iz člena 8 Direktive 92/85.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160616">16. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Rodríguez Sánchez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:447">EU:C:2016:447</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ki napotuje na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Betriu Montull</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:571">EU:C:2013:571</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0046">46</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Na tej podlagi je Sodišče ugotovilo, da so obdobja, ki presegajo obveznih 14 tednov, kot je obdobje 16 tednov v Španiji, ki je bilo sporno v sodbi Betriu Montull, prav tako <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>namenjen[a] varstvu biološkega stanja ženske med njeno nosečnostjo in po njej<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Betriu Montull</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:571">EU:C:2013:571</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Vendar glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Betriu Montull</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:230">EU:C:2013:230</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Določitev fiksnega števila tednov ali mesecev seveda ni naloga Sodišča. Nenazadnje je vprašanje trajanja porodniškega dopusta res zapleteno politično vprašanje, kjer vladajo velikanske nacionalne razlike<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Za ponazoritev glej na primer Koslowski, A., Blum, S., Dobrotić, I., Macht, A., in Moss, P., (2019) International Review of Leave Policies and Related Research 2019. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.leavenetwork.org/annual-review-reports/</P></NOTE> in so celo institucije Unije menile, da je obdobje 14 tednov prekratko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej na primer (opuščen) predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS (COM(2008) 600/4), v katerem je Komisija predlagala podaljšanje minimalnega trajanja porodniškega dopusta s 14 na 18 tednov.</P></NOTE> Vendar pa to ne bi smelo pomeniti, da je mogoče kakršno koli obdobje dopusta pridržati materam, z izključitvijo očetov, zgolj na podlagi posebnega odnosa med materjo in otrokom, kadar ni več objektivne potrebe po varstvu biološkega stanja žensk. Okvirno pravilo je torej, da daljše ko je obdobje, težje je utemeljiti pridržanje dostopa do tega dodatnega dopusta samo ženskam.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Tretjič, glede <HT TYPE="ITALIC">pravnega varstva</HT>, povezanega z navedenim dopustom, je v bistvu treba odgovoriti na vprašanje, ali to varstvo ustreza minimalnemu varstvu, ki ga zagotavlja pravo Unije med zakonskim obdobjem porodniškega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Ukrepi, zajeti s členom 28(1) Direktive 2006/54, morajo biti namreč obvezno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>določbe v zvezi z varstvom žensk<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>. V zvezi s tem opozarjam, da je bilo varstvo žensk med porodniškim dopustom predmet harmonizacije v direktivah 92/85 in 2006/54.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>S pravicami, povezanimi s tem obdobjem, ki so navedene v točkah 49 in 50 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Zato je ne glede na možnost proste presoje držav članic, da določijo daljša obdobja porodniškega dopusta, ta daljša obdobja mogoče na podlagi člena 28(1) Direktive 2006/54 pridržati izključno ženskam samo, če, poleg upoštevanja zgoraj navedenih elementov, pravice, ki so podeljene ženskam med temi obdobji, ustrezajo minimalnemu varstvu, ki se zahteva s pravom Unije na področju porodniškega dopusta.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Porodniški dopust, ki še zdaleč ne velja zgolj za izjemo od načela enakega obravnavanja, je namreč priznan kot pravica in naj bi bil zato element dejanske enakosti. V ta namen Direktiva 92/85 (skupaj s členom 15 Direktive 2006/54) določa minimalne zahteve, ki jih mora izpolnjevati ukrep, kakršen je porodniški dopust, da bi se lahko štel za takšen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>varstveni ukrep<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Dodatna obdobja dopusta, ki sledijo zakonskemu porodniškemu dopustu, vendar ne zagotavljajo navedenega minimalnega varstva, bi zato težko šteli za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>ukrepe za varstvo<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> materinstva. Nasprotno, s podaljšanimi obdobji dopusta, ki so pridržana izključno ženskam in jih ne spremlja pravica do ohranitve plače ali ustreznega nadomestila oziroma ne nudijo zaščite pred odpuščanjem ali jamstva vrnitve na delovno mesto, podobno tistemu pred dopustom, bi bilo ženskam neizogibno naloženo dvojno breme. Prvič, ker bi takšen dopust lahko koristile samo matere, običajno pod pogoji, ki so ugodnejši od pogojev starševskega dopusta, ki je prej ali slej na razpolago očetom, bi se te lahko počutile prisiljene dodatno odložiti svojo vrnitev v službo. Drugič, podaljšani dopust brez zgoraj navedenih minimalnih jamstev ne vodi le k poslabšanju finančnega položaja delavk, temveč tudi ogroža njihove pravice in varstvo pri vrnitvi na trg dela, s čimer negativno vpliva na uresničevanje načela enakega obravnavanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Nazadnje, člen 3 Direktive 2006/54, ki v skladu s členom 157(4) PDEU državam članicam omogoča sprejetje pozitivnih ukrepov, po razpravi o členu 28(1) te direktive ne more privesti do drugačne ugotovitve. Lahko pa se spomnimo na sodno prakso Sodišča v podobnih zadevah: pridržanje podaljšanih obdobij dopusta ženskam, da se jim omogoči vzgoja otrok (tudi brez zanikanja posebnega odnosa med materjo in otrokom), še zdaleč ne zagotavlja dejanske popolne enakosti moških in žensk v poklicnem življenju, temveč prej pomeni nadaljevanje običajne delitve vlog med moškimi in ženskami tudi v prihodnje z ohranjanjem moških v stranski vlogi glede na vlogo žensk pri opravljanju starševske funkcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej v tem smislu sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020319">19. marca 2002</DATE>, <NAME.CASE>Lommers</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑476/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:183">EU:C:2002:183</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, <NAME.CASE>Roca Álvarez</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑104/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:561">EU:C:2010:561</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0036">36</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150716">16. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Maïstrellis</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑222/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:473">EU:C:2015:473</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Skratka, da bi bilo dodatno obdobje dopusta zajeto s členom 28(1) Direktive 2006/54, bi moralo biti resnično povezano s skupnim ciljem vzpostavitve varstvenih ukrepov, povezanih z biološkim stanjem ženske po porodu in njenim posebnim odnosom z otrokom, ob upoštevanju med drugim (i) pogojev za upravičenost do dopusta; (ii) trajanja in načinov izrabe takšnega dopusta; in (iii) pravnega varstva, povezanega z njim.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">5.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obravnavana zadeva</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Francoska vlada in CPAM ob sklicevanju na ugotovitve Sodišča v sodbi Hofmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19840712">12. julija 1984</DATE>, <NAME.CASE>Hofmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>184/83</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1984:273">EU:C:1984:273</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> zatrjujeta, da člen 46 CCN spada na področje uporabe izjeme iz člena 28(1) Direktive 2006/54. Natančneje, francoska vlada trdi, da so socialni partnerji dopust iz člena 46 CCN zasnovali kot dodatni porodniški dopust in ne kot dopust, namenjen zagotavljanju vzgoje otrok, ki bi ga lahko koristila oba starša.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Prvič, to naj bi izhajalo iz besedila člena 46 CCN, ki je zasnovan kot podaljšanje porodniškega dopusta, ki ga ureja člen 45 CCN. Francoska vlada trdi, da bi bilo mogoče člena 45 in 46 CCN obravnavati kot eno samo daljše obdobje dopusta, ki je ugodnejše za delavke in ustreza zahtevam Direktive 92/85. Na podlagi tega, da se obdobji dopusta dopolnjujeta, naj bi bilo mogoče sklepati, da so socialni partnerji nameravali zagotoviti varstvo biološkega stanja žensk po nosečnosti za daljše obdobje od obdobja zakonskega dopusta, da bi ženskam omogočili vrnitev na delo, ko bi si dokončno opomogle.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Drugič, francoska vlada trdi, da določbe CCN jasno razlikujejo med različnimi vrstami dopusta (porodniškim, očetovskim, posvojiteljskim) in da je člen 46 umeščen v poglavje z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>Porodniški dopust<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>. Nazadnje, navedena vlada poudarja, da to ugotovitev potrjuje sodba Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20170921">21. septembra 2017</DATE>, št. 16-16246, FR:CCASS:2017:SO01962.</P></NOTE> V tej sodbi naj bi bilo navedeno, da je dopust na podlagi člena 46 CCN namenjen varstvu posebnega odnosa med žensko in njenim otrokom v obdobju, ki sledi nosečnosti in porodu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Tretjič, francoska vlada navaja tudi, da je Sodišče v sodbi Thibault, čeprav v drugačnem okviru, to že štelo za porodniški dopust.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980430">30. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Thibault</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑136/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:178">EU:C:1998:178</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa CFTC, portugalska vlada in Komisija v bistvu navajajo, da je treba Direktivo 2006/54 razlagati tako, da je določba, kakršna je člen 46 CCN, diskriminatorna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Natančneje, CFTC trdi, da člen 46 CCN v nasprotju s členom 45 CCN, ki se nanaša na 16-tedenski zakonski porodniški dopust, ni povezan s fiziološkimi preudarki v zvezi z materjo. CFTC namesto tega trdi, da je namen dopusta na podlagi člena 46 CCN omogočiti materi, da lahko vzgaja svojega otroka. CFTC poleg tega poudarja, da člen 46 CCN določa tri mesece s polno plačo, če mati sama vzgaja otroka ali je njen partner brez dohodkov. Navedeni preudarki prav tako niso povezani s fiziološkim stanjem žensk. Zato CFCT meni, da uporaba člena 46 CCN s strani CPAM pomeni diskriminacijo, saj so delavci in delavke, očetje ali matere, enako odgovorni za vzgojo svojih otrok.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Zaradi izčrpnosti bi bilo mogoče navesti, da je CFTC trdila tudi, da člen 46 CCN uvaja diskriminacijo na podlagi razmerja med starši in otroki, saj člen 46a CCN, s katerim je dodeljen dopust, podoben tistemu iz člena 46, ta dopust priznava tako očetom kot materam posvojenih otrok. Posvojeni otrok je tako lahko upravičen do prisotnosti svojega očeta ali matere, medtem ko otrok, rojen v zakonski zvezi, ali otrok, rojen zunaj zakonske zveze, ne bo mogel koristiti prisotnosti svojega očeta. Vendar glede na dejanski obseg obravnavane zadeve in zgoraj opravljeno analizo v zvezi z Direktivo 2006/54 menim, da o tem posebnem vprašanju ni treba razpravljati.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da dopust iz člena 46 CCN ustreza starševskemu dopustu. Poleg tega opozarja, da imajo določbe, s katerimi je starševski dopust pridržan ženskam, dvojni sprevrženi učinek. Po eni strani ženskam nalagajo breme, da za daljše obdobje prekinejo poklicno kariero, da bi skrbele za svoje otroke, kar ima dobro znane posledice (počasnejše poklicno napredovanje, nižjo plačo in posledično nižje pokojninske pravice). Po drugi strani preprečujejo, da bi očetje prevzeli vlogo pri vzgoji svojih otrok, s čimer pripomorejo k ohranjanju tradicionalnih vlog.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Če bi Sodišče sledilo pristopu, predlaganemu v teh sklepnih predlogih, bi moralo predložitveno sodišče opraviti analizo v zvezi z merili, navedenimi v točkah od 69 do 80 teh sklepnih predlogov, da bi presodilo, ali je zadevni dodatni dopust resnično povezan s ciljem vzpostavitve varstvenih ukrepov, povezanih z biološkim stanjem ženske po porodu in njenim posebnim odnosom z otrokom, ter tako (povsem) zajet z izjemo iz člena 28(1) Direktive 2006/54.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>V zvezi s trditvami, ki so bile pred Sodiščem predstavljene v okviru tega postopka, ugotavljam naslednje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Prvič, besedilni in precej formalni argumenti francoske vlade in CPAM, s katerimi poudarjata, da je poglavje kolektivne pogodbe, v katero sta umeščena tako člen 45 kot člen 46 CCN, naslovljeno <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>Porodniški dopust<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/> in da obstaja povezava med tema določbama, po pravu Unije nimajo velike teže. Celotna preučitev se nanaša na vsebino in ne na formalne oznake. Če bi bil takšen argument upošteven, bi za to, da bi se za dopust uporabljal člen 28(1) Direktive 2006/54, zadostovalo, da je vsaka vrsta dopusta v pravnem instrumentu ali kolektivni pogodbi preprosto označena kot porodniški dopust, s čimer bi socialne odločitve, sprejete v 50. letih prejšnjega stoletja, postale praktično nedotakljive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Drugič, trditev francoske vlade, v kateri se je ta sklicevala na sodbo Thibault, da bi potrdila, da je Sodišče vsebino člena 46 CCN že opredelilo kot porodniški dopust, ima še manjšo težo. Točka sodbe, ki jo navaja francoska vlada, se nanaša na dejstva, navedena v sodbi, in ne na pravno razlogovanje in presojo Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980430">30. aprila 1998</DATE>, <NAME.CASE>Thibault</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑136/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:178">EU:C:1998:178</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0012">12</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Navedena točka se glasi: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>E. Thibault je bila od <DATE ISO="19830613">13. junija</DATE> do <DATE ISO="19831001">1. oktobra 1983</DATE> na porodniškem dopustu iz člena 45 kolektivne pogodbe, od <DATE ISO="19831003">3. oktobra</DATE> do <DATE ISO="19831116">16. novembra 1983</DATE> pa na porodniškem dopustu s polovično plačo iz člena 46 kolektivne pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/> Navedena zadeva se je nanašala na pravico zaposlenih do vsakoletne ocene uspešnosti, da bi bili upravičeni do napredovanja, ki je določena v nacionalni zakonodaji in je bila E. Thibault zavrnjena za obdobje, ko je bila na porodniškem dopustu iz členov 45 in 46 CCN. Poleg tega se je člen 46 CCN, kot je naveden v točki 7 te sodbe, nanašal samo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>trimesečni dopust s polovično plačo ali enoinpolmesečni dopust s polno plačo<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>.</P></NOTE> Poleg tega takšno sklicevanje, ob upoštevanju, da se je zadevna sodba Sodišča nanašala na drugačna pravna vprašanja in da Sodišče ni razpravljalo o značaju člena 46 CCN, ne doda ničesar pomembnega k tej zadevi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Trditvi francoske vlade bi, nasprotno, bolj koristilo sklicevanje na točko 21 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca D. Ruiza-Jaraboja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Thibault</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑136/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:2">EU:C:1997:2</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri je ta mimogrede in ob sklicevanju na sodbo Hofmann navedel, da je porodniški dopust iz francoske kolektivne pogodbe dejansko razdeljen na člen 45 in na člen 46 CCN. Vendar je spoštovani generalni pravobranilec navedel tudi, da se je navedena zadeva dejansko nanašala na nekaj drugega, čemur se je nato posvetil.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Tretjič in zadnjič, glede meril, navedenih v predhodnem oddelku, je na podlagi omejenih informacij, s katerimi razpolaga Sodišče, mogoče ugotoviti, da člen 46 CCN kot celota omogoča dodaten dopust s precej različnim trajanjem. Ta lahko traja od enega meseca in pol do enega leta z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Navedena določba torej omogoča dopust, ki v svoji daljši obliki znatno presega obdobje zakonskega dopusta iz člena L 1225-17 zakonika o delovnih razmerjih, na katerega se sklicuje člen 45 CCN. Dalje, čeprav je delavki v prvem letu podaljšanega dopusta zagotovljena pravica do vrnitve na prejšnje delovno mesto, ji je polna plača zagotovljena samo v prvem mesecu in pol, pri čemer ima tudi možnost trimesečne ohranitve polne plače, ki je odvisna od tega, ali je samska, oziroma od dohodkov njenega partnerja.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da bi člen 46 CCN kot celota in zlasti ob upoštevanju načinov izrabe dopusta, precej dolgega obdobja, do katerega je tega možno podaljšati, in omejenega pravnega varstva, povezanega z njim, težko ustrezal <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>izjemi na podlagi materinstva<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> iz člena 28(1) Direktive 2006/54. Vendar je za to presojo navsezadnje pristojno nacionalno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Sodišču predlagam, naj na vprašanje, ki ga je postavilo Conseil de prud’hommes de Metz (delovno sodišče v Metzu, Francija), odgovori:</TXT><P>Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20060705">5. julija 2006</DATE> o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu je treba razlagati tako, da mora biti dodatno obdobje dopusta, ki sledi zakonskemu obdobju porodniškega dopusta in ki je z nacionalnim pravom pridržano le delavkam, da bi bilo zajeto s členom 28(1) Direktive 2006/54, resnično povezano s skupnim ciljem vzpostavitve varstvenih ukrepov, povezanih z biološkim stanjem ženske po porodu in njenim posebnim odnosom z otrokom, pri čemer je treba ustrezno upoštevati med drugim pogoje za upravičenost do dopusta, trajanje in načine izrabe takega dopusta ter z njim povezano pravno varstvo.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>