L_202501569SL.000101.fmx.xml

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2025/1569

z dne 29. julija 2025

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (1) ter zlasti člena 45d(5), člena 45e(2) ter člena 45f(6) in (7) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 910/2014 vzpostavlja pravni okvir za izdajanje in potrjevanje elektronskih potrdil o atributih, vključno z obveznostjo ponudnikov elektronskih potrdil o atributih, da uporabnikom evropske denarnice za digitalno identiteto (v nadaljnjem besedilu: denarnica) omogočajo, da zahtevajo, pridobijo, shranijo in upravljajo elektronska potrdila o atributih ne glede na državo članico, v kateri se zagotavljajo denarnice. Elektronska potrdila o atributih so ključni elementi za vzpostavitev varnega in interoperabilnega ekosistema evropske denarnice za digitalno identiteto (v nadaljnjem besedilu: ekosistem denarnice). Uporabnikom omogočajo izmenjavo informacij z zanašajočimi se strankami na zaupanja vreden način v različnih primerih uporabe.

(2)

Vmesniki za evropske denarnice za digitalno identiteto, ki jih morajo zagotoviti ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih, kot je določeno v členu 45g Uredbe (EU) št. 910/2014, poudarjajo pomen elektronskih potrdil o atributih za ekosistem denarnic in olajšujejo njihovo hitro uporabo.

(3)

Komisija redno ocenjuje nove tehnologije, prakse, standarde in tehnične specifikacije. Za zagotovitev najvišje ravni harmonizacije med državami članicami za razvoj in certificiranje denarnic se tehnične specifikacije iz te uredbe opirajo na delo, opravljeno na podlagi Priporočila Komisije (EU) 2021/946 z dne 3. junija 2021 o skupnem unijskem naboru orodij za usklajen pristop k okviru za evropsko digitalno identiteto (2) ter zlasti arhitekturnega in referenčnega okvira, ki je del navedenega priporočila. V skladu z uvodno izjavo 75 Uredbe (EU) 2024/1183 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi morala Komisija pregledovati in po potrebi posodabljati to izvedbeno uredbo, da bi bila usklajena s svetovnim razvojem ter arhitekturnim in referenčnim okvirom ter sledila najboljšim praksam na notranjem trgu, zlasti v zvezi z izdajo elektronskih potrdil o atributih in preverjanjem atributov na podlagi verodostojnih virov ali imenovanih posrednikov.

(4)

Kadar ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, izdajo potrdila, ki naj bi izpolnjevala zahteve shem za potrjevanje atributov, registriranih v katalogu, bi morale biti politike in postopki za skladnost z zahtevami navedenih shem del ugotavljanja skladnosti iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

(5)

Zaščita pred nezanesljivimi informacijami je zelo pomembna za digitalizacijo potrdil. Zato bi bilo treba omogočiti preklic kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir; ali uvedbo alternativnih ukrepov za izravnavo tveganj, povezanih z nepreklicnostjo. V nekaterih okoliščinah, kot je izrecna zahteva osebe, ki ji je bilo izdano elektronsko potrdilo o atributih, ali kadar je ponudniku znano, da je ogrožena varnost ali zanesljivost kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih, ali kadar to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo, bi moral ponudnik preklicati elektronsko potrdilo o atributih. Za zaščito uporabnikovih temeljnih pravic do zasebnosti in varstva podatkov, zlasti z ustreznim zmanjšanjem tveganj za povezljivost in sledljivost, bi morali ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, vzpostaviti politike upravljanja preklica, ki ohranjajo zasebnost.

(6)

Za lažje sodelovanje med državami članicami ter vzpostavitev varnega in interoperabilnega ekosistema digitalne identitete, vključno s čezmejnim priznavanjem in interoperabilnostjo kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, se morajo med zadevnimi deležniki vzpostaviti poenostavljeni upravni komunikacijski postopki, vključno z objavo informacij za hitro opredelitev zadevnih organov javnega sektorja. Države članice bi morale zadevne atribute priglasiti Komisiji. Da bi se zagotovilo pravočasno, učinkovito in interoperabilno preverjanje teh atributov, bi morale biti zadevne priglasitve Komisiji vsaj v angleščini, saj to olajšuje njihovo široko dostopnost, ocenjevanje in razumevanje, hkrati pa krepi sodelovanje med ustreznimi deležniki. Vendar prevod že obstoječe dokumentacije ne bi smel povzročiti nerazumnih upravnih ali finančnih bremen.

(7)

Da bi lahko uporabniki in ponudniki storitev preverili, ali so bila elektronska potrdila o atributih, izdana s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, dejansko izdana s strani ali v imenu tega organa javnega sektorja, bi morale države članice te organe javnega sektorja priglasiti Komisiji. Države članice morajo pri priglasitvi organov javnega sektorja, ki izdajajo elektronska potrdila o atributih v skladu s členom 45f in Prilogo VII k Uredbi (EU) št. 910/2014, predložiti poročilo o ugotavljanju skladnosti, ki potrjuje raven zanesljivosti in verodostojnosti, enakovredno ravni zanesljivosti in verodostojnosti ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja. Vendar za razliko od ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, za te organe javnega sektorja države članice same določijo, kako bodo zagotovile, da ponudniki stalno izpolnjujejo zahteve. Da bi se ohranila visoka raven zaupanja v potrdila javnega sektorja po vsej Uniji, se države članice spodbuja, naj prek skupine za sodelovanje na področju evropske digitalne identitete, ustanovljene na podlagi člena 46e(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 (v nadaljnjem besedilu: skupina za sodelovanje), izmenjujejo svoje dobre prakse o tem, kako zagotavljati stalno zanesljivost in verodostojnost. Komisija bi morala vzpostaviti, vzdrževati in objaviti seznam ponudnikov ter zagotoviti, da je zlahka dostopen javnosti.

(8)

Komisija bi morala s pomočjo skupine za sodelovanje vzpostaviti katalog atributov, da bi ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, olajšala preverjanje atributov glede na verodostojne vire. Registracija v katalogu atributov bi morala biti obvezna za atribute iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 910/2014. Za druge atribute bi bila registracija neobvezna.

(9)

Komisija bi morala s pomočjo skupine za sodelovanje vzpostaviti katalog shem za potrjevanje atributov, da se ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, in ponudnikom elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, olajša izdajanje potrdil ter njihova harmonizacija in čezmejna interoperabilnost. Registracija shem v katalogu bi morala biti neobvezna. Zahteve za registracijo ali spremembe v katalogu bi moral vložiti lastnik sheme za potrjevanje atributov in lahko vključujejo atribute, ki niso navedeni v katalogu atributov. Komisija bi morala te zahteve oceniti ob upoštevanju potreb po interoperabilnosti in harmonizaciji.

(10)

Za zagotovitev, da katalog atributov zagotavlja smiselne informacije in dosega visoko raven interoperabilnosti v ekosistemu elektronskih potrdil o atributih, bi moral zagotavljati vsaj minimalni sklop informacij, kot so semantični opis atributa, imenski prostor njegovega identifikatorja ter podatkovna vrsta atributa. Za isti namen bi moral katalog shem za potrjevanje atributov vsebovati opise za skupne vrste elektronskih potrdil o atributih ter opis modela zaupanja in mehanizmov upravljanja, ki se uporabljajo v okviru sheme za potrjevanje. Informacije v katalogih bi morale vključevati različice atributov in shem, tako da spremembe teh atributov in shem ne bi vplivale na potrdila, izdana glede na posamezne različice.

(11)

Za zagotovitev učinkovitosti preverjanja atributov glede na verodostojne vire s strani ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, tudi prek imenovanih posrednikov, ki ponudnikom storitev zagotavljajo mehanizme posrednega preverjanja, bi morale države članice v roku iz člena 45e(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 vzpostaviti mehanizme, ki ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, omogočajo, da zahtevajo preverjanje atributov. Mehanizmi bi morali ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, omogočati, da določijo, katere atribute je mogoče preveriti in kako jih preveriti. Ti mehanizmi bi morali vključevati podrobnosti o točkah dostopa in storitvenih protokolih za preverjanje veljavnosti in točnosti atributov ter upoštevati možnost zagotavljanja enotne točke preverjanja na nacionalni ravni.

(12)

Natančneje, države članice bi morale ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, dati na voljo mehanizme za dostop do točk preverjanja in njihovo uporabo za vsakega od atributov iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 910/2014 na nacionalni ravni. Ti mehanizmi bi morali ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, omogočati, da na zahtevo uporabnika točki preverjanja predložijo določene atribute za izdajo potrdila in v času njegove veljavnosti. Mehanizmi preverjanja bi morali uporabljati elektronska sredstva, primerna za avtomatsko obdelavo in čimprejšnjo pridobitev odgovorov od točke preverjanja. Tak odgovor bi moral potrditi, ali atributi, ki jih predložijo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, ustrezajo atributom, shranjenim v zvezi s tem uporabnikom v ustreznem verodostojnem viru, in navesti verodostojni vir, glede na katerega je bilo opravljeno preverjanje. V izogib kršitvam, kot so nezakonite ali očitno pretirane zahteve za preverjanje, lahko države članice uvedejo nadzorne mehanizme za uporabo točk preverjanja, kadar menijo, da je to primerno, ob upoštevanju ustreznih dejavnikov, vključno s tem, ali verodostojni viri vsebujejo informacije, ki bi jih bilo treba šteti za osebne podatke ali so sicer zaupne ali občutljive v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

(13)

V skladu z načeli, določenimi v aktu o interoperabilni Evropi (4), bi morala Komisija za lažjo pripravo kataloga atributov in kataloga shem za potrjevanje atributov ter čim večjo ponovno uporabo obstoječih katalogov, shem in informacij po potrebi izkoristiti sinergije s skupnimi storitvami tehničnega sistema v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (5).

(14)	Za izboljšanje interoperabilnosti elektronskih potrdil o atributih, ki jih izdajo ponudniki nekvalificiranih storitev zaupanja, lahko izdajatelji potrdil v zvezi z nekvalificiranimi elektronskimi potrdili o atributih upoštevajo načela in zahteve iz te uredbe.

(15)	Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (6) in, kadar je ustrezno, Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) se uporabljata za dejavnosti obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe.

(16)

Da bi imeli Komisija in države članice dovolj časa za pripravo seznama ponudnikov elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, bi se morale zahteve iz te uredbe v zvezi s katalogom atributov, katalogom shem za potrjevanje atributov in točkami preverjanja atributov začeti uporabljati 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

(17)	V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (8) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 31. januarja 2025.

(18)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 48 Uredbe (EU) št. 910/2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba določa referenčne standarde, specifikacije in postopke, ki jih je treba redno posodabljati, da bodo skladna z razvojem tehnologije in standardov ter delom, opravljenim na podlagi Priporočila Komisije (EU) 2021/946 ter zlasti arhitekturnega in referenčnega okvira, v zvezi s:

(1)	kvalificiranimi elektronskimi potrdili o atributih;

(2)	elektronskimi potrdili o atributih, izdanimi s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir;

(3)	seznamom ponudnikov elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir;

(4)	katalogom atributov in katalogom shem za potrjevanje atributov iz točk (1) in (2);

(5)	preverjanjem atributov s sklicevanjem na verodostojne vire ali imenovane posrednike.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„enota denarnice“ pomeni edinstveno konfiguracijo rešitve denarnice, ki vključuje instance denarnice, varne kriptografske aplikacije denarnice in varne kriptografske naprave denarnice, ki jih ponudnik denarnice zagotavlja posameznemu uporabniku denarnice;

(2)	„uporabnik denarnice“ pomeni uporabnika, ki upravlja enoto denarnice;

(3)	„katalog atributov“ pomeni digitalno odložišče atributov, ki ga Komisija vzdržuje in objavi na spletu;

(4)	„shema za potrjevanje atributov“ pomeni sklop pravil, ki se uporabljajo za eno ali več vrst elektronskih potrdil o atributih;

(5)	„vrsta elektronskega potrdila o atributih“ pomeni posebej imenovano in semantično opisano skupino elektronskih potrdil o atributih;

(6)	„katalog shem za potrjevanje atributov“ pomeni digitalno odložišče s seznamom potrdil o atributih, registriranih v skladu s to uredbo, ki ga Komisija vzdržuje [in objavi na spletu];

(7)	„rešitev denarnice“ pomeni kombinacijo programske opreme, strojne opreme, storitev, nastavitev in konfiguracij, vključno z instancami denarnic, eno ali več varnimi kriptografskimi aplikacijami denarnic in eno ali več varnimi kriptografskimi napravami denarnic;

(8)	„instanca denarnice“ pomeni aplikacijo, nameščeno in konfigurirano na napravi ali v okolju uporabnika denarnice, ki je del enote denarnice in ki jo uporabnik denarnice uporablja za interakcijo z enoto denarnice;

(9)	„varna kriptografska aplikacija denarnice“ pomeni aplikacijo, ki upravlja kritična sredstva tako, da je povezana s kriptografskimi in nekriptografskimi funkcijami, ki jih zagotavlja varna kriptografska naprava denarnice, in jih uporablja;

(10)

„varna kriptografska naprava denarnice“ pomeni napravo, odporno proti nedovoljenim posegom, ki zagotavlja okolje, ki je povezano z varno kriptografsko aplikacijo denarnice in ga ta uporablja za zaščito kritičnih sredstev ter zagotavljanje kriptografskih funkcij za varno izvajanje kritičnih operacij;

(11)	„ponudnik denarnice“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja rešitve denarnice;

(12)	„kritična sredstva“ pomeni sredstva znotraj enote denarnice ali v zvezi z njo, ki so tako izjemno pomembna, da bi ogrožanje njihove razpoložljivosti, zaupnosti ali celovitosti resno ogrozilo zmožnost zanašanja na enoto denarnice;

(13)	„lastnik sheme za potrjevanje atributov“ pomeni subjekt, ki je odgovoren za vzpostavitev in vzdrževanje sheme za potrjevanje atributov.

Člen 3

Izdaja kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir

1. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, upoštevajo seznam referenčnih standardov in specifikacij iz Priloge I ter zagotovijo, da so elektronska potrdila o atributih, ki jih izdajo, skladna s tehničnimi specifikacijami iz Priloge II.

2. Kadar ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, izdajajo elektronska potrdila o atributih, ki so vključena v sheme, vpisane v katalog shem za potrjevanje atributov, izpolnjujejo zahteve ustrezne sheme za potrjevanje atributov. Politike in postopki, ki jih izdajatelji potrdil vzpostavijo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami shem za potrjevanje atributov, so del ugotavljanja skladnosti iz Uredbe (EU) št. 910/2014.

Člen 4

Preklic kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir

1. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, imajo pisne in javno dostopne politike v zvezi z upravljanjem statusa veljavnosti ali preklica. Te politike po potrebi vključujejo pogoje, pod katerimi se lahko elektronska potrdila o atributih nemudoma prekličejo, in ukrepe za zagotavljanje razpoložljivosti informacij o statusu veljavnosti.

2. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, so edini subjekti, ki lahko prekličejo elektronska potrdila o atributih, ki so jih izdali.

3. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, ta potrdila, kadar se izdajo z veljavnostjo več kot 24 ur, prekličejo vsaj v naslednjih primerih:

(a)	na izrecno zahtevo osebe, ki ji je bilo izdano elektronsko potrdilo o atributih, ali, kadar je ustrezno, subjekta potrdila;

(b)	kadar je ponudniku znano, da je ogrožena varnost ali zanesljivost kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih ali elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir;

(c)	v drugih primerih, kadar to zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo ali kot določijo ponudniki v svojih politikah iz odstavka 1.

4. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, vzpostavijo tehnike in metode upravljanja preklica, ki ohranjajo zasebnost in preprečujejo povezljivost ali sledljivost.

5. Ponudniki kvalificiranih elektronskih potrdil o atributih in ponudniki elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, dajo zanašajočim se strankam na voljo informacije o veljavnosti ali statusu preklica elektronskih potrdil o atributih, ki so jih izdali, na način, ki zagotavlja celovitost in pristnost teh informacij.

Člen 5

Priglasitev organov javnega sektorja

1. Države članice prek varnega elektronskega sistema za priglasitev, ki ga zagotovi Komisija, predložijo vsaj informacije iz Priloge III o organih javnega sektorja iz člena 45f(3) Uredbe (EU) št. 910/2014.

2. Države članice priglasijo vse spremembe priglašenih informacij.

3. Države članice priglasitve posredujejo vsaj v angleščini. Državam članicam ni treba prevesti nobenih spremnih dokumentov k priglasitvam, če bi to povzročilo nerazumno upravno ali finančno breme.

4. Komisija lahko po potrebi od držav članic zahteva dodatne informacije.

Člen 6

Objava seznama organov javnega sektorja

1. Komisija pripravi, vzdržuje in objavi seznam ponudnikov elektronskih potrdil o atributih, izdanih s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, na podlagi informacij, ki jih države članice priglasijo v skladu s členom 5.

2. Komisija zagotovi, da je seznam iz odstavka 1 dostopen:

(a)	v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo, in na človeku berljivi spletni strani;

(b)	brez potrebe po registraciji ali avtentikaciji;

(c)	izključno z uporabo najsodobnejše varnosti transportne plasti.

3. Komisija prek varnega kanala brez nepotrebnega odlašanja objavi:

(a)	tehnične specifikacije seznama;

(b)	podrobnosti o URL, na katerem je objavljen seznam;

(c)	potrdila, ki se uporabljajo za preverjanje elektronskega podpisa ali žiga na seznamih;

(d)	podrobnosti o mehanizmih, ki se uporabljajo za potrjevanje prihodnjih sprememb lokacije ali potrdil iz točk (b) in (c).

Člen 7

Priprava in vzdrževanje kataloga atributov

1. Komisija pripravi in objavi katalog atributov ter vzpostavi varen sistem, ki omogoča zahteve za vključitev atributov v katalog atributov ali za spremembo obstoječih atributov v katalogu atributov.

2. Komisija ob upoštevanju morebitnih nasvetov skupine za sodelovanje oceni zahteve, vložene z uporabo sistema iz odstavka 1 za vključitev atributa v katalog atributov ali za spremembo obstoječega atributa v katalogu atributov. Komisija pri oceni upošteva, ali vključitev atributa prispeva k skupnemu temelju za varno elektronsko interakcijo med državljani, podjetji in javnimi organi, ki spoštuje zasebnost, ter k spodbujanju interoperabilnosti. Komisija, kjer je ustrezno, upošteva tudi sektorske predpise.

3. Države članice zahtevajo vključitev atributov iz Priloge VI k Uredbi (EU) št. 910/2014 v katalog atributov, kadar se ti atributi opirajo na verodostojne vire za namene preverjanja, ki ga opravijo ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja.

4. Poleg tega lahko države članice zahtevajo vključitev atributov, ki niso navedeni v Prilogi VI, v katalog atributov, kadar se ti atributi opirajo na verodostojne vire znotraj javnega sektorja. Zasebni subjekti, ki se štejejo za primarni vir informacij ali so priznani kot verodostojni v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, vključno z upravno prakso, lahko zahtevajo vključitev atributov, ki niso navedeni v Prilogi VI, v katalog atributov, če so pristojni za te atribute.

5. Zahteva za vključitev atributa v katalog ali spremembo atributa v katalogu vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)	identifikacijo subjekta vložnika zahteve;

(b)	kadar je ustrezno, sklic na pravo Unije ali nacionalno pravo ali upravno prakso, v skladu s katero se subjekt, ki je vložil zahtevo, šteje za primarni vir informacij ali priznan verodostojni vir;

(c)	ali se zahteva nanaša na atribut, ki že obstaja v katalogu, ali gre za nov atribut;

(d)	imenski prostor za identifikator atributov, katerega vrednost je edinstvena v katalogu atributov;

(e)	identifikator atributa, edinstven znotraj imenskega prostora, in različico atributa;

(f)	semantični opis atributa;

(g)	podatkovno vrsto atributa;

(h)	točko preverjanja atributa na nacionalni ravni ali povezavo do opisa, kako sprožiti zahteve za preverjanje.

6. Zahtevo za vključitev ali spremembo atributa podpiše ali ožigosa prosilec s kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom ali naprednim elektronskim podpisom ali žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu.

7. Komisija lahko po oceni iz odstavka 2 in preverjanju, da informacije, predložene v zahtevku za vključitev ali spremembo atributa, vključujejo vse informacije iz odstavka 5, v katalog atributov vključi zahtevani atribut ali spremembo.

8. Katalog atributov, ki ga ožigosa Komisija, je javno dostopen prek varnega kanala, brezplačen in ne zahteva predhodne identifikacije ali avtentikacije ter je objavljen v strojno in človeku berljivi obliki. Katalog vključuje tudi funkcijo iskanja.

9. Komisija objavi tehnične specifikacije, ki jih uporablja za katalog atributov.

10. Komisija vsakemu registriranemu atributu izda edinstveni identifikator.

Člen 8

Oblikovanje in vzdrževanje kataloga shem za potrjevanje atributov

1. Komisija pripravi in objavi katalog shem za potrjevanje atributov in ter vzpostavi varen sistem, ki omogoča zahteve za vključitev shem za potrjevanje atributov v katalog shem za potrjevanje atributov ali za spremembo obstoječih shem za potrjevanje atributov v katalogu shem.

2. Zahteve za vključitev shem za potrjevanje atributov v katalog shem za potrjevanje atributov ali za spremembo obstoječih shem v katalogu shem oceni Komisija ob upoštevanju morebitnih nasvetov skupine za sodelovanje. Komisija pri oceni upošteva, ali shema prispeva k skupnemu temelju za varno elektronsko interakcijo med državljani, podjetji in javnimi organi, ki spoštuje zasebnost, ter k spodbujanju interoperabilnosti. Komisija, kjer je ustrezno, upošteva tudi sektorske predpise.

3. Lastniki sheme za potrjevanje atributov lahko zahtevajo, da se sheme dodajo v katalog shem. Zahteva za vključitev sheme v katalog shem za potrjevanje atributov ali za spremembo obstoječe sheme v katalogu shem vsebuje vsaj:

(a)	ime sheme, ki jo izbere lastnik sheme za potrdilo atributov in je edinstvena v katalogu shem za potrjevanje atributov;

(b)	ime in kontaktne podatke lastnika sheme za potrdilo atributov;

(c)	status in različico sheme;

(d)	sklice na posamezne zakone, standarde ali smernice, ki veljajo za izdajanje, potrjevanje ali uporabo elektronskega potrdila o atributih v okviru sheme;

(e)	obliko ali oblike elektronskega potrdila o atributih v okviru sheme;

(f)	enega ali več imenskih prostorov, identifikatorje atributov, semantične opise in podatkovne vrste vsakega atributa, ki je del elektronskega potrdila o atributih v okviru sheme, s sklicevanjem na bodisi atribut v katalogu atributov iz člena 7 bodisi atribut, ki je opredeljen analogno v okviru sheme;

(g)	opis modela zaupanja in mehanizmov upravljanja, ki se uporabljajo v okviru sheme, vključno z mehanizmi preklica;

(h)	vse zahteve v zvezi s ponudniki elektronskih potrdil o atributih ali viri informacij, na katere se ti ponudniki zanašajo pri izdajanju elektronskih potrdil o atributih, vključno z morebitnimi verodostojnimi viri, če je ustrezno;

(i)	izjavo, ali je treba elektronska potrdila o atributih v okviru sheme izdati kot kvalificirana elektronska potrdila o atributih, elektronska potrdila o atributih, izdana s strani ali v imenu organa javnega sektorja, pristojnega za verodostojni vir, ali kot oboje.

4. Sheme, za katere se zahteva vključitev v katalog, vsebujejo samo atribute, ki so določljivi na podlagi edinstvenih identifikatorjev. Zahtevo za vključitev ali spremembo sheme za potrjevanje atributov podpiše ali ožigosa prosilec s kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom ali naprednim elektronskim podpisom ali žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu.

5. Komisija lahko po oceni iz odstavka 2 in preverjanju, da informacije, predložene v zahtevi za vključitev ali spremembo sheme za potrjevanje atributov, vključujejo vse informacije iz odstavkov 3 in 4, v katalog shem za potrjevanje atributov vključi zahtevano shemo ali spremembo.

6. Katalog shem za potrjevanje atributov, ki ga ožigosa Komisija, je javno dostopen prek varnega kanala, brezplačen in ne zahteva predhodne identifikacije ali avtentikacije ter je strojno in človeku berljiv. Katalog vključuje tudi funkcijo iskanja in je v obliki, ki zagotavlja celovitost in pristnost.

7. Komisija objavi tehnične specifikacije, ki jih uporablja za katalog shem za potrjevanje atributov.

8. Komisija vsaki registrirani shemi za potrjevanje atributov izda edinstveni identifikator.

Člen 9

Preverjanje atributov na podlagi verodostojnih virov ali imenovanih posrednikov

1. Da se ponudnikom kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, omogoči elektronsko preverjanje atributov iz člena 45e(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 na zahtevo uporabnika, države članice vzpostavijo mehanizme, ki omogočajo to preverjanje, in lahko dajo na voljo enotne točke preverjanja za atribute iz Priloge VI k navedeni uredbi, kadar se ti atributi opirajo na verodostojne vire znotraj javnega sektorja. Države članice objavijo informacije o postopkih za sprožitev zahtev za preverjanje in prejem rezultatov preverjanja.

2. Mehanizem preverjanja zagotavlja točko dostopa, na kateri lahko ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih, elektronsko zahtevajo preverjanje atributov iz člena 45e(1) Uredbe (EU) št. 910/2014 glede na verodostojne vire ali imenovane posrednike, priznane na nacionalni ravni. Preverjane atribute bo ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja na zahtevo uporabnika zagotovil točki preverjanja. Organ javnega sektorja ali imenovani posrednik rezultate preverjanja deli prek točke preverjanja s ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana elektronska potrdila o atributih.

3. V zahtevi za preverjanje se navedejo atributi in identifikacijski podatki subjekta atributa, za katerega ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja zahteva preverjanje.

4. V rezultatu preverjanja se navede izključno, ali je bil atribut preverjen ali ne, in organ javnega sektorja, pristojen za verodostojni vir, ali, kadar je ustrezno, organ javnega sektorja, imenovan za delovanje v imenu verodostojnega vira, glede na katerega je bil atribut preverjen.

5. Države članice lahko uvedejo nadzor dostopa ali druge mehanizme preverjanja, ki zagotavljajo celovitost, pristnost in zaupnost, da ugotovijo, ali je prosilec ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja in deluje na zahtevo zakonitega uporabnika. Države članice lahko uvedejo tudi nadzorne mehanizme za uporabo metod preverjanja, kadar menijo, da je to primerno, ob upoštevanju ustreznih dejavnikov, vključno s tem, ali verodostojni viri vsebujejo zaupne ali občutljive osebne podatke. Kadar države članice vzpostavijo te nadzorne mehanizme, objavijo informacije o obsegu nadzornih mehanizmov kot del informacij iz odstavka 1.

Člen 10

Interoperabilnost in ponovna uporaba

1. Za namene členov 3 do 9 se lahko države članice sklicujejo na skupne storitve tehničnega sistema iz člena 14 Uredbe (EU) 2018/1724 in z njimi povezane nacionalne elemente ter jih ponovno uporabijo.

2. Evropska komisija se pri vzpostavitvi varnega sistema za priglasitev in seznama organov javnega sektorja iz členov 5 in 6 ter katalogov iz členov 7 in 8 te uredbe sklicuje na skupne storitve tehničnega sistema v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 ter jih po potrebi ponovno uporabi.

Člen 11

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Členi 6 do 9 se uporabljajo od 19. avgusta 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 29. julija 2025

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj.

(2) UL L 210, 14.6.2021, str. 51, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2021/946/oj.

(3) Uredba (EU) 2024/1183 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto (UL L, 2024/1183, 30.4.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1183/oj).

(4) Uredba (EU) 2024/903 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (Akt o interoperabilni Evropi) (UL L, 2024/903, 22.3.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/903/oj).

(5) Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj).

(6) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(7) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2002/58/oj).

(8) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).