22.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 228/95

1.1

Odbor podpira politiko, ki jo je oblikovala Komisija, da se neizogibno in predvideno povečanje cestnega tovornega prometa prenese na druga prometna omrežja, hkrati pa opozarja na pomanjkanje ambicioznih načrtov in nezadostne vire, ki so na razpolago na tem področju.

1.2

Odbor se strinja s predlaganimi ukrepi za spremembo uredbe, in sicer:

1.3

Odbor meni, da program Marco Polo ne dosega povsem prvotno določenih ciljev in tako ni popolnoma učinkovit. Predvsem ugotavlja, da proračunska sredstva za program (60 milijonov EUR) morda ne bodo zadostovala za prenos 25 milijard tonskih kilometrov. Glede na visok prihranek pri zunanjih stroških (9,15 EUR) meni, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti zagotovitvi sredstev, ki so potrebna za prenos čim večje količine tonskih kilometrov na druge vrste prevoza in s tem doseči prvotno določene cilje. V vsakem primeru je iz tega jasno razvidno, da oportunitetni strošek za celotno družbo večkrat presega znesek neposredne finančne pomoči, ki jo prejmejo podjetja. Kot je poudaril v mnenjih 842/2002 in 247/2005, Odbor meni, da bi morala Komisija med izvajanjem programa predlagati revizijo proračuna navzgor, da bodo na razpolago dodatna sredstva, ki bodo potrebna, če bo predloženih ustreznih akcijskih načrtov več, kot je bilo predvideno.

1.4

Odbor z začudenjem ugotavlja, da čeprav sta v oceni učinka predlagani in navedeni podpora in nadomestilo za mala podjetja, ki vložijo predloge, pa nova uredba tega ne predvideva. Obžaluje, da to priporočilo ni bilo sprejeto, in predlaga, da se ta ukrep razširi na mala podjetja, ker po njegovem mnenju ti argumenti veljajo tudi zanje, ki imajo s pripravo takih projektov prav tako velike stroške.

1.5

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija očitno pripravljena skrajšati časovno obdobje za odobritev in financiranje posameznega predloga. Vendar pa meni, da bi bilo treba v hitro spreminjajočem se podjetniškem okolju, kjer je pravočasni odziv na razvoj trga odločilnega pomena, posebno pozornost nameniti skrajšanju časa, ki je potreben za oceno, odobritev in podporo vsakega ukrepa, in sprejeti pobude, kot sta predhodna ocena predlogov ali delna standardizacija postopka ocenjevanja.

1.6

Odbor meni, da geografska razdelitev predloženih in financiranih projektov ni optimalna, saj ni v skladu s cilji EU niti ne prispeva k ustreznemu spodbujanju uravnoteženega intermodalnega prevoza med državami članicami. Zato predlaga nadaljnje ukrepanje ob upoštevanju težav sredozemskih držav in obalnih sredozemskih območij. Poleg tega meni, da bi bilo treba upoštevati pomanjkljivosti nekaterih držav (npr. odsotnost razširjenega železniškega omrežja, močna razčlenjenost obale ali otoška lega), da bi podjetja, ki imajo tam sedež, lahko vložila predloge.

1.7

Odbor poudarja svoje predhodno stališče in meni, da je treba pripraviti študijo o strategijah „brez zalog“ in „zaloge v obtoku“ za analizo njihovega vpliva na spodbujanje trajnostnih načinov prevoza. Praksa „brez zalog“ je naklonjena cestnemu tovornemu prometu, kar vpliva na porabo energije in varstvo okolja. S tem v zvezi je treba proučiti celotno dobavno verigo.

1.8

EESO meni, da je treba izkoristiti znanje, ki so ga pridobili cestni prevozniki, in jih aktivno vključiti v ustrezne programe za prenos tovornega prometa s ceste na druge prometne poti. Zato predlaga, da se ta podjetja stalno obvešča in se jim pomaga pri spreminjanju modelov, ki so jih sprejela in jih uporabljajo v svojih proizvodnih procesih.

1.9

Odbor meni, da v kolikor vsi razpoložljivi viri niso izčrpani, mora Komisija predvideti povečanje praga financiranja, in sicer s sedanjih 35 % za ukrepe v zvezi s prenosom načina, celinskimi plovbami, pospeševalne ukrepe, ukrepe v zvezi s pomorskimi avtocestami in izogibanjem prometu ter 50 % za ukrepe v zvezi skupnim učenjem na 50 oziroma 70 %. Kot se zdi, je tako povečanje nujno v primeru malih podjetij, ki imajo v primerjavi z velikimi višje fiksne stroške glede na njihove spremenljive izdatke. Odbor predvsem za pospeševalne ukrepe predlaga povečanje finančne pomoči z 2 EUR/tkm na 3 EUR/tkm, ker gre za inovativne rešitve, ki bodo imele pozitivni učinek na prenos tovornega prometa s ceste na druge vrste prevoza in bodo vplivale tudi na javno mnenje.

1.10

Odbor priporoča Komisiji, da za vse uporabnike pripravi več „evropskih priročnikov“, v katerih bodo v vseh jezikih Skupnosti podrobno opisane značilnosti vseh intermodalnih terminalov v EU, ter da začne izvajati ukrepe, ki so nujni za boljše poznavanje mehanizmov financiranja in rezultatov končanih projektov ter njihove koristi za vmesne ali končne uporabnike. Poleg tega Odbor meni, da mora Komisija pripraviti posebne načrte za spodbujanje izvajanja programa in povečanje njegove prepoznavnosti. Zato ji predlaga, da skupaj organizirata konference, informativne dneve in „potujoče kampanje“.

1.11

Odbor priporoča proučitev možnosti, da se med projekte, ki so upravičeni do programa Marco Polo, vključi pobude v zvezi s prevozom tekočin s cevovodi ali plinovodi do terminalov ali prekladalnih postaj za kombiniran prevoz.

1.12

Odbor poudarja, da je treba bolj poglobljeno proučiti sedanje razmere v sektorju za pomorski promet (plovne poti in celinske vode), ker sprejetje intermodalnih sistemov zaradi razdrobljenosti trga velja za težavno. Odraz tega stanja je dejstvo, da ukrepi v zvezi s pomorskimi avtocestami (v letu 2007 so predstavljali le 9 % predlogov, v letu 2008 pa 4 %) niso najbolj privlačni in jih je bilo zato odobrenih zelo malo, v letu 2008 celo noben.

1.13

Odbor še vedno meni, da je določen 36-mesečni rok za ukrepe v zvezi s prenosom na druge načine prevoza prekratek in predlaga, da se podaljša na vsaj 48 mesecev.

1.14

Odbor meni, da je treba proučiti možnost podpore projektov na nacionalni ravni, katerih namen je povečati razširjenost intermodalnega prometa in izboljšati prenos cestnega tovornega prometa na druga prometna omrežja. Po njegovem mnenju bi lahko tudi lokalni ukrepi, ki so omejeni na eno samo državo članico, koristili vsem tovrstnim prevoznikom, ki potujejo čez to državo.

1.15

Odbor poudarja, da se strinja s širitvijo področja uporabe programa na tretje države, ki so ali niso kandidatke za pristop k EU, in ugotavlja, da lahko program krije stroške ukrepov, ki so se izvajali na njihovem ozemlju samo, če so koristi za določeno državo članico neposredne in merljive.

1.16

Odbor meni, da je treba čim hitreje objaviti pregled stanja projektov, ki so bili uspešni, in sredstev, ki jih je bilo s financiranjem teh projektov mogoče privarčevati. Taka pobuda bo omogočila spodbujanje izvajanja programa in seznanjanje javnosti z rezultati, ki so bili do zdaj doseženi.

1.17

Odbor poudarja, da mora po njegovem mnenju Komisija pozvati države članice, naj pregledajo vse obstoječe mreže, ki so danes opuščene ali se manj uporabljajo in ki bi jih lahko ponovno usposobili za tovorni promet. To velja predvsem za železniške proge, vendar tudi za pomorske in rečne prometne poti. S tem bi lahko, ko je to mogoče, vzpostavili prometne povezave, ki so v primerjavi s cestnimi krajše in bolj skladne s trajnostnim razvojem.

2.1.1

Odbor je v mnenju 842/2002 z dne 17. in 18. julija 2002 in v mnenju 247/2005 z dne 9. marca 2005 o predlogih uredbe „Marco Polo I“ in „Marco Polo II“ poudaril pomanjkljivosti programa in predlagal, da se ga dopolni s konkretnimi ukrepi, saj po njegovem mnenju prenos na druge vrste prevoza, kot si ga je za cilj zastavila Komisija, ni izvedljiv. Mnenji 842/2002 in 247/2005 vsebujeta predvsem naslednje predloge:

2.1.2

Odbor je prav tako izrazil željo, da skupaj s Komisijo razmislita o tem, kako postopoma opustiti prakso „brez zalog“ in namesto nje sprejeti koncept „zaloge v obtoku“, ko dostava blaga ni nujna.

—

Število vloženih predlogov se stalno zmanjšuje (z 92 v letu 2003 na 63 v letu 2004, 62 v letu 2005 ter 48 v letu 2006), medtem ko število odobrenih in financiranih predlogov ostaja skoraj nespremenljivo, med 12 in 15.

—

Zanimiva je ugotovitev, da je bilo od financiranih projektov dejansko izvedenih 75 % prenosov načina, ki so bili prvotno predvideni, projekti v zvezi z železniškim prometom pa so dosegli 99 % uspešnost, medtem ko so projekti v zvezi s celinsko plovbo dosegli le 45 % prvotno zastavljenega cilja.

—

64-odstotna izpolnitev ciljev programa Marco Polo I (prenos cestnega tovornega prometa na druge vrste prevoza) predstavlja samo 5,8 % celotnega cestnega tovornega prometa na ravni mednarodnega cestnega prometa v Evropski uniji: splošno gledano je to razmeroma majhna sprememba.

—

Meni, da je postopek vrednotenja predlogov, do vključno faze podpisa pogodbe, zapleten, ni dovolj pregleden in zahteva veliko časa, predvsem med začetkom pogajanj in podpisom pogodbe. Poudariti je treba, da so po mnenju mnogih merila za izbor projektov sicer jasna in pregledna, kar pa ne velja za postopek, v skladu s katerim se na podlagi teh meril določi ocena in poda končni predlog izbranih projektov.

—

Najnižji zahtevani pragovi so še posebej visoki za mala in srednja podjetja in ne spodbujajo uvedbe novih intermodalnih vrst prevoza. Iz tega sledi, da se daje raje prednost majhnemu številu projektov velikih podjetij kot pa velikemu številu projektov malih in srednjih podjetij. Pristop, ki bi bil ciljno usmerjen na mala in srednja podjetja, bi tako lahko prispeval k preprečevanju zastojev na cesti na lokalni in regionalni ravni.

—

Ker ni dovolj predlogov za projekte, razpisane na področju pomorskih avtocest, se predlaga spremljanje tovrstnih projektov in spodbujanje sodelovanja pri njihovem izvajanju.

—

Prispevek k zmanjšanju zastojev v cestnem prometu je vidik, ki ga je v skladu s predlogom treba bolj poudariti.