<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-56/19 P</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0056</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:551">EU:C:2020:551</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>16</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>16</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Camposa Sánchez-Bordone – Zadeva C‑56/19 P</HT></P><P><HT TYPE="SC">RFA International/Komisija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Manuela Camposa Sánchez-Bordone</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20200709">9. julija 2020</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: španščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑56/19 P</HT></P><P>RFA International, LP</P><P>proti</P><P>Evropski komisiji</P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Pritožba</KEYWORD><KEYWORD>Damping</KEYWORD><KEYWORD>Uvoz fero-silicija s poreklom iz Rusije</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 1225/2009</KEYWORD><KEYWORD>Člen 11(9) in (10)</KEYWORD><KEYWORD>Zavrnitev prošenj za vračilo plačanih protidampinških dajatev</KEYWORD><KEYWORD>Metodologija preiskave</KEYWORD><KEYWORD>Sprememba okoliščin glede na prvotno preiskavo ali glede na vmesne preiskave v zvezi z vračilom in preiskave v zvezi z vmesnim pregledom</KEYWORD><KEYWORD>Konstruirana izvozna cena</KEYWORD><KEYWORD>Odštetje plačanih protidampinških dajatev</KEYWORD><KEYWORD>Prepričljiv dokaz</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Svet je leta 2008 sprejel Uredbo (ES) št. 172/2008<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20080225">25. februarja 2008</DATE> o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Egipta, Kazahstana, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Rusije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="055" PAGE.FIRST="6" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 55, str. 6</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: prvotna uredba).</P></NOTE> o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija (zlitine, ki se uporablja za proizvodnjo železa in jekla) s poreklom iz – med drugimi državami – Rusije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Postopek je bil začet na podlagi pritožbe, ki jo je <DATE ISO="20080225">25. februarja 2008</DATE> vložil Povezovalni odbor industrije železnih litin (Euroalliages).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>S to uredbo je bila uvedena protidampinška dajatev (v višini 22,7 %), ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije, pred plačilom carinske dajatve, za izdelke, ki jih proizvajata družbi s sedežem v Rusiji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Šlo je za družbi Chelyabinsk electrometallurgical integrated plant OAO (v nadaljevanju: CHEMK) in Kuzneckie Ferrsplavy OAO (v nadaljevanju: KF).</P></NOTE>, s katerima je bila povezana družba RFA International, LP (v nadaljevanju: RFA)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Družba RFA ima v Švici podružnico, ki za družbi CHEMK in KF upravlja prodajo za izvoz, zlasti v Evropsko unijo.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Podjetja, na katera so se nanašali protidampinški ukrepi iz prvotne uredbe, so zaporedoma začela več postopkov, v katerih so predlagala razglasitev delne ničnosti te uredbe, njen pregled ali vračilo že plačanih protidampinških dajatev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Družba RFA je to vračilo uveljavljala v zvezi z zneski, ki so bili iz naslova protidampinških dajatev plačani od <DATE ISO="20101001">1. oktobra 2010</DATE> do <DATE ISO="20121231">31. decembra 2012</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Komisija je ta zahtevek za vračilo <DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> zavrnila s sklepi C(2014) 9805 final, C(2014) 9806 final, C(2014) 9807 final, C(2014) 9808 final, C(2014) 9811 final, C(2014) 9812 final in C(2014) 9816 final (v nadaljevanju: izpodbijani sklepi).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Družba RFA je <DATE ISO="20150304">4. marca 2015</DATE> pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti teh sklepov, pri čemer je zatrjevala kršitev več določb Uredbe (ES) št. 1225/2009<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Uredba Sveta z dne <DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE> o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="343" PAGE.FIRST="51" DATE.PUB="2009">UL 2009, L 343, str. 51</REF.DOC.OJ>; v nadaljevanju: osnovna uredba).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je tožbo družbe RFA zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Sodba RFA International/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑113/15</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:783">EU:T:2018:783</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: izpodbijana sodba).</P></NOTE>, zoper katero je bila vložena zadevna pritožba.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir. Uredba št. 1225/2009</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 11 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="011.008"><NO.PARAG>8.</NO.PARAG><ALINEA>Ne glede na odstavek 2 lahko uvoznik zaprosi za vračilo pobranih dajatev, kjer se pokaže, da je bila stopnja dampinga, na osnovi katere so bile dajatve plačane, odstranjena ali pa zmanjšana na raven, ki je nižja kot raven veljavne dajatve.</ALINEA><ALINEA>Ko zahteva vračilo protidampinških dajatev, mora uvoznik Komisiji predložiti prošnjo. Prošnja se posreduje preko države članice z ozemlja, na katerem so bili izdelki sproščeni v prosti promet, v šestih mesecih od datuma, ko so pristojni organi na ustrezen način določile znesek dokončnih dajatev, ki naj se zaračunajo, ali od datuma, ko je bila dokončno sprejeta odločitev, da se poberejo zneski zavarovanja dani v obliki začasne dajatve. Države članice nemudoma posredujejo prošnjo Komisiji.</ALINEA><ALINEA>Prošnja za vračilo denarja velja kot ustrezno podprta z dokazi, če vsebuje natančne informacije o znesku protidampinških dajatev, katerega vračilo se zahteva, in vso carinsko dokumentacijo, ki se nanaša na izračun in plačilo tega zneska. Vsebovati mora tudi dokaz za reprezentativno obdobje, ki bo kazal normalne vrednosti in izvozne cene pri izvozu v Skupnost za izvoznika ali proizvajalca, za katerega dajatev velja. V primerih, kjer uvoznik ni povezan z zadevnim izvoznikom ali proizvajalcem in take informacije niso takoj dostopne, ali pa, kjer izvoznik ali proizvajalec noče dati uvozniku teh informacij, mora prošnja vsebovati izjavo izvoznika ali proizvajalca, da je bila stopnja dampinga zmanjšana ali odstranjena, kot je to določeno v tem členu, in da bodo ustrezni podporni dokazi o tem dostavljeni Komisiji. Če izvoznik ali proizvajalec takih dokazov ne pošlje v razumnem roku, bo prošnja zavrnjena.</ALINEA><ALINEA>Komisija se po posvetovanju s Svetovalnim odborom odloči, ali in v kolikšni meri naj prošnji ugodi, lahko pa se ob vsakem času tudi odloči, da začne vmesni pregled, nakar se informacije in ugotovitve takega pregleda, ki se izvaja v skladu z določbami, ki veljajo za take preglede, uporabijo za odločitev, ali in v kolikšni meri je vračilo denarja upravičeno. […]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.009"><NO.PARAG>9.</NO.PARAG><ALINEA>Pri vseh preiskavah, povezanih z ustreznim pregledom ali vračilom denarja, ki se izvajajo v skladu s tem členom, Komisija, pod pogojem, da se okoliščine ne spremenijo, uporabi isto metodologijo kakor pri preiskavi, na osnovi katere je bila dajatev določena, ob ustreznem upoštevanju člena 2, še posebej odstavka 11 in 12, ter člena 17.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.010"><NO.PARAG>10.</NO.PARAG><ALINEA>Pri vsaki preiskavi, ki se izvaja v skladu s tem členom, Komisija pregleda zanesljivost izvoznih cen v skladu z členom 2. Vendar pa, kjer se odloči računsko določiti izvozno ceno v skladu s členom 2(9), jo izračuna brez odštevanja zneskov plačanih protidampinških dajatev, če se dostavijo prepričljivi dokazi, da se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji prodaji in v vseh nadaljnjih prodajnih cenah v Skupnosti.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje spora</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Za boljše razumevanje nastanka dejanskega stanja je treba spomniti na postopke, v katerih so družba RFA (ali podjetji, s katerima je povezana) uveljavljala zahtevke v zvezi s temi protidampinškimi dajatvami, o katerih sta se morali opredeliti tako Splošno sodišče kot Sodišče.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">(Prva) ničnostna tožba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Po sprejetju prvotne uredbe leta 2008 sta družbi CHEMK in KF pri Splošnem sodišču vložili tožbo, s katero sta predlagali, naj se jo v delu razglasi za nično.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je to tožbo zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20111025">25. oktobra 2011</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑190/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2011:618">EU:T:2011:618</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, zoper katero sta tožeči družbi vložili pritožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20131128">28. novembra 2013</DATE> pritožbo zavrnilo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑13/12 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:780">EU:C:2013:780</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvi postopek pregleda in (druga) ničnostna tožba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družbi CHEMK in KF sta <DATE ISO="20091130">30. novembra 2009</DATE> predlagali vmesni pregled prvotne uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Ta postopek se je končal s sprejetjem Izvedbene uredbe (EU) št. 60/2012<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Izvedbena uredba Sveta z dne <DATE ISO="20120116">16. januarja 2012</DATE> o zaključku delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1225/2009 protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz fero-silicija s poreklom med drugim iz Rusije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="022" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2012">UL 2012, L 22, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, s katero je bil potrjen prvotni protidampinški ukrep.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Družbi CHEMK in KF sta pri Splošnem sodišču vložili tožbo za razglasitev delne ničnosti Izvedbene uredbe št. 60/2012.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je to tožbo zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20150428">28. aprila 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑169/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:231">EU:T:2015:231</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, zoper katero sta tožeči družbi vložili pritožbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Sodišče je s sklepom z dne <DATE ISO="20160609">9. junija 2016</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Sklep <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Svet</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑345/15 P</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:433">EU:C:2016:433</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> to pritožbo zavrnilo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Zaporedni postopki v zvezi z vračilom</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo in drugo obdobje preiskave v zvezi z vračilom in (tretja) ničnostna tožba</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Družbi CHEMK in KF sta med 30. julijem 2009 in 10. decembrom 2010 vložili več prošenj za vračilo protidampinških dajatev, plačanih med 7. januarjem 2009 in 10. decembrom 2010.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Preiskava v zvezi z vračilom se je nanašala na obdobje od <DATE ISO="20081001">1. oktobra 2008</DATE> do <DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>, ki ga je Komisija razdelila na podobdobji, in sicer <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>prvo obdobje preiskave v zvezi z vračilom<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> od <DATE ISO="20081001">1. oktobra 2008</DATE> do <DATE ISO="20090930">30. septembra 2009</DATE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>drugo obdobje preiskave v zvezi z vračilom<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> od <DATE ISO="20091001">1. oktobra 2009</DATE> do <DATE ISO="20100930">30. septembra 2010</DATE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Komisija je <DATE ISO="20120810">10. avgusta 2012</DATE> sprejela sklepe C(2012) 5577 final, C(2012) 5585 final, C(2012) 5588 final, C(2012) 5595 final, C(2012) 5596 final, C(2012) 5598 final in C(2012) 5611 final, s katerimi je ugodila prošnjam za vračilo za prvo obdobje preiskave v zvezi z vračilom, prošnje v zvezi z drugim obdobjem pa zavrnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba RFA je te sklepe izpodbijala pri Splošnem sodišču, ki je njeno tožbo zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20150317">17. marca 2015</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>RFA International/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑466/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:151">EU:T:2015:151</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Družba RFA je zoper sodbo Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20150317">17. marca 2015</DATE> vložila pritožbo. Sodišče je s sodbo z dne <DATE ISO="20170504">4. maja 2017</DATE> pritožbo zavrnilo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>RFA International/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/15 P</NO.CASE>, neobjavljena, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:337">EU:C:2017:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretje in četrto obdobje preiskave v zvezi z vračilom in (četrta) ničnostna tožba</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Družba RFA je med 1. marcem 2011 in 26. junijem 2013 vložila nove prošnje za vračilo protidampinških dajatev, tokrat za obdobje od <DATE ISO="20101001">1. oktobra 2010</DATE> do <DATE ISO="20121231">31. decembra 2012</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Komisija je to obdobje razdelila na dve podobdobji (<QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>tretje obdobje preiskave v zvezi z vračilom<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> od <DATE ISO="20101001">1. oktobra 2010</DATE> do <DATE ISO="20111231">31. decembra 2011</DATE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>četrto obdobje preiskave v zvezi z vračilom<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> od <DATE ISO="20120101">1. januarja 2012</DATE> do <DATE ISO="20121231">31. decembra 2012</DATE>) in z izpodbijanimi sklepi zavrnila prošnje družbe RFA.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Družba RFA je <DATE ISO="20150304">4. marca 2015</DATE> pri Splošnem sodišču vložila (četrto) ničnostno tožbo, s katero je izpodbijala te sklepe. Predlogi družbe RFA so bili zavrnjeni s sodbo z dne <DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE>, zato je zoper njo vložila obravnavano pritožbo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Drugi postopek pregleda in (peta) ničnostna tožba</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Komisija je po izteku protidampinških ukrepov, sprejetih v prvotni uredbi, začela postopek <HT TYPE="ITALIC">pregleda zaradi izteka</HT>, ki se je končal z Izvedbeno uredbo (EU) št. 360/2014<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 360/2014 z dne 9. aprila o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz fero-silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Rusije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="107" PAGE.FIRST="13" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 107, str. 13</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, s katero je ohranila protidampinško dajatev v višini 22,7 %, določeno s prvotno uredbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Družbi CHEMK in KF sta Izvedbeno uredbo št. 360/2014 izpodbijali pred Splošnim sodiščem, ki je njuno tožbo zavrnilo s sodbo z dne <DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑487/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:792">EU:T:2018:792</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>. Ta sodba je postala pravnomočna.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Splošnim sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Družba RFA je v ničnostni tožbi, ki jo je <DATE ISO="20150304">4. marca 2015</DATE> vložila zoper izpodbijane sklepe, uveljavljala tri tožbene razloge, od katerih je zdaj upošteven le drugi, s katerim je očitala, da je bil s temi sklepi kršen člen 11(9) in (10) osnovne uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Glede trditev družbe RFA in Komisije v zvezi s tem pritožbenim razlogom napotujem na točke od 58 do 68 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče povzelo njune argumente.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Zato bom navedel le točke od 69 do 75 in od 77 do 79 izpodbijane sodbe, v katerih je Splošno sodišče pojasnilo, zakaj je zavrnilo ta razlog za razglasitev ničnosti. Razlogovalo je tako:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>69</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da je v zvezi z uporabo člena 11(10) osnovne uredbe upravičeno, da Komisija v primeru, če so se proizvodni stroški zadevnih izdelkov med prvotno upoštevanim obdobjem preiskave in novim obdobjem preiskave znatno spremenili, pri ugotavljanju, ali so protidampinške dajatve ustrezno odražene v cenah pri nadaljnji prodaji teh izdelkov v Uniji v zadnjenavedenem obdobju, ne upošteva cen pri nadaljnji prodaji, uporabljenih v prvem od teh obdobij, temveč te, ugotovljene v novem obdobju preiskave. Ti preudarki veljajo, tudi če je mogoče šteti, da se je metodologija v primerjavi s tem, kar je bilo storjeno v okviru prejšnje preiskave, spremenila – kar je, drugače kot je Komisija primarno trdila v izpodbijanih sklepih, podano v obravnavanem primeru – kakor je bilo pojasnjeno v točki 22 zgoraj.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>70</NO.P><TXT>Namen te prakse je zagotoviti zanesljivost analize v primerjavi z zapletenimi položaji na gospodarski ravni, ne samo da bi se upravičila utemeljenost ukrepov, sprejetih na podlagi protidampinških pravil, ampak tudi da bi se zagotovilo spoštovanje splošnega načela prava Unije glede enake obravnave med izvajalci, na katere bi se ta ukrep lahko nanašal. Čeprav zagotavljanje zanesljivosti primerjave položaja med obema obdobjema v ekonomski analizi načeloma upravičuje uporabo iste metodologije, pa to ni podano, če so se zadevni parametri dovolj spremenili, da bi prej uporabljena metodologija postala neprimerna za zagotovitev zanesljivega rezultata, v tem primeru pri presoji, ali so bile protidampinške dajatve pravilno upoštevane v cenah pri preprodaji in nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji ali ne (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE>, <NAME.CASE>Valimar</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑374/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2231">EU:C:2014:2231</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Kot trdi Komisija, če se stroški proizvodnje med tema dvema obdobjema znatno povečajo, zvišanje cen pri nadaljnji prodaji v Uniji, čeprav znatno, ne zagotavlja nujno, da so bile protidampinške dajatve pri določanju teh cen ustrezno izražene, to je v celoti vključene. Stroški proizvodnje bi se lahko bolj povišali kot cene. V tem primeru zainteresirane stranke, tudi če so nove cene višje od ravni starih cen in protidampinških dajatev, ne prenašajo ustrezno protidampinških dajatev glede na razvoj njihovih proizvodnih stroškov.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>71</NO.P><TXT>Trditve, ki jih je v obravnavani zadevi navedla tožeča stranka, ne morejo omajati te analize. Prvič, v nasprotju s tem, kar v bistvu trdi tožeča stranka, člen 11(10) osnovne uredbe nikakor ne pomeni, kolikor se nanaša na vprašanje, ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji prodaji<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/>, da bi za utemeljitev pozitivnega odgovora poleg cene pri nadaljnji prodaji, kakor se je zaračunavala prej, v novo ceno pri nadaljnji prodaji moral biti vključen samo ekvivalent protidampinške dajatve. Dodatna dajatev se namreč glede na stroške, ki običajno nastanejo, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>ustrezno odraža<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="2018" ID="QE0008"/> le, če je dodana tem drugim stroškom. Če pa se ti drugi stroški povišajo, cena pri nadaljnji prodaji pa se manj poveča, je v resnici dajatev le delno, ali pa sploh ni, dodana tem drugim stroškom, čeprav je bil ekvivalent dajatve dodan ceni pri nadaljnji prodaji, kakor se je zaračunavala prej. Odlomek iz obvestila Komisije o vračilu protidampinških dajatev, na katerega se sklicuje tožeča stranka in ki je naveden v točki 58 zgoraj, nikakor ni v nasprotju s to analizo. Enako velja za sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Einhell Germany in drugi proti Komisiji</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑73/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:865">EU:T:2015:865</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), na katero se je sklicevala tožeča stranka. Zlasti iz točke 155 te sodbe je, ob upoštevanju njenega sobesedila, razvidno, da bi za določitev, ali so te dajatve upoštevane v novih cenah nadaljnje prodaje v Uniji ali ne, lahko bila primerna drugačna metodologija, kot je primerjava cen pri nadaljnji prodaji v Uniji pred uvedbo protidampinških dajatev in po njej.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>72</NO.P><TXT>Kar zadeva dejstva obravnavanega primera, je treba v zvezi s četrtim obdobjem preiskave v zvezi z vračilom, ki ustreza letu 2012, navesti, da je Komisija v izpodbijanih sklepih, na primer v uvodni izjavi 85 Sklepa C(2014) 9805 final, ugotovila, da so se proizvodni stroški glede na obdobje prvotne preiskave občutno povečali, in sicer za 109 %, ne da bi tožeča stranka to z vsebinskega vidika izpodbijala, zlasti v okviru te tožbe. V teh okoliščinah je Komisija pri ugotavljanju, ali so bile protidampinške dajatve ustrezno odražene v cenah pri nadaljnji prodaji v Uniji, ki jih je tožeča<?PAGE NO="6"?> stranka za račun družb CHEMK in KF uporabljala v četrtem obdobju preiskave v zvezi z vračilom, upravičeno upoštevala proizvodne stroške, ugotovljene leta 2012, namesto cen pri nadaljnji prodaji, ki so bile uporabljene v obdobju prvotne preiskave.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>73</NO.P><TXT>V položaju, v katerem – kot je Komisija poudarila v izpodbijanih sklepih, denimo v uvodni izjavi 84 Sklepa C(2014) 9805 final – cene pri nadaljnji prodaji le v 1 % primerov pokrivajo stroške proizvodov, vključno s protidampinško dajatvijo, pa nikakor ni dokazano, da se te dajatve ustrezno odražajo.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>74</NO.P><TXT>Celo 100-odstotno zvišanje cen pri nadaljnji prodaji v Uniji med obdobjem prvotne preiskave in četrtim obdobjem preiskave v zvezi z vračilom, na katero se sklicuje tožeča stranka, v tem okviru ne zadostuje za dokaz, da so bile protidampinške dajatve v celoti odražene v drugem od teh obdobij. Kot je bilo v bistvu navedeno v točki 70 zgoraj, namreč zadostuje, da so se proizvodni stroški povečali več kot zaračunane cene, da te ne odražajo ustrezno protidampinških dajatev glede na razvoj proizvodnih stroškov. To pa je <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> ugotovljeno z dejstvom, ki ga je poudarila Komisija, da v 99 % primerov stroški proizvodov, vključno s protidampinško dajatvijo, niso bili zajeti v cenah pri nadaljnji prodaji v Uniji leta 2012.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>75</NO.P><TXT>Komisija je torej upravičeno odštela protidampinške dajatve od cen pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji, da bi določila konstruirane izvozne cene za četrto obdobje preiskave v zvezi z vračilom, saj ni bilo dokazano, da je bila protidampinška dajatev ustrezno odražena v prvi od teh cen.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>77</NO.P><TXT>Vendar Komisija pravilno trdi, kot je pojasnila v izpodbijanih sklepih, na primer v točki 78 uvodne izjave Sklepa C(2014) 9805 final, da je treba analizo cen pri nadaljnji prodaji v Uniji za namene ugotovitve, koliko odražajo protidampinške dajatve, opraviti v fazi trgovanja po plačilu teh dajatev, torej po definiciji v fazi trgovanja, v kateri so v ceni upoštevani stroški, ki dodatno nastanejo poleg teh, ki so bili upoštevani v fazi cen <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>franko tovarna<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> ali CIF (cena CIF (Cost, Insurance and Freight; stroški, zavarovanje in prevoznina)). V zvezi s tem je treba poudariti, da je razlog za to, da osnovna uredba določa, da se nekatere cene lahko prilagodijo ravni trgovanja, ki ni ta, na kateri se uporabljajo, zagotovitev poštene primerjave cen, ki ne odražajo nujno istih storitev. Zato člen 2(10)(d) osnovne uredbe (zdaj člen 2(10)(d) Uredbe (EU) 2016/1036<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20160608">8. junija 2016</DATE> o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="176" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2016">UL 2016, L 176, str. 21</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>) določa, da utegnejo biti za pošteno primerjavo izvozne cene in normalne vrednosti potrebne prilagoditve, s katerimi se upoštevajo različne ravni trgovanja, na katerih so bile te cene uporabljene. Vendar to ne velja, če se ugotavlja le cena pri nadaljnji prodaji v Uniji v okviru člena 11(10) osnovne uredbe, ki ne določa takih prilagoditev. Po drugi strani pa, ker Komisija za namene uporabe te določbe v nekaterih primerih, kakršen je ta iz obravnavane zadeve, cene pri nadaljnji prodaji upravičeno analizira ob upoštevanju vseh stroškov, nastalih pred to nadaljnjo prodajo, kot je bilo opozorjeno v točki 69 zgoraj, analiza cen, določenih v fazi cen <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>franko tovarna<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> ali CIF, tudi če se jih umetno poveča za protidampinške dajatve – kot naj bi bilo v skladu s trditvami tožeče stranke storjeno – torej brez upoštevanja nekaterih stroškov, nastalih pred to nadaljnjo prodajo, ne bi bila koherentna. Poleg tega v takih okoliščinah ni treba opraviti primerjave cen pri nadaljnji prodaji v Uniji, uporabljenih v dveh zaporednih obdobjih, na katero lahko, kot v obravnavani zadevi, vpliva časovno neujemanje ravni trgovanja, na katerih so jih uvozniki zadevnih proizvodov zaračunali prvim neodvisnim kupcem v Uniji. Je pa treba nujno preveriti, ali je z dokazi, ki jih je predložil zadevni uvoznik, izkazano, da cena, ki so jo ti kupci dejansko plačali v obdobju, ki je predmet preiskave, ustrezno odraža protidampinške dajatve. V zvezi s tem je bilo v izpodbijanih<?PAGE NO="7"?> sklepih ugotovljeno, ne da bi tožeča stranka to izpodbijala, da je ta v zadevnem obdobju proizvode večinoma prodajala na podlagi cene <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>dobavljeno, dajatve plačane<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/>, torej ob vključitvi vseh stroškov, nastalih pred dobavo, zaradi česar je bilo zgoraj navedeno preverjanje olajšano.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>78</NO.P><TXT>Zato se tožeča stranka ni mogla opreti na spreminjanje cen v fazi cen <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>franko tovarna<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> ali CIF, četudi povečanih za protidampinške dajatve, da bi pokazala, da je v tretjem obdobju preiskave v zvezi z vračilom v svojih cenah pri nadaljnji prodaji v Uniji odražala protidampinške dajatve. Tožeča stranka bi morala predložiti dokaze za to, da so cene <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>dobavljeno, dajatve plačane<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>, ki jih je uporabljala v zadevnem obdobju, zajemale vse stroške, ki so ji v tej fazi nastali v zvezi z zadevnimi proizvodi, vključno s protidampinškimi dajatvami, česar pa ni storila. Komisija je torej povsem upravičeno od cen pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji odštela protidampinške dajatve, da bi izračunala konstruirane izvozne cene za tretje obdobje preiskave v zvezi z vračilom, saj ni bilo dokazano, da je bila protidampinška dajatev ustrezno odražena v prvi od teh cen. Zato ni treba preučiti trditev strank v zvezi z zanesljivostjo ali načinom izračuna teh cen <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>franko tovarna<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> in CIF. V zvezi s trditvijo tožeče stranke v repliki, da bi imela tudi primerjava cen pri nadaljnji prodaji v fazi <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>dobavljeno, dajatve plačane<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> rezultat, katerega posledica bi moralo biti delno povračilo dajatev, je treba ugotoviti, da nikakor ni dovolj utemeljena, da bi se jo lahko upoštevalo v okviru nadzora zakonitosti izpodbijanih sklepov (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150317">17. marca 2015</DATE>, <NAME.CASE>RFA International/Komisija</NAME.CASE>, <NO.CASE>T‑466/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:151">EU:T:2015:151</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>79</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da tudi drugi tožbeni razlog, ki ga uveljavlja tožeča stranka in ki temelji na kršitvi člena 11 (9) in (10) osnovne uredbe pri konstruiranju izvozne cene, ni utemeljen.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Postopek pred Sodiščem in predlogi strank</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Pritožba je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena <DATE ISO="20190125">25. januarja 2019</DATE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Družba RFA Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in dokončno odloči o sporu, če stanje postopka to dovoljuje. Podredno predlaga, naj se zadeva vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje. V vsakem primeru predlaga, naj se plačilo stroškov naloži Komisiji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne in plačilo stroškov naloži družbi RFA.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Namesto obravnave, ki je bila razpisana za <DATE ISO="20200325">25. marec 2020</DATE>, je Sodišče strankam postavilo vprašanja, na katera so lahko odgovorile pisno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Preučitev pritožbe</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Iz opisa okoliščin spora je razvidno, da je uvedbi protidampinških dajatev s prvotno uredbo sledil niz različnih peripetij v zvezi s temi dajatvami (ničnostne tožbe, prošnje za vračilo pobranih dajatev in preiskave v zvezi s pregledom, tako vmesne kot zaradi izteka), ki jih pri obravnavi te pritožbe ni mogoče prezreti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Zato je prav, da pred preučitvijo pritožbenih razlogov spomnim, da je v skladu z določili osnovne uredbe po odobritvi protidampinških dajatev na splošno mogoče opraviti njihov pregled ali zaprositi za njihovo vračilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>V zvezi s <HT TYPE="ITALIC">pregledom</HT> je Sodišče v sodbi z dne <DATE ISO="20140918">18. septembra 2014</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Valimar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑374/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2231">EU:C:2014:2231</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>; v nadaljevanju: sodba Valimar). Sodišče je glede nadzora Komisije v zvezi z vmesnim pregledom dodalo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>lahko […] opravi ne le retrospektivno analizo razvoja zadevnega položaja od uvedbe prvotnega dokončnega ukrepa naprej, da oceni potrebo po ohranitvi ali spremembi tega ukrepa za preprečitev dampinga, ki povzroča škodo, ampak tudi prospektivno analizo verjetnega razvoja položaja od sprejetja ukrepa za pregled naprej, da bi ocenila verjeten vpliv odprave ali spremembe navedenega ukrepa.<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/></P></NOTE> napravilo te preudarke: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>[…] [P]ri pregledih ukrepov, ki se na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe iztekajo, je treba v bistvu preučiti, ali bi zaradi odprave prvotnega protidampinškega ukrepa verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. […] [P]ri vmesnem pregledu na podlagi člena 11(3) te uredbe lahko Komisija, zato da predlaga, naj se protidampinška dajatev, določena po prvotni preiskavi, odpravi, spremeni ali ohrani, med drugim oceni, ali so se okoliščine glede dampinga in škode bistveno spremenile oziroma ali obstoječi ukrepi dosegajo želene rezultate pri odstranjevanju škode, ki je bila prej ugotovljena<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V postopku <HT TYPE="ITALIC">vračila</HT>, ki je sicer podoben postopku vmesnega pregleda (na podlagi člena 11(8), četrti pododstavek, osnovne uredbe je pravzaprav dopuščena njuna združitev), pa je mogoča le preučitev dejanske stopnje dampinga, ne pa tudi ponovna preučitev splošnega vprašanja škode.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Elementi, ki so skupni postopkoma v zvezi s pregledom in vračilom pobranih dajatev, so vsebovani v členu 11 (9) in (10) osnovne uredbe; to pa sta prav ti določbi, za kateri družba RFA meni, da ju je Splošno sodišče kršilo:</TXT><P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>odstavek 9 se nanaša na metodologijo, ki jo je treba uporabiti pri preiskavah, povezanih z ustreznim pregledom in vračilom. Pravilo je, da se v teh preiskavah uporabi ista metodologija, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>kakor pri preiskavi, na osnovi katere je bila dajatev določena<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, če se okoliščine ne spremenijo.</P></ITEM><ITEM><P>Odstavek 10 se nanaša na računsko določitev izvozne cene. V delu, ki je upošteven za obravnavani okvir, določa, da se ta cena – pod pogoji, ki jih bom obravnaval spodaj – lahko določi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>brez odštevanja zneskov plačanih protidampinških dajatev<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>.</P></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pritožbeni razlogi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Družba RFA navaja, da s pritožbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>izpodbija le ugotovitve Splošnega sodišča v zvezi z drugim tožbenim razlogom, ki ga je uveljavljala na prvi stopnji, konkretno ugotovitve iz točk od 69 do 75 in od 77 do 79 izpodbijane sodbe<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Pritožba, točka 16.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi pritožbeni razlog: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Splošno sodišče je napačno razlagalo člen 11(9) osnovne uredbe in upoštevno sodno prakso ter prišlo do vsebinsko nenatančnih dejanskih ugotovitev<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/></HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Pritožbeni razlog je razdeljen na dva dela.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi del: neobstoj obrazložitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve pritožnice in Komisije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Trditev družbe RFA v zvezi z domnevnim neobstojem obrazložitve je lakonična. Trdi le, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Splošno sodišče ni obravnavalo trditve tožeče stranke o tem, da se okoliščine niso spremenile<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 28.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Komisija navaja, da Splošno sodišče nima obveznosti izčrpno odgovoriti na vsako posamično trditev tožeče stranke, ampak zadostuje, če utemeljitev izhaja iz obrazložitve odločbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="9"?><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>Ni lahko razumeti očitkov, ki jih v zvezi s tem navaja družba RFA, saj je priznala, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>je Splošno sodišče ugotovilo, da povečanje proizvodnih stroškov pomeni spremembo okoliščin, zaradi katere je upravičena sprememba metodologije izračuna izvozne cene v skladu s členom 11(9) osnovne uredbe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 22.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe dejansko pojasnilo, zakaj so po njegovem mnenju obstajali zadostni razlogi za to, da je Komisija upravičeno spremenila metodologijo izračuna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Konkretno je v točki 70 te sodbe poudarilo, da ni treba uporabiti iste metodologije, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>če so se zadevni parametri dovolj spremenili, da bi prej uporabljena metodologija postala neprimerna za zagotovitev zanesljivega rezultata<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je izhajajoč iz te premise poudarilo, da so se v obravnavani zadevi ti parametri – zlasti stroški proizvodnje – spreminjali. Res je sicer (in to je lahko vir določene zmede), da je to spreminjanje proizvodnih stroškov običajen element presoje o odpravi protidampinških dajatev pri izračunu izvozne cene na podlagi člena 11(10) osnovne uredbe. Vendar to ni ovira za to, da Splošno sodišče v okviru obrazložitve to povečanje proizvodnih stroškov z vsebinskega vidika šteje tudi za dejavnik, ki povzroči <HT TYPE="ITALIC">spremembo okoliščin</HT>, zaradi katere je bila upravičena <HT TYPE="ITALIC">sprememba</HT> uporabljene <HT TYPE="ITALIC">metodologije</HT>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Glede na to Splošno sodišče pri obrazložitvi izpodbijane sodbe ni storilo napake, zaradi katere bi bila ta sodba lahko razveljavljena. Obrazložitev Splošnega sodišča – tudi če bi bila napačna – obstaja in je zadostna, da tožeča stranka razume njeno vsebino, s katero se vsebinsko ne strinja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba upoštevati, da je Komisija v izpodbijanih sklepih poudarila vse spremembe dejanskih okoliščin in pomembne premene, do katerih je glede na prvotno preiskavo prišlo med preiskavo v teku in zaradi katerih je bila upravičena uporaba druge metodologije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Med temi spremembami je Splošno sodišče upoštevalo povečanje proizvodnih stroškov, kar je logično, saj se je družba RFA v tožbi sklicevala tudi na ta element, čeprav so bili podani še drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V točki 19 v povezavi s točko 21 Sklepa C(2014) 9805 final (ki ga je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi uporabilo kot model) je navedeno, da so se stroški dveh ruskih proizvajalcev-izvoznikov v primerjavi s prvotno preiskavo bistveno (za okoli 100 %) povečali in da: (i) se je struktura domače prodaje skupine spremenila kmalu po koncu prvotne preiskave, (ii) so se trgovski izvozni tokovi ruskih proizvajalcev-izvoznikov spremenili, (iii) je med prvotno preiskavo proizvajalec izvoznik zadevni izdelek izvažal predvsem FOB (Free On Board (franko ladijski krov): prodajalec izdelek dobavi na krov ladje v pristanišču natovora; od tega trenutka so vsa tveganja in stroški na strani pridobitelja) in DDP (Delivered Duty Paid (dobavljeno, dajatve plačane): dobavitelj nosi vse stroške do dobave blaga pridobitelju na dogovorjeni točki v državi uvoza), po prvotni preiskavi pa sta začela prodajati EXW (cena EXW (Ex Works, franko tovarna): blago se izroči v obratih odsvojitelja in pridobitelj nosi vse tveganje (in stroške) do namembnega kraja); (iv) se je med prvotno preiskavo izdelek strankam v Uniji prodajal EXW, CIF: odsvojitelj nosi stroške zavarovanja in prevoza, pridobitelj pa prevzame blago na krovu ladje v namembnem pristanišču ter od tega trenutka nosi tveganja (in stroške) in DDP; po prvotni preiskavi se je nadaljnja prodaja izvajala predvsem DDP; v) sta vložnik in družba Am General LLC – Mishawaka, USA (v nadaljevanju: AMG) začela poslovati po prvotni preiskavi; vložnik je postal edini kupec izdelka in ga je izvažal zlasti v Evropsko unijo; družba AMG je vložniku zagotavljala upravne storitve, kot so obdelava naročil za nakup in prodajo, vključno z logistiko dobav, upravljanjem skladišč in fakturiranjem; vložnik ji je te naloge poveril konkretno v okviru izvozne dejavnosti skupine; in vi) so se razmere, ki so na trgu prevladovale med prvotno preiskavo, prav tako bistveno spremenile.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Nazadnje je – kot je Sodišče v odgovoru na podobno trditev družbe RFA že pojasnilo v sodbi z dne <DATE ISO="20170504">4. maja 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>RFA International/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑239/15 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:337">EU:C:2017:337</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) točka 27.</P></NOTE> – dovolj navesti, da je v okviru odločanja o pritožbi cilj nadzora Sodišča predvsem preveriti, ali je Splošno sodišče zadostno odgovorilo na <HT TYPE="ITALIC">vse</HT> trditve tožeče stranke. V obravnavanem primeru je tako.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Vsekakor je treba še pripomniti, da čeprav bi se na podlagi nekaterih pasusov iz točk 69 in 78 izpodbijane sodbe lahko na prvi pogled zdelo, da gre razlogovanje Splošno sodišče čez okvir razlogovanja Komisije, to ne pomeni, da je obrazložitev izpodbijanih sklepov nadomestilo (temveč zgolj dopolnilo). Zato družba RFA v okviru svojega prvega pritožbenega razloga upravičeno ni očitala te navidezne nadomestitve obrazložitve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi del: domnevna napačna uporaba prava in vsebinsko nenatančne dejanske ugotovitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve pritožnice in Komisije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Družba RFA svoje trditve povzema tako: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>[…] Komisija presoje tega, ali so protidampinške dajatve odražene v cenah pri nadaljnji prodaji, ni opravila glede na ceno pri nadaljnji prodaji, ugotovljeno v preiskavi, po kateri je bila sprejeta prvotna uredba, temveč glede na takratne stroške proizvodnje v Rusiji. To pomeni spremembo metodologije v smislu člena 11(9) osnovne uredbe. Komisija je navedla, da so se okoliščine od prvotne preiskave bistveno spremenile in da so se konkretno stroški proizvodnje ruskih izvoznikov povečali za približno 100 %. Vendar je povečanje stroškov že bilo prisotno in poznano v obdobjih preiskave, povezane z ustreznimi vračili denarja, med letoma 2008 in 2010<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Komisija na podlagi besedila člena 11(9) trdi, da je edina veljavna referenca prvotna uredba, saj je ta podlaga, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>na osnovi katere je bila dajatev določena<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Kot je bilo že pojasnjeno, se člen 11(9) osnovne uredbe nanaša – na eni strani – na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>preiskavo, na osnovi katere je bila dajatev določena<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>, in – na drugi – na preiskave, povezane s pregledom in vračilom. V zadnjenavedenih preiskavah je treba uporabiti isto metodologijo kakor v prvonavedeni, razen če se okoliščine spremenijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Z domnevno kršeno določbo se torej zahteva le to, da se pozneje uporabi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>ista metodologija, kakor pri preiskavi, na osnovi katere je bila dajatev določena<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>. Ker je bila v obravnavani zadevi protidampinška dajatev uvedena s prvotno uredbo, se je treba v skladu z besedilom določbe za referenco uporabiti metodologijo, uporabljeno v prvotni preiskavi , in ne metodologije, ki je bila uporabljena v katerem drugem trenutku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Glede na to premiso (ki jo je, kot v dupliki navaja Komisija, družba RFA – drugače kot se je zdelo, da izhaja iz točke 25 njene tožbe – pozneje priznala v točki 9 svoje replike) drugemu delu prvega pritožbenega razloga ni mogoče pritrditi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Družba RFA je v pritožbi zagovarjala stališče, da bi morala Komisija uporabiti isto metodologijo kot v <HT TYPE="ITALIC">drugih</HT> poznejših preiskavah, ki se razlikujejo od te, na podlagi katere so bile leta 2008 uvedene protidampinške dajatve. Zlasti je očitala, da Komisija (s čimer je grajala tudi Splošno sodišče, ki je pritrdilo njeni trditvi) ni uporabila metodologije, ki jo je prej uporabila pri odločanju o <HT TYPE="ITALIC">vračilu</HT> protidampinških dajatev, ki se nanašajo na druga predhodna obdobja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Splošno sodišče je v (pravnomočni) sodbi v zadevi <REF.DOC.ECR><NO.CASE>T‑487/14</NO.CASE>, <NAME.CASE>CHEMK in KF/Komisija</NAME.CASE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:792">EU:T:2018:792</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>) z istega dne kot sodba, izpodbijana v obravnavani zadevi, zavrnilo podoben predlog, ki sta ga družbi CHEMK in KF uveljavljali zoper dokončno odločitev v postopku pregleda zaradi izteka teh protidampinških dajatev. V skladu s točko 61 te sodbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>v obravnavanem primeru tožeči stranki pri <HT TYPE="ITALIC">preiskavi zaradi izteka ukrepov ne zahtevata uporabe iste metode kot pri prvotni preiskavi, ampak uporabo iste metode, kot je bila uporabljena pri preiskavi, ki je vodila do sprejetja vmesne uredbe</HT>. Gre namreč za vpliv protidampinških dajatev, ki po definiciji med obdobjem prvotne preiskave niso veljale<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> (moj poudarek).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Ni izključeno, da bi trditev družbe RFA lahko hipotetično imela drugo pravno podlago od te, ki jo je sama izbrala (kršitev člena 11(9) osnovne uredbe). Vendar je edina pravna določba, za katero družba RFA v pritožbi (ki jo mora Sodišče upoštevati) meni, da je bila kršena, že omenjeni člen 11(9) osnovne uredbe, katerega napačno razlago očita Splošnemu sodišču.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah prvi pritožbeni razlog ne more uspeti, saj – ponavljam – razlaga, ki jo namesto razlage, ki jo je opravilo Splošno sodišče, predlaga RFA, ni v skladu z besedilom navedene določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Kakor koli že, uporaba nove metodologije, drugačne od te, ki je bila uporabljena pri prejšnjih preiskavah, bi bila – kot poudarja Splošno sodišče – osnovana, če bi bilo ugotovljeno, da so se <HT TYPE="ITALIC">okoliščine spremenile</HT>. To možnost omenja v točki 70 izpodbijane sodbe: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>čeprav zagotavljane zanesljivosti primerjave položaja med obema obdobjema v ekonomski analizi načeloma upravičuje uporabo iste metodologije, pa to ni podano, če so se zadevni parametri dovolj spremenili, da bi prej uporabljena metodologija postala neprimerna za zagotovitev zanesljivega rezultata.<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> Splošno sodišče v tej točki potrjuje, kar je Sodišče že ugotovilo v sodbi Valimar.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Pri razjasnitvi, ali so se okoliščine dejansko spremenile, pa gre za presojo, ki – tako kot druge domnevne <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>vsebinsko nenatančne dejanske ugotovitve<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, ki jih družba RFA očita Splošnemu sodišču – ne more biti podlaga za utemeljitev pritožbe, katere predmet so lahko le pravna in ne dejanska vprašanja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče namreč ni pristojno za ugotavljanje dejstev in načeloma niti za presojo dokazov, ki jih je Splošno sodišče sprejelo v podporo tem dejstvom<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Med drugimi glej zlasti sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200227">27. februarja 2020</DATE>, <NAME.CASE>Republika Litva/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑79/19 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:129">EU:C:2020:129</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>): <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>iz člena 256(1), drugi pododstavek, PDEU in člena 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije izhaja, da to ni pristojno za ugotavljanje dejstev in načeloma niti za presojo dokazov, ki jih je Splošno sodišče sprejelo v podporo tem dejstvom. Če so bili namreč ti dokazi pravilno pridobljeni in če so bila spoštovana splošna pravna načela ter pravila postopka glede dokaznega bremena in izvedbe dokazov, je samo Splošno sodišče pristojno za presojo vrednosti, ki jo je treba pripisati predloženim dokazom. Ta presoja torej razen v primeru izkrivljanja teh dejstev in dokazov ni pravno vprašanje, ki bi bilo predmet nadzora Sodišča<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</P></NOTE>. Presoje o dejstvih iz izpodbijane sodbe torej ne morejo biti predmet pritožbe, razen če se zatrjuje izkrivljanje dokazov, ki očitno izhaja iz dokumentov v spisu, kar pa v obravnavani zadevi ni podano.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Glede na to, da je osrednje vprašanje poznejši vpliv protidampinških dajatev (ki je dejansko jedro spora), člen 11(9) osnovne uredbe vsekakor ni odločba, ki bi se lahko uporabila za njegovo rešitev. V prvotni preiskavi ni mogoče govoriti o primerni <HT TYPE="ITALIC">metodologiji</HT> za določitev vpliva ali neobstoja vpliva protidampinških dajatev: ta podatek po sami naravi stvari ne more biti del nobene prvotne preiskave, saj je njen namen ravno uvedba protidampinške dajatve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Zato že po definiciji ne more obstajati <HT TYPE="ITALIC">ista metodologija</HT>, ki bi se tako v prvotni preiskavi kot v naknadnih preiskavah v zvezi z vračilom uporabila za ugotavljanje vpliva protidampinških dajatev na ceno pri nadaljnji prodaji izdelkov v Uniji. Enako ni mogoče govoriti o <HT TYPE="ITALIC">spremembi metodologije</HT>, saj – poudarjam – v prvotnih preiskavah v bistvu ni nobene metodologije za preverjanje vpliva dotlej neobstoječe protidampinške dajatve na cene pri nadaljnji prodaji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Merila nespremenljivosti metodologije (razen če se spremenijo okoliščine) iz člena 11(9) osnovne uredbe v teh primerih torej ni mogoče uporabiti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi pritožbeni razlog</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Družba RFA je svoj drugi pritožbeni razlog povzela tako: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Splošno sodišče je s tem, da je uporabilo napačno pravno merilo, napačno razlagalo člen 11(10) osnovne uredbe. S pravnim merilom, ki ga je oblikovalo Splošno sodišče, se zahteva, da je mogoče vključitev protidampinških dajatev v izvozne cene dokazati le s podatki o cenah DDP in s tem, da v novo ceno niso bile vključene le protidampinške dajatve, temveč tudi celota vseh nastalih stroškov proizvodnje. Niti člen 11(10) osnovne uredbe niti Obvestilo Komisije o vračilu protidampinških dajatev<HT TYPE="SUP">[</HT><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P><REF.DOC.OJ COLL="C" NO.OJ="164" PAGE.FIRST="9" DATE.PUB="2014">UL 2014, C 164, str. 9</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE><HT TYPE="SUP">]</HT> ne vsebuje take zahteve<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvi del: o tem, ali se pri izračunu izvozne cene upoštevajo ne le protidampinške dajatve, temveč tudi stroški proizvodnje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve pritožnice in Komisije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Družba RFA graja vsebino točk od 72 do 75 izpodbijane sodbe in trdi, da se s členom 11(10) osnovne uredbe zahteva le, da proizvajalec predloži prepričljive dokaze, da je bila dajatev ustrezno odražena v prodajnih cenah v Uniji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Po mnenju družbe RFA zadostuje, da se cene pri nadaljnji prodaji zvišajo dovolj glede na cene, ki so bile ugotovljene med prvotno preiskavo. Če bi bilo treba v tem okviru upoštevati tudi proizvodne stroške, bi morala Komisija njihovo vključitev določiti v členu 4.1(b) svojega obvestila o vračilu protidampinških dajatev<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Člen 4.1(b) (naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Izvajanje člena 11(10) osnovne uredbe<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>) Obvestila Komisije o vračilu protidampinških dajatev določa: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Kadar se izvozna cena računsko določi v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, jo Komisija izračuna brez odštevanja zneskov plačanih protidampinških dajatev, če se predložijo prepričljivi dokazi, da se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji prodaji in v vseh nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji. Komisija bo preučila, ali povečanje prodajne cene za neodvisne stranke v Uniji med prvotnim obdobjem preiskave in obdobjem preiskave v zvezi z vračilom vključuje protidampinške dajatve.<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/></P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Komisija trdi, da mora vložnik dokazati ne le to, da je prišlo do zvišanja cen pri nadaljnji prodaji, ampak tudi, da se dajatev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>ustrezno odraža<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v teh cenah.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>V skladu s členom 11(8), prvi pododstavek, osnovne uredbe mora biti v postopkih v zvezi z vračilom pokazano, da je bila stopnja dampinga, na osnovi katere so bile dajatve plačane, odstranjena ali pa zmanjšana na raven, ki je nižja kot raven veljavne dajatve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>V skladu s členom 11(10) osnovne uredbe se računska določitev izvozne cene (v skladu s členom 2(9)) lahko opravi brez odštevanja zneskov plačanih protidampinških dajatev. Vendar je to možno le, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>če se dostavijo prepričljivi dokazi, da se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji prodaji in v vseh nadaljnjih prodajnih cenah v Skupnosti<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>V tej točki pritožbe je izpostavljen problem, ki ga bom zaradi morebitnega pomena za druge primere najprej analiziral na splošno, nato pa posebej preučil v okoliščinah te zadeve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">i)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Določitev cene pri nadaljnji prodaji: ali se sme preučiti samo to, ali so protidampinške dajatve imele vpliv?</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Trditev, ki jo družba RFA vedno znova ponavlja, je, da po predložitvi prepričljivih dokazov pri preučitvi, ali so bile protidampinške dajatve vključene (ali odražene) v cene pri nadaljnji prodaji, ni mogoče preverjati – Splošno sodišče je to, sledeč razlogovanju Komisije, dopustilo – vpliva drugih dejavnikov. Zato naj bi za to, da se šteje, da je bila protidampinška dajatev prenesena, zadostovalo, da so nove cene višje od vsote starih cen in te dajatve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>S to trditvijo se ne strinjam. Menim, da je bolj logično (in skladneje s celostno razlago pravila, ki se uveljavlja) trditi, da zgolj na podlagi tega, da so se cene pri nadaljnji prodaji v Uniji v primerjavi s prvotnimi cenami povečale, ni mogoče samodejno sklepati, da so protidampinške dajatve ustrezno in v celoti odražane v teh končnih cenah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Mogoče je namreč sklepati, da nove cene, čeprav so višje od starih, ne odražajo ustrezno (torej ne vključujejo) protidampinških dajatev, če: (a) so se proizvodni stroški od začetka do konca upoštevnega obdobja znatno povečali in (b) nove cene pri nadaljnji prodaji ne izražajo tega zvišanja stroškov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Ta argumentacija, o katere pravilnosti ne dvomim, je v bistvu enaka tej, ki jo je uporabilo Splošno sodišče: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>Člen 11(10) osnovne uredbe namreč nikakor ne pomeni, kolikor se nanaša na vprašanje, ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>se dajatev ustrezno odraža v cenah pri nadaljnji prodaji<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="2018" ID="QE0039"/>, da bi za utemeljitev pozitivnega odgovora poleg cene nadaljnje prodaje, kakor se je zaračunavala prej, v novo ceno nadaljnje prodaje moral biti vključen samo ekvivalent protidampinške dajatve. Dodatna dajatev se glede na stroške, ki običajno nastanejo, <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>ustrezno odraža<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="2018" ID="QE0040"/> le, če je dodana tem drugim stroškom. Če pa se ti drugi stroški povišajo, cena nadaljnje prodaje pa se manj poveča, je v resnici dajatev le delno, ali pa sploh ni, dodana tem drugim stroškom, čeprav je bil ekvivalent dajatve dodan ceni pri nadaljnji prodaji, kakor se je zaračunavala prej<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Točka 71 izpodbijane sodbe. Ta točka se ujema s točko 64 dokončne pravnomočne sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>CHEMK in KF/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑487/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:792">EU:T:2018:792</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Naj dodam, da Komisija – kot upravičeno opozarja sama – v okviru svoje upravne prakse ne more spreminjati zavezujočih pravnih pravil, ki jih sprejmejo institucije Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">ii)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Uporaba tega merila v izpodbijani sodbi</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je pojasnilo, zakaj sklicevanje pritožnice, da so se cene pri nadaljnji prodaji med obdobjem prvotne preiskave in četrtim obdobjem preiskave v zvezi z vračilom povečale za več kot 100 %, ne zadostuje za dokaz, da so bile protidampinške dajatve v celoti odražene v teh cenah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Menilo je, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>zadostuje, da so se proizvodni stroški povečali več kot zaračunane cene, da te ne odražajo ustrezno protidampinških dajatev glede na razvoj proizvodnih stroškov. To pa je <HT TYPE="ITALIC">a priori</HT> ugotovljeno z dejstvom, ki ga je poudarila Komisija, da v 99 % primerov stroški proizvodov, vključno s protidampinško dajatvijo, niso bili zajeti v cenah pri nadaljnji prodaji v Uniji leta 2012<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P><HT TYPE="ITALIC">Ibidem</HT>, točka 74.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Splošno sodišče se ni strinjalo s trditvijo družbe RFA, da je predložila <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>prepričljiv dokaz<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> o tem, da je protidampinška dajatev odražena v ceni pri nadaljnji prodaji, in da se zato znesek plačanih protidampinških dajatev ne bi smel odšteti. Kot bom v nadaljevanju obširneje pojasnil, je breme dokaza, ki je potreben za to, da se ta znesek ne odšteje, nesporno na strani gospodarskega subjekta, in ne Komisije, katere naloga je presoditi njegovo stopnjo <HT TYPE="ITALIC">prepričljivosti</HT>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Znova je treba poudariti, da je spremembo presoje, ki jo je Splošno sodišče opravilo v zvezi z dokazi o dejstvih, v okviru pritožbenega postopka mogoče doseči le z omejenimi sredstvi, ki sem jih omenil zgoraj<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Glej točko 63 in navedek iz sodne prakse Sodišča.</P></NOTE>. Poleg tega je bil v obravnavani zadevi dokazni standard, ki bi mu morala zadostiti pritožnica, posebej zahteven, saj bi morala predložiti dokaze, ki <HT TYPE="ITALIC">prepričljivo</HT> dokazujejo sporno dejstvo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Če Splošno sodišče glede na to zahtevo obrazloženo pojasni, zakaj meni, da družbi RFA ni uspelo dokazati tega dejstva, bo Sodišče to presojo v pritožbenem postopku zelo težko spremenilo. V obravnavanem primeru ni podan nobeden od izjemnih razlogov za to (očitno izkrivljanje dejstev, razvidno iz dokumentov v spisu, ki to dokazujejo).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Poleg tega je treba upoštevati, da mora Splošno sodišče pri preverjanju elementov, ki jih je preučila Komisija, upoštevati merilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>imajo institucije Unije na področju skupne trgovinske politike in predvsem na področju ukrepov trgovinske zaščite zaradi zapletenosti gospodarskih, političnih in pravnih razmer, ki jih morajo preučiti, široko diskrecijsko pravico<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba Valimar, točka 51, ob navajanju sodb z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070927">27. septembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Ikea Wholesale</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑351/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:547">EU:C:2007:547</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120216">16. februarja 2012</DATE>, <NAME.CASE>Svet in Komisija/Interpipe Niko Tube in Interpipe NTRP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑191/09 P in C‑200/09 P</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:78">EU:C:2012:78</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Uporaba tega merila v obravnavani zadevi govori v prid ohranitvi stališč Komisije in dodatno poveča standard dokaza, ki ga mora pritožnica izvesti za ovržbo obrazložitve izpodbijanih sklepov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodišče je v sodbi Valimar obseg sodnega nadzora nad presojo, ki jo opravijo institucije, omejilo na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>preverjanje spoštovanja procesnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki se upošteva pri izpodbijani izbiri, neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in neobstoja zlorabe pooblastil<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/> (točka 51).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Nazadnje ni mogoče spregledati, da četrto obdobje preiskave v zvezi z vračilom sovpada z časovnim razponom, ki je bil upoštevan v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka, ki se je končala s sprejetjem Izvedbene uredbe št. 360/2014. Kot sem že navedel, je bila tožba, ki sta jo zoper to uredbo vložili družbi CHEMK in KF (podjetji, povezani z družbo RFA), zavrnjena s sodbo Splošnega sodišča z dne <DATE ISO="20181115">15. novembra 2018</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>CHEMK in KF/Komisija</NAME.CASE> (<NO.CASE>T‑487/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2018:792">EU:T:2018:792</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki je pravnomočna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Pri obravnavi te tožbe je prav tako bila analizirana sprememba metodologije pri preiskavi v zvezi z vmesnim pregledom, pozornost pa je bila posvečena tudi zvišanju proizvodnih stroškov kot odločilnemu elementu za odštetje protidampinških dajatev pri izračunu izvozne cene, pri čemer je Splošno sodišče prišlo do enakih ugotovitev kot v izpodbijani sodbi. Sorodnost te zadeve z obravnavano je več kot očitna, rezultat, do katerega je prišlo Splošno sodišče, pa se ujema z mojim odgovorom na ta del drugega pritožbenega razloga.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugi del: o tem, da so le podatki o cenah DDP sprejemljivi kot dokaz, da so bile protidampinške dajatve vključene v izvozne cene</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Trditve pritožnice in Komisije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Družba RFA graja, da je Splošno sodišče v točkah 77 in 78 izpodbijane sodbe menilo, da je edina možnost za izvedbo dokaza o vključitvi protidampinških dajatev v ceno pri nadaljnji prodaji predložitev cen DDP.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>V zvezi s tem se sklicuje na člen 4.1(b) Obvestila Komisije o vračilu protidampinških dajatev in dodaja, da z nobeno pravno določbo, ki se uporabi, ni urejeno, ali je treba predložiti cene DDP ali pa navesti cene EXW ali CIF, ki vsebujejo protidampinške dajatve.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Komisija temu pristopu nasprotuje s trditvijo, da je v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe pravilo tako, da se dajatev pri računski določitvi izvozne cene odšteje, in da mora biti za to, da se dajatev ne odšteje, dokaz o tem, da je vključena v cene pri nadaljnji prodaji, prepričljiv.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Komisija meni, da Splošno sodišče ni omejilo dokaznih sredstev pritožnice, ampak je uporabilo elemente, ki jih je ta predložila. Poleg tega ponavlja, da ne zadostuje, da se cene pri nadaljnji prodaji spreminjajo, ampak da je treba dokazati, da je protidampinška dajatev odražena v cenah pri nadaljnji prodaji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Splošno sodišče v izpodbijani sodbi ni omejilo – kot trdi družba RFA – dokaznih sredstev, ki jih lahko uporabi pritožnica. Nasprotno, ravnalo se je po merilu, ki ga je že določilo v sodbi Einhell Germany in drugi/Komisija: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>dokaz o prenosu protidampinških dajatev na cene pri nadaljnji prodaji in vse nadaljnje prodajne cene v Uniji [se] pod pogojem, da je <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>prepričljiv<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="2018" ID="QE0046"/>, [lahko predloži] v kakršni koli obliki<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151118">18. novembra 2015</DATE> (<NO.CASE>T‑73/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:T:2015:865">EU:T:2015:865</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0155">155</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>V izpodbijani sodbi – poudarjam – sredstva za izvedbo dokaza, ki bi ga morala predložiti družba RFA, niso omejena. V njej je zgolj pojasnjeno, zakaj s temi, ki jih je ta družba predložila, v obravnavanem primeru ni bilo mogoče izvesti <HT TYPE="ITALIC">prepričljivega</HT> dokaza za to, da je bila protidampinška dajatev odražena v cenah pri nadaljnji prodaji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Gre za dejanski položaj, ki ga je treba analizirati glede na okoliščine vsakega primera. Komisija je razložila, kako je v prejšnjih preiskavah lahko izpeljala sklepe o zbranih elementih, vključno z analizo gibanja cen pri nadaljnji prodaji, in takoj nato podrobno preučila različne podatke, zaradi katerih je menila, da predložene navedbe niso bile zanesljive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>To, da se v določenem okviru pride do neke rešitve, ne pomeni nujno, da bo v drugačnem okviru rezultat enak. Zato se je treba – kot je bilo storjeno v tej zadevi – osredotočiti na okoliščine novih obdobij preiskave v zvezi z vračilom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Družba RFA je kot dokaz predložila preglednico, v kateri je bilo prikazano gibanje njenih tehtanih povprečnih cen EXW in CIF od prvotne preiskave do četrtega obdobja preiskave, s čimer je skušala pokazati, da so njene cene pri nadaljnji prodaji vključevale protidampinško dajatev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Komisija je v izpodbijanih sklepih navedla več argumentov, iz katerih je razvidno, da ti podatki, ki jih je predložila družba RFA, niso zanesljivi. Z ničnostno tožbo se je skušalo doseči, da bi se trditve pritožnice sprejele brez večjih pridržkov, kar je Komisija zavrnila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Splošno sodišče je na podlagi preučitve teh dokaznih elementov (ki jih je moralo ovrednotiti pod pogoji, ki sem jih omenil zgoraj) potrdilo presojo, ki jo je v zvezi z dokazi opravila Komisija, in to ugotovitev iz izpodbijane sodbe je mogoče v pritožbenem postopku, kot sem prav tako že pojasnil, izpodbijati le ob sklicevanju na izjemen razlog izkrivljanja dejstev, ki se štejejo za dokazana, do česar pa v tej zadevi ni prišlo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Podredna presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Družba RFA v pritožbi ni ohranila očitka, ki ga je uveljavljala pred Splošnim sodiščem<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Točka 94 tožbe.</P></NOTE>, da bi jo Komisija, če je menila, da nekatere informacije v zvezi s stroški niso zanesljive, med preveritvenimi obiski – ali kakor hitro bi bilo to mogoče – o tem morala obvestiti, da bi jih lahko popravila.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="16"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Ker je bil ta očitek iz pritožbe izključen, ga Sodišču seveda ni treba obravnavati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Vendar je za odpravo vsakršnega dvoma v zvezi s tem morda primerno opozoriti, da Komisija v okviru člena 11(10) osnovne uredbe nima obveznosti ukrepati po uradni dolžnosti, ampak mora samo ovrednotiti <HT TYPE="ITALIC">prepričljive dokaze</HT>, ki ji jih predloži vložnik predloga za preiskavo v zvezi z vračilom<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodišče je v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120322">22. marca 2012</DATE>, <NAME.CASE>GLS</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑338/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:158">EU:C:2012:158</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ugotovilo, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>mora Komisija po uradni dolžnosti preučiti vse razpoložljive informacije, ker v okviru protidampinške preiskave nima vloge razsodnika, katerega pristojnost je omejena izključno na odločanje na podlagi informacij in dokaznih elementov, ki jih predložijo stranke v preiskavi.<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> Ta ugotovitev je bila sprejeta v drugačnem okviru, saj je šlo za spor v zvezi z določitvijo normalne vrednosti med prvotno preiskavo.</P></NOTE>. Vložnik – in ne Komisija – je ta, ki nosi breme dokaza – ki mora, kot izhaja iz pridevnika <HT TYPE="ITALIC">prepričljiv</HT>, zadostiti visokemu standardu – da je dajatev ustrezno odražena v cenah pri nadaljnji prodaji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Drugi pritožbeni razlog torej ni utemeljen, zaradi česar je treba – ker je bil zavrnjen tudi prvi – pritožbo zavrniti v celoti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Stroške bi bilo treba v skladu s členom 138(1) Poslovnika naložiti družbi RFA.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">VI.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Pritožbo zavrne.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Plačilo stroškov naloži družbi RFA International, LP.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>