European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C


C/2024/3822

19.6.2024

Resolucija parlamentarne skupščine Euronest o gospodarskem vplivu ruske vojaške agresije na Ukrajino in vzhodno sosedstvo, kakor je bila sprejeta 20. marca 2024

(C/2024/3822)

PARLAMENTARNA SKUPŠČINA EURONEST,

—

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011 in skupne izjave z vrha vzhodnega partnerstva z dne 24. novembra 2017,

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (1), zlasti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja,

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani (2), zlasti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja,

—

ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (3), zlasti poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja,

—

ob upoštevanju celovitega in okrepljenega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Armenijo na drugi strani (4),

—

ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Azerbajdžansko republiko na drugi strani (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2023 o prehodu na zeleno energijo v odziv na sedanje izzive v zvezi z energetsko varnostjo v vzhodnem partnerstvu glede na rusko vojaško agresijo in zasedbo (6),

—

ob upoštevanju prenovljene agende za okrevanje, odpornost in reforme, podprte z gospodarskim in naložbenim načrtom za vzhodno partnerstvo,

—

ob upoštevanju večletnega okvirnega programa za vzhodno sosedstvo za obdobje 2021–2027,

—

ob upoštevanju prošenj Ukrajine in Moldavije za članstvo v EU z dne 28. februarja 2022 oziroma 3. marca 2022 ter poznejšega sklepa Evropskega sveta z dne 23. junija 2022, da se jima dodeli status kandidatke,

—

ob upoštevanju prošnje Gruzije za članstvo v EU z dne 3. marca 2022 in poznejšega sklepa Evropskega sveta z dne 23. junija 2022 o priznanju njene evropske perspektive,

—

ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 14. in 15. decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter o podelitvi statusa države kandidatke Gruziji,

—

ob upoštevanju deklaracije regij in mest Evropske unije z dne 3. marca 2022 o solidarnosti z Ukrajino,

—

ob upoštevanju resolucij Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. marca 2022 o vojni v Ukrajini in njenem gospodarskem, socialnem in okoljskem vplivu (7) ter z dne 16. junija 2022 o predlogih evropske civilne družbe za pomoč Ukrajini pri obnovi (8),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2022 z naslovom Evropska solidarnost z begunci in osebami, ki bežijo pred vojno v Ukrajini (COM(2022)0107),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. maja 2022 z naslovom Pomoč Ukrajini in njena obnova (COM(2022)0233),

—

ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev (9),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (10),

—

ob upoštevanju skupne izjave predsednika Evropskega sveta, predsednice Komisije in predsednika Ukrajine, sprejete na 24. vrhu EU-Ukrajina 3. februarja 2023 v Kijevu,

—

ob upoštevanju tretje hitre ocene škode in potreb Ukrajine z dne 14. februarja 2024, ki so jo skupaj pripravili ukrajinska vlada, Komisija, Svetovna banka in OZN,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. februarja 2023 o oboroženem napadu Ruske federacije na Ukrajino (11), z dne 21. februarja 2023 o strateškem pomenu začetka pogajanj o pristopu k EU z Ukrajino in Moldavijo (12) ter z dne 21. februarja 2023 o podpori Ukrajini, Moldaviji in Gruziji na poti k članstvu v EU (13),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2022 o stopnjevanju ruske vojaške agresije v Ukrajini (14),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2023 o letu dni od ruske invazije in vojaške agresije v Ukrajini (15),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2023 o trajnostni obnovi in vključevanju Ukrajine v evroatlantsko skupnost (16),

—

ob upoštevanju sporočila z vrha Nata v Vilni z dne 11. julija 2023,

—

ob upoštevanju izjav voditeljev skupine G7 o Ukrajini z dne 27. junija 2022 in 19. maja 2023,

—

ob upoštevanju sklepov mednarodne strokovne konference o okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine, ki je potekala 25. oktobra 2022 v Berlinu,

—

ob upoštevanju sklepov konference za oživitev gospodarstva v Ukrajini, ki je potekala 4. in 5. julija 2022 v Luganu, zlasti sedmih „luganskih načel“, ki so vodilna načela za proces okrevanja v Ukrajini,

—

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Ukrajini z dne 30. maja 2022, v katerih je bila potrjena zamisel o platformi za obnovo Ukrajine, ki bi združevala ukrajinsko vlado, EU, njene države članice in Evropsko investicijsko banko ter mednarodne partnerje, finančne institucije, organizacije, strokovnjake in zainteresirane strani,

—

ob upoštevanju sklepov konference za oživitev gospodarstva v Ukrajini, ki je potekala 21. in 22. junija 2023 v Londonu,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2023 o pregledu napredka Moldavije na poti do pridružitve EU (17),

—

ob upoštevanju načrta za okrevanje in razvoj Ukrajine za obdobje 2022–2032,

A.

ker Rusija trenutno bije neizzvano, neupravičeno in nezakonito napadalno vojno proti Ukrajini, ki je povzročila, da je Ukrajina izgubila dostop do finančnih trgov in znatno zmanjšala svoje javne prihodke; ker je Ukrajina močno povečala javne izdatke za obrambo svojega suverenega ozemlja, reševanje humanitarnih razmer in ohranjanje državnih služb;

B.

ker poleg tragične izgube človeških življenj vsakodnevno naraščajo tudi finančni stroški za podporo odpornosti, okrevanju in obnovi Ukrajine, saj ruske sile in njihovi pomagači še naprej izvajajo samovoljne in zlonamerne napade na stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, med drugim na bolnišnice, domove in šole; ker je eden od takšnih primerov uničenje jezu Kahovka, ki ga je Rusija 6. junija 2023 izvedla kot teroristično dejanje;

C.

ker ima ruska vojaška agresija ogromne varnostne in gospodarske posledice za vse države vzhodnega partnerstva EU, zlasti za Moldavijo, katere gospodarstvo je močno oslabljeno zaradi izgub v trgovanju, upada tujih naložb ter višjih cen energije in prevoza;

D.

ker EU, njene države članice in podobno misleči partnerji od začetka te vojne Ukrajini zagotavljajo precejšnjo humanitarno, finančno in tehnično podporo, poleg vojaške podpore, ki je neposredno potrebna za pomoč Ukrajini pri uveljavljanju njene legitimne pravice do obrambe pred ruskimi napadalci;

E.

ker so v tretji hitri oceni škode in potreb, ki so jo pripravili ukrajinska vlada, Komisija, skupina Svetovne banke in Združeni narodi ter je bila objavljena 14. februarja 2024, stroški podpore za obnovo in okrevanje Ukrajine v naslednjem desetletju ocenjeni na 486 milijard EUR;

F.

ker je bila 26. januarja 2023 vzpostavljena večagencijska platforma za usklajevanje donatorjev za Ukrajino, ki združuje strokovnjake iz Ukrajine, EU, držav G7, Evropske investicijske banke, Evropske banke za obnovo in razvoj, Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, da bi služila kot mehanizem za spodbuditev mednarodnih zavez, potrebnih za odzivanje na potrebe Ukrajine;

G.

ker so zaveze Ekipe Evropa za Ukrajino, ki so jih podale institucije EU, Evropska investicijska banka in države članice EU, julija 2023 skupaj znašale 132 milijard EUR;

H.

ker načrt ukrajinskih oblasti za okrevanje in razvoj za obdobje 2022–2032 potrjuje njihovo zavezo k ponovni izgradnji in modernizaciji države ter izvajanju reform za vključevanje v EU;

I.

ker bo obnova Ukrajine tudi priložnost za pospešitev dvojnega digitalnega in zelenega prehoda v državi, tudi z razvojem energetske suverenosti in neodvisnosti od ruske oskrbe, s čimer se bo „bolje znova gradilo“, ne pa zgolj obnavljalo ali reproduciralo uničeno ali poškodovano infrastrukturo;

J.

ker se države članice EU in sosednje države, zlasti Moldavija, ki so milijonom Ukrajincev, prisiljenih zapustiti svoje domove, zagotovile tranzit ali zatočišče, soočajo tudi z velikim ekonomskim bremenom zaradi naraščajoče inflacije in zlasti hitrega naraščanja cen hrane in energije;

K.

ker se je z direktivo o začasni zaščiti (18) olajšalo vključevanje ukrajinskih beguncev v EU, saj so dobili dovoljenje za prebivanje in dostop do zaposlitve, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe in primerne nastanitve ali stanovanja;

L.

ker EU zdaj izvaja ukrajinski mehanizem za obdobje 2024–2027, ki vključuje 50 milijard EUR nepovratnih sredstev in posojil; ker to financiranje dopolnjuje 85 milijard EUR podpore, vključno z vojaško pomočjo, ki je bila predhodno zagotovljena Ukrajini; ker se pričakuje, da bodo v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa in instrumenta za predpristopno pomoč III dodeljena dodatna sredstva, zlasti za humanitarno pomoč;

M.

ker bosta v prihodnjih letih energetska zanesljivost in pospeševanje zelenega prehoda za Ukrajino, druge države vzhodnega partnerstva in EU še naprej glavni prednostni nalogi; ker so vse države vzhodnega partnerstva podpisnice Pariškega sporazuma in je uskladitev s pravnim redom EU na področju okolja bistvenega pomena za države kandidatke za članstvo v EU;

N.

ker je poročilo Komisije z dne 2. februarja 2023 o uskladitvi Ukrajine s pravnim redom EU ponudilo celovito in pozitivno oceno napredka Ukrajine pri potrebnih reformah, kar dodatno pospešuje njena prizadevanja za članstvo v EU;

O.

ker bi bilo treba pogajanja med EU ter državama kandidatkama Ukrajino in Moldavijo začeti čim prej, potem ko je Evropski svet 14. decembra 2023 sprejel pozitiven sklep v zvezi s tem;

Splošni preudarki v zvezi z rusko vojaško agresijo proti Ukrajini

1.

najostreje obsoja brutalno, nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo Rusije nad Ukrajino, v katero sta vpletena tudi nelegitimni beloruski režim in njegov voditelj Aleksander Lukašenko; zahteva, da Rusija nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine;

2.

poudarja, da ta vojna krši mednarodno pravo, ogroža varnost in stabilnost Evrope ter je sprožila svetovno prehransko krizo, ki je prizadela predvsem države v razvoju in najmanj razvite države, za kar so v celoti odgovorni Rusija in nelegitimni beloruski režim ter njegov voditelj Aleksander Lukašenko; opozarja, da je zaradi neposrednega vpletanja nelegitimnega beloruskega režima treba z gospodarskimi in ciljanimi evropskimi sankcijami pozvati Belorusijo k odgovornosti;

3.

izraža nedeljeno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom; v celoti podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da ta vojna pomeni resno kršitev mednarodnega prava; izraža spoštovanje neizmernemu pogumu in vzdržljivosti prebivalcev Ukrajine in oboroženih sil države, ki branijo svojo domovino in suvereno ozemlje pred ruskimi napadalci;

4.

poziva EU, njene države članice in njihove podobno misleče partnerje, naj Ukrajino podprejo v obrambi proti ruski nezakoniti vojaški agresiji s trajno humanitarno, finančno in vojaško podporo ter naj ji pomagajo tako dolgo, kot bo potrebno, da bo dosegla neodvisnost, suverenost in popoln nadzor nad svojim celotnim mednarodno priznanim ozemljem;

5.

pozdravlja odločitev nekaterih evropskih podjetij, da se umaknejo z ruskega trga, in spodbuja druga podjetja, naj sledijo temu zgledu in postavijo vrednote nad gospodarski interes;

Gospodarske posledice za EU, njene države članice in druge države

6.

vztraja, da je treba v državah članicah EU vojno ter z njo povezana prizadevanja za okrevanje in obnovo uskladiti z dvojnim zelenim in digitalnim prehodom;

7.

poziva institucije EU in države članice, naj povečajo preglednost trga in začasno odpravijo vse ovire za uvoz kmetijskih proizvodov, da bi ublažile svetovno krizo zaradi cen hrane;

8.

poudarja, da instrument NextGenerationEU, mehanizem za okrevanje in odpornost ter prožnost v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ne zadostujejo za kritje finančnih potreb, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini; priporoča vzpostavitev stikov z mednarodnimi partnerji, da bi pridobili podporo, vključno s strokovnim znanjem in izkušnjami na področju obnove;

9.

podpira prizadevanja za uporabo „solidarnostnih poti“, da bi olajšali izvoz žita iz Ukrajine prek različnih kopenskih poti in pristanišč EU, kljub ruski nezakoniti blokadi Črnega morja; poziva EU in njene države članice, naj te solidarnostne poti dodatno razširijo, če želimo premostiti svetovno prehransko krizo, nastalo zaradi ruske vojaške agresije;

10.

opozarja na nujno potrebo po proaktivnem udejstvovanju v svetovni politiki, zlasti v Združenih narodih in Svetovni trgovinski organizaciji, saj Rusija še naprej išče druge prodajne možnosti, da bi nadomestila izgubo, do katere je prišla zaradi sankcij;

11.

ceni humanitarno pomoč, ki so jo države vzhodnega partnerstva zagotovile Ukrajini, ter poziva EU in njene države članice, naj bolj finančno podprejo sosednje države;

12.

poziva EU in njene države članice, naj povečajo podporo na gospodarskem in finančnem področju, da bi čim bolj zmanjšali negativne posledice rusko-ukrajinske vojne na gospodarstva drugih držav vzhodnega partnerstva;

13.

poziva EU in njene države članice, naj državam vzhodnega partnerstva zagotovijo več programov tehnične pomoči za krepitev njihovega trajnostnega izvoznega potenciala v EU;

Begunci

14.

ugotavlja, da je bilo več kot 8 milijonov Ukrajincev prisiljenih zapustiti svoje domove, da bi poiskali zatočišče v varnejših krajih po Evropi, in da je bilo zaradi vojne notranje razseljenih več kot 6,2 milijona ukrajinskih prebivalcev;

15.

poudarja znatne finančne stroške, ki so nastali zaradi tega pritoka, zlasti za Moldavijo, ki je postala glavna tranzitna država za ukrajinske begunce; ugotavlja, da ukrajinski begunci predstavljajo 0,7 odstotka prebivalstva, trenutno prebivajočega v Gruziji;

16.

pozdravlja aktiven in human pristop držav članic EU in Moldavije, saj so ohranile svoje meje odprte in zagotovile evakuacijo, zatočišče, nujno pomoč, zdravniško pomoč in azil ljudem, ki so bežali pred rusko agresijo;

17.

poziva, da se ukrajinskim beguncem zagotovijo enake pravice kot državljanom EU, ko gre za dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in trga dela, kar je bistveno za to, da se med njimi revščina ne povečuje;

18.

poziva k izobraževalnim pobudam in programom za razseljene ukrajinske otroke in mlade, da se zagotovi tudi kakovostno izobraževanje ter jezikovno in strokovno usposabljanje;

19.

poudarja ključno vlogo civilne družbe pri zaščiti in vključevanju beguncev iz ranljivih skupin, zlasti na trg dela;

20.

pozdravlja sprostitev 3,4 milijarde EUR iz pomoči za okrevanje na področju kohezije in evropskih ozemelj za države članice EU (REACT-EU), ki nudijo zatočišče ljudem, ki so pobegnili pred rusko invazijo;

21.

pozdravlja, da je Komisija 29. junija 2022 sprejela prožno pomoč za ozemlja (FAST-CARE), ki je nov sveženj z dodatno prožnostjo, povezano z izvajanjem instrumentov kohezijske politike, da bi državam članicam EU, regionalnim in lokalnim organom ter drugim partnerjem pomagala pri odpravljanju posledic ruske vojaške agresije proti Ukrajini;

22.

poziva EU, naj državam članicam EU in Moldaviji, ki so glavne vstopne točke za ukrajinske begunce, ki prečkajo EU, odobri dodatno financiranje;

23.

opozarja na 250 000 notranje razseljenih oseb v Gruziji, ki se še vedno ne morejo varno in dostojanstveno vrniti domov zaradi stalne ruske okupacije abhaških regij ter Chinvala v Južni Osetiji;

Odpornost, okrevanje in obnova Ukrajine ter podpora Moldaviji

24.

poudarja, da je potrebna nadaljnja takojšnja in obsežna finančna pomoč, če želimo ukrajinskemu in moldavskemu gospodarstvu neposredno pomagati, da se ohranita v dobri kondiciji in tako lažje dosežeta dolgoročno stabilnost; poziva k prenovljeni strategiji EU za države vzhodnega partnerstva, ki so kandidatke za članstvo v EU, da bi še izboljšali gospodarske odnose med EU in državami članicami ter temi državami;

25.

pozdravlja dejstvo, da so EU, države članice in finančne institucije od začetka ruske vojaške agresije uspešno mobilizirale doslej največje zneske nepovratnih sredstev in posojil v podporo splošni gospodarski, socialni in finančni odpornosti Ukrajine v obliki makrofinančne pomoči, proračunske podpore, nujne pomoči, kriznega odzivanja ter humanitarne pomoči;

26.

poziva EU, naj čim prej začne izvajati pravna pravila, na podlagi katerih bo mogoče zaseči zamrznjena ruska sredstva in jih uporabiti za obrambo Ukrajine ter za odpravo posledic ruskega napada na Ukrajino, vključno z obnovo države in odškodnino za žrtve;

27.

vztraja, da je treba nujno zagotoviti podporo ukrajinskim malim in srednjim podjetjem, kmetom in civilni družbi, da bodo lahko v teh vojnih časih še naprej poslovali; poudarja, da bodo imela mala in srednje velika podjetja odločilno vlogo pri dolgoročnem gospodarskem okrevanju Ukrajine;

28.

pozdravlja dejstvo, da je EU leta 2022 sprejela instrument makrofinančne pomoči +, ki Ukrajini zagotavlja do 18 milijard EUR dolgoročnih posojil za nujna popravila prometne infrastrukture, kot so mostovi, ceste in železnice, ter popravila druge ključne in občinske infrastrukture in javnih storitev ter sanacije stanovanjskih objektov in socialne infrastrukture, kot so šole, vrtci in zdravstvene ustanove;

29.

poudarja, kako pomembno je, da EU opolnomoči organizacije civilne družbe in pobude skupnosti ter jim zagotovi sredstva, da bodo lahko pomembno prispevale k obnovi in povojnemu okrevanju Ukrajine;

30.

poziva EU, naj oblikuje spodbude za evropska podjetja, da bodo vlagala v prizadete regije, da bi spodbudila oživitev gospodarstva, ustvarjanje delovnih mest in povojno obnovo;

31.

pozdravlja začasno opustitev vseh uvoznih dajatev za celoten ukrajinski izvoz v EU, kar pomeni, da bo ta izvoz od 30. maja 2022 v celoti prost, brez tarif in kvot, ter opustitev vseh protidampinških in zaščitnih ukrepov EU, ki veljajo za ukrajinski izvoz jekla; pozdravlja sklep Sveta z dne 25. maja 2023 o začasni opustitvi vseh carinskih dajatev, kvot in ukrepov trgovinske zaščite za ukrajinski izvoz v EU za drugo leto, do junija 2024;

32.

podpira predlog Komisije z dne 14. februarja 2023 za vključitev podatkovnega gostovanja v pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino; poziva odbor za trgovino EU-Ukrajina, naj ta predlog podpre tako, da omogoči vzajemno obravnavo na enotnem trgu gostovanja za podatkovne storitve med Ukrajino in EU;

33.

pozdravlja odločitev Komisije z dne 7. junija 2023, da bo Ukrajino še bolj vključila v enotni trg EU in začela financirati infrastrukturo prek instrumenta za povezovanje Evrope;

34.

opozarja, da so v Luganski deklaraciji, ki jo je podpisalo več kot 40 držav in mednarodnih finančnih institucij, izpostavljena načela za proces okrevanja in obnove v Ukrajini, in sicer partnerstvo, proces reform, načelo preglednosti, odgovornosti in pravne države, demokratična udeležba, sodelovanje več deležnikov, enakost spolov in vključevanje ter trajnostnost;

35.

pozdravlja predlog Komisije z dne 20. junija 2023 o vzpostavitvi novega mehanizma za Ukrajino, namenjenega njenemu okrevanju, obnovi in modernizaciji, kot namenskega finančnega instrumenta, ki ji bo v obdobju 2024–2027 ponujal dosledno, predvidljivo in prožno podporo;

36.

poudarja, da so za podporo dvojnemu digitalnemu in zelenemu prehodu potrebna inovativna prizadevanja za obnovo;

37.

poudarja, da mora biti civilna družba tesno vključena v vse faze obnove, da se zagotovi uspešno izvajanje reform pravne države, odprava oligarhije, boj proti korupciji ter dvojni zeleni in digitalni prehod;

38.

poudarja, da bi morala EU še naprej vlagati v ukrajinski energetski prehod, vključno s financiranjem večdržavnih projektov za zanesljivo oskrbo z energijo, da bi zadovoljila sedanje in prihodnje potrebe po energetski infrastrukturi;

39.

poziva ukrajinsko vlado, naj še naprej krepi lokalno samoupravo in decentralizacijo vključi v splošne procese za odpornost, okrevanje in obnovo države;

40.

pozdravlja vlogo Azerbajdžana pri zanesljivejši oskrbi z energijo v državah članicah EU in Ukrajini; poudarja, da je treba pospešiti prehod s fosilnih goriv na zeleno energijo in nadalje spodbujati energijsko učinkovitost; spodbuja Azerbajdžan in Armenijo, naj pospešita pogajanja o trajnem mirovnem sporazumu, da bi rešila trenutne mejne spore in prispevala k stabilnosti, sodelovanju ter blaginji v regiji;

41.

poudarja pomen stalne podpore pri gradnji tehničnih zmogljivosti za projekte povezljivosti med EU in državami vzhodnega partnerstva, s katerimi se povečuje zanesljivost oskrbe z energijo, kot je črnomorski projekt postavitve podmorskega kabelskega voda Gruzija–Romunija;

42.

poziva EU in njene podobno misleče partnerice, naj ohranijo sankcije proti Rusiji in nelegitimnemu beloruskemu režimu ter njegovemu voditelju Aleksandru Lukašenku, hkrati pa spremljajo, izboljšujejo in krepijo njihovo uspešnost in vpliv;

43.

poziva države članice EU in države vzhodnega sosedstva, naj poskrbijo, da bo vsako morebitno izogibanje sankcijam odkrito, preiskano in sodno preganjano;

44.

je močno zaskrbljena zaradi trgovine s sankcioniranim blagom, pomembnim v vojni, med državami EU in Rusijo; obžaluje resno nespoštovanje sankcij EU proti Rusiji; obsoja prakso prodaje sankcioniranega blaga iz EU, ko je še vedno na njenem ozemlju, družbam ali posameznikom iz držav nečlanic EU, nakar ti to blago pošljejo neposredno v Rusijo; obsoja podjetja, tudi tista v EU, ki so se namerno izognila sankcijam in s tem spodkopala prizadevanja EU za podporo Ukrajini, samo zato, da lahko še nadalje ustvarjajo lepe dobičke; vztraja, da bi bilo treba na ravni EU kazensko preganjati izogibanje omejevalnemu ukrepu Unije, vključno s selitvijo blaga v namembni kraj, kjer je njegov uvoz, izvoz, prodaja, nakup, prenos, tranzit ali prevoz prepovedan; poudarja, da je za izvrševanje ključno, da EU hitro inkriminira neposredne sankcije in kršitve, tudi če so storjene iz hude malomarnosti, ter posredne sankcije in kršitve z izogibanjem omejevalnim ukrepom Unije;

45.

poziva EU, njene države članice in podobno misleče partnerje, naj še naprej podpirajo Moldavijo na njeni izbrani evropski poti, saj sta njena stabilnost in blaginja neposredno povezani z odpornostjo in varnostjo Evrope;

46.

poziva EU, naj še naprej finančno in politično podpira druge države vzhodnega partnerstva, tudi Armenijo in Azerbajdžan;

47.

poziva EU, naj Gruziji konkretno in vidno pomaga pri nadaljnjem napredku na njeni poti do članstva v EU;

48.

poudarja, kako pomembno je, da EU zagotovi finančno pomoč beloruski civilni družbi, mladim, študentom, akademskemu osebju in strokovnjakom; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo postopke za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za tiste, ki bežijo iz političnih razlogov, ter pripravijo pravila in postopke za obravnavanje primerov apatridnosti;

49.

vztraja, da se Rusijo pravno prisili k plačilu povzročene škode in tako bistveno prispeva k ukrajinskim prizadevanjem za obnovo; poziva, naj se v skladu z mednarodnim pravom preučijo vse zakonite poti in se zamrznjeno rusko premoženje porabi na vseh področjih pomoči in okrevanja Ukrajine.

(1)   UL L 261, 30.8.2014, str. 4.

(2)   UL L 260, 30.8.2014, str. 4.

(3)   UL L 161, 29.5.2014, str. 3.

(4)   UL L 23, 26.1.2018, str. 4.

(5)   UL L 246, 17.9.1999, str. 3.

(6)   UL C 229, 29.6.2023, str. 16.

(7)   UL C 290, 29.7.2022, str. 1.

(8)   UL C 365, 23.9.2022, str. 1.

(9)   UL C 167, 11.5.2023, str. 105.

(10)   UL L 322, 16.12.2022, str. 1.

(11)   UL C 229, 29.6.2023, str. 30.

(12)   UL C 229, 29.6.2023, str. 29.

(13)   UL C 229, 29.6.2023, str. 33.

(14)   UL C 132, 14.4.2023, str. 94.

(15)   UL C 283, 11.8.2023, str. 34.

(16)   UL C, C/2024/490, 23.1.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/490/oj.

(17)   UL C, C/2024/1189, 23.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/1189/oj.

(18)  Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L 212, 7.8.2001, str. 12).


ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3822/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)