2005D0928 — SL — 31.10.2008 — 001.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. decembra 2005

o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 5503)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/928/ES)

(UL L 344, 27.12.2005, p.47)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

ODLOČBA KOMISIJE z dne 13. avgusta 2008

  L 220

29

15.8.2008




▼B

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. decembra 2005

o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2005) 5503)

(Besedilo velja za EGP)

(2005/928/ES)



KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (Odločba o radijskem spektru) ( 1 ) in zlasti člena 4(3) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 90/544/EGS z dne 9. oktobra 1990 o frekvenčnih pasovih, ki so določeni za usklajeno uvajanje vseevropskega kopenskega javnega radijskega osebnega klica v Skupnosti (Direktiva ERMES) ( 2 ) je bila razveljavljena dne 27. decembra 2005 z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/82/ES ( 3 ). Navedena direktiva je od držav članic zahtevala, da v radiofrekvenčnem pasu od 169,4 do 169,8 MHz določijo štiri kanale za vseevropsko storitev kopenskega javnega radijskega osebnega klica (v nadaljnjem besedilu: ERMES) in zagotovijo, da storitve ERMES čim prej zasedejo celoten radiofrekvenčni pas od 169,4 do 169,8 MHz v skladu s povpraševanjem na trgu.

(2)

Uporaba radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8 MHz za ERMES se je v Skupnosti močno zmanjšala ali je celo prenehala, tako da ERMES tega radiofrekvenčnega pasu ne izkorišča učinkovito in bi se zato lahko bolje uporabil za zadovoljevanje drugih potreb politike Skupnosti.

(3)

V skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru je Komisija 7. julija 2003 pooblastila Evropsko konferenco poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: konferenca CEPT), da zbere informacije o trenutnih in možnih prihodnjih aplikacijah pasu od 169,4 do 169,8 MHz, opredeli druge možnosti za uporabo radiofrekvenčnega pasu, zlasti tiste možnosti, ki niso povezane le s tradicionalnimi elektronskimi komunikacijami. Naloga konference CEPT je bila, da za vsako možno aplikacijo oceni možnost soobstoja različnih aplikacij in možnost uporabe drugih radiofrekvenčnih pasov v skladu z načeli okvirne direktive. Radiofrekvenčni pas, ki je že delno usklajen, je primeren za določene aplikacije, povezane z vzpostavitvijo in delovanjem notranjega trga na številnih področjih politike Skupnosti, med katerimi bi nekatere lahko koristile invalidnim osebam ali pripomogle k sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev v Evropski uniji.

(4)

Člen 8(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) ( 4 ) od držav članic zahteva, da podpirajo interese državljanov Evropske unije, med drugim z obravnavo potreb posebnih družbenih skupin, zlasti oseb z okvaro sluha in oseb, ki potrebujejo nujno pomoč.

(5)

Na podlagi tehničnih raziskav in zbiranja informacij je konferenca CEPT potrdila, da je kljub sprejetju Direktive 90/544/EGS uporaba tega radiofrekvenčnega pasu za ERMES ostala zelo omejena in da se je potreba po sistemih pošiljanja radijskih sporočil ali osebnega klica v Evropi spremenila, saj so njihove funkcije nadomeščene z drugimi tehnologijami, kot na primer sistemi pošiljanja kratkih sporočil (SMS) preko GSM.

(6)

Zato je treba v Skupnosti dodelitev delov radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8 MHz za ERMES spremeniti, da se zagotovi učinkovitejša uporaba tega radiofrekvenčnega pasu in obenem ohrani njegov usklajeni značaj.

(7)

V skladu s pooblastilom je konferenca CEPT izdelala nov frekvenčni načrt in razporeditev kanalov, ki omogoča, da si radiofrekvenčni pas od 169,4 do 169,8125 MHz deli šest vrst najprimernejših aplikacij, da bi tako izpolnili več potreb politike Skupnosti. Te potrebe vključujejo pomoč osebam z okvaro sluha z uporabo slušnih aparatov, saj bi jim usklajen radiofrekvenčni pas v Skupnosti izboljšal pogoje potovanja med državami članicami in z ekonomijo obsega znižal cene opreme; razvoj notranjega trga socialnih alarmov, ki starejšim ali invalidnim osebam omogočajo pošiljanje alarmnih sporočil na pomoč, naprave za sledenje blaga ali sledilne naprave, ki bi pomagale pri izsleditvi in povrnitvi ukradenega blaga v Skupnosti, sisteme odčitavanja števcev, ki jih uporabljajo storitvena podjetja za vodo in elektriko; in obstoječe sisteme osebnega klica kot je ERMES, pa tudi zasebne mobilne radijske (PMR) sisteme, kadar se uporabljajo začasno, za pomoč pri kritju posebnih začasnih dogodkov, ki trajajo od nekaj dni do nekaj mesecev.

(8)

Zagotoviti je treba, da se bodo rezultati pooblastila konference CEPT, za katere Komisija meni, da so zadovoljivi, lahko uporabljali v Skupnosti in izvajali v državah članicah. Za preostale odobritve za ERMES in/ali PMR, ki niso v skladu z novim frekvenčnim načrtom in razporeditvijo kanalov, je treba dovoliti, da ostanejo nespremenjene, dokler ne prenehajo veljati ali dokler ne bo mogoče aplikacij sistemov ERMES in/ali PMR brez pretirane obremenitve prestaviti na ustrezne pasove radijskega spektra.

(9)

Pri omogočanju dostopa do radijskega spektra je treba v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/20/ES z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) ( 5 ) uporabiti najmanj zahteven sistem izdajanja odobritev, vključno z odsotnostjo individualnih pravic uporabe.

(10)

Ne glede na dejstvo, da potrebe določenih politik glede spektra lahko zahtevajo izključno dodelitev frekvenc, je pri radiofrekvenčnih pasovih na splošno primerno predlagati čim bolj posplošene dodelitve, tako da bi usmerjali njihovo uporabo zgolj z določitvijo specifičnih omejitev uporabe, kot so obratovalni ciklus ali ravni moči, in da bi z usklajenimi standardi, priznanimi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/5/ES z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme ( 6 ), zagotovili, da oprema, ki deluje v dodeljenem radijskem spektru, uporablja ta spekter v čim manjši možni meri, tako da se je mogoče izogniti škodljivemu motenju.

(11)

Dvostranski ali večstranski sporazumi bodo zagotovili uskladitev kanalov med sosednimi državami v delu pasu od 169,4 do 169,8125 MHz z visoko močjo.

(12)

Da bi zagotovili tudi dolgoročno učinkovito uporabo pasu od 169,4 do 169,8125 MHz, morajo uprave nadaljevati s študijami, ki bi lahko povečale učinkovitost, zlasti uporabo določenega zaščitnega pasu.

(13)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:



Člen 1

Predmet

Predmet te odločbe je uskladitev pogojev za razpoložljivost in učinkovito uporabo radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej odločbi:

(a) „slušni aparat“ pomeni radiokomunikacijski sistem, ki ponavadi vključuje enega ali več radijskih oddajnikov in enega ali več radijskih sprejemnikov ter osebam z okvaro sluha omogoča povečanje slušne sposobnosti;

(b) „socialni alarm“ pomeni zanesljiv radiokomunikacijski sistem in omrežje, vključno s prenosno opremo, ki osebi v stiski omogoča, da na omejenem območju s preprostim upravljanjem sproži klic na pomoč;

(c) „sistem odčitavanja števcev“ pomeni sistem, ki omogoča daljinsko spremljanje stanja, merjenje in daljinsko krmiljenje z uporabo radiokomunikacijskih naprav;

(d) „sistem sledenja in izsleditve blaga“ pomeni sistem, ki omogoča sledenje in izsleditev blaga ter vodi k njegovi ponovni pridobitvi in ga ponavadi sestavljata radijski oddajnik, nameščen na blago, ki se želi zaščititi, in sprejemnik, lahko pa vključuje tudi alarm;

(e) „sistem osebnega klica“ pomeni sistem, ki omogoča enosmerne radiokomunikacije med oddajnikom in sprejemnikom z uporabo bazne postaje in mobilnikom kot sprejemnikom;

(f) „zasebne mobilne radiokomunikacije (PMR)“ pomenijo storitve kopenskih mobilnih komunikacij z uporabo simpleksnega, poldupleksnega in po možnosti polnodupleksnega načina na ravni terminala za zagotavljanje komunikacij znotraj zaprte uporabniške skupine.

Člen 3

Usklajena uporaba

1.  Pas od 169,4 do 169,8125 MHz se razdeli v del za nizke moči in del za visoke moči. Frekvenčni načrt in razporeditev kanalov sta določena v Prilogi k tej odločbi.

2.  Del za nizke moči v radiofrekvenčnem pasu od 169,4 do 169,8125 se bo uporabljal za naslednje prednostne aplikacije:

(a) izključna uporaba za slušne aparate;

(b) izključna uporaba za socialne alarme;

(c) neizključna uporaba za sisteme odčitavanja števcev;

(d) neizključna uporaba za oddajnike nizkih moči za sisteme sledenja in izsleditve blaga.

3.  Del za visoke moči v pasu od 169,4 do 169,8125 se bo uporabljal za naslednje prednostne aplikacije:

(a) oddajniki visokih moči za sisteme sledenja in izsleditve blaga;

(b) obstoječi sistemi osebnega klica ali sistemi osebnega klica, preneseni z drugih kanalov radiofrekvenčnega pasu.

4.  V radiofrekvenčnem pasu od 169,4 do 169,8125 se lahko uporabljajo tudi druge aplikacije, če ne omejujejo usklajenega izvajanja prednostnih aplikacij. Te druge aplikacije so:

(a) slušni aparati za neizključno uporabo v delu radiofrekvenčnega pasu za nizke moči;

(b) sledenje, osebni klic, začasna uporaba ali zasebne mobilne radiokomunikacije na nacionalni ravni v delu pasu za visoke moči.

5.  Največja sevana moč v delu radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz za nizke moči je omejena na 0,5 W efektivne sevane moči (e.r.p.). Maksimalni obratovalni ciklus za sisteme odčitavanja števcev ter sledenja in izsleditev blaga v delu radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 za nizke moči so < 10 % ali < 1 %.

6.  Uporaba radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 za sisteme osebnega klica in za zasebne mobilne radiokomunikacije, ki je odobrena na dan uradnega obvestila o tej odločbi in ni v skladu z odstavki 1 do 5 člena 3, se lahko nadaljuje, dokler veljajo dovoljenja za te storitve, obstoječa na dan uradnega obvestila o tej odločbi.

Člen 4

Izvajanje člena 3

Člen 3 velja od 27. decembra 2005.

Člen 5

Pregled

Države članice nadzorujejo uporabo radiofrekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz, da zagotovijo učinkovito uporabo pasu, in o svojih ugotovitvah poročajo Komisiji.

Člen 6

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.




PRILOGA



Frekvenčni načrt za radiofrekvenčni pas od 169,4 do 169,8125 MHz

Aplikacije nizkih moči

„Zaščitni pas“

Aplikacije visokih moči

Specifične aplikacije nizkih moči

Socialni alarmi

Slušni aparati

Socialni alarmi

Sistem sledenja in izsleditve

Osebni klic

Osebni klic

Osebni klic

Sistem sledenja in izsleditve

Sistem sledenja in izsleditve

Sistem osebnega klica

Sistem sledenja in izsleditve

Slušni aparati

Izključna uporaba

Te kanale je mogoče uporabljati na nacionalni ravni za aplikacije visokih moči, kot so osebni klic, sledenje in začasna uporaba ali PMR.

►M1  do 50 kHz ◄

12,5

►M1  do 50 kHz ◄

12,5

12,5 (1)

1a

1b

2a

2b

3a

3b

4a

4b+5+6a

6b+7+8a

8b

9a

9b

10a

10b

11a

11b

12a

12b

13a

13b

14a

14b

15a

15b

16a

16b

(1)   Zaradi možnosti uporabe katerega koli kanala za visoke moči za začasno uporabo aplikacij. Vendar morajo zaradi olajšanja obmejnega usklajevanja sistemi, ki uporabljajo kanale širine 25 kHz, spoštovati raster kanalov z začetkom pri spodnji meji kanala 9.

Legenda:

1. vrsta: kategorija aplikacij, t.j. aplikacije nizkih moči ali aplikacije visokih moči;

2. vrsta: prednostne aplikacije:

— Specifične aplikacije nizkih moči: glej člen 3(2)(c) in (d).

— Socialni alarmi: glej člen 3(2)(b).

— Slušni aparati: glej člen 3(2)(a).

— Sistem sledenja in izsleditve (del za visoke moči): glej člen 3(3)(a).

— Sistem osebnega klica: glej člen 3(3)(b);

3. vrstica: druge aplikacije: glej člen 3(4);

4. in 5. vrstica: raster kanala (v kHz) in številka kanala.



Razporeditev kanalov za pas od 169,4 do 169,8125 MHz

Pasovna širina 12,5 kHz

Pasovna širina 25 kHz

Pasovna širina 50 kHz

Številka kanala

Središčna frekvenca

Številka kanala

Središčna frekvenca

Številka kanala

Središčna frekvenca

1a

169,406250

1

169,412500

 
 

1b

169,418750

„0“

169,437500

2a

169,431250

2

169,437500

2b

169,443750

3a

169,456250

3

169,462500

3b

169,468750

 
 

4a

169,481250

4

169,487500

4b

169,493750

„1“

169,512500

5a

169,506250

5

169,512500

5b

169,518750

6a

169,531250

6

169,537500

6b

169,543750

„2“

169,562500

7a

169,556250

7

169,562500

7b

169,568750

8a

169,581250

8

169,587500

8b

169,593750

 
 

„Zaščitni pas“ 12,5 kHz

9a

169,618750

9

169,62500

9b

169,631250

10a

169,643750

10

169,65000

10b

169,656250

11a

169,668750

11

169,67500

11b

169,681250

12a

169,693750

12

169,70000

12b

169,706250

13a

169,718750

13

169,72500

13b

169,731250

14a

169,743750

14

169,75000

14b

169,756250

15a

169,768750

15

169,77500

15b

169,781250

16a

169,793750

16

169,80000

16b

169,806250



( 1 ) UL L 108, 24.4.2002, str. 1.

( 2 ) UL L 310, 9.11.1990, str. 28.

( 3 ) UL L 344, 27.12.2005, str. 38.

( 4 ) UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

( 5 ) UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

( 6 ) UL L 91, 7.4.1999, str. 10. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).