(1)

Člen 8(2) Direktive 2003/99/ES zahteva, da pristojni organ zadevne države članice preišče izbruhe alimentarnih okužb v sodelovanju s pristojnimi organi, odgovornimi za obravnavanje resnih čezmejnih groženj za zdravje ljudi in njihovih posledic v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). Navedena odločba je bila razveljavljena s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bil pozneje razveljavljen in nadomeščen z Uredbo (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Navedene raziskave morajo zagotoviti podatke o epidemiološkem profilu, potencialno vpletenih živilih, potencialnih vzrokih izbruhov ter vključiti ustrezne epidemiološke in mikrobiološke študije.

(2)

Učinkovitost in medsektorsko sodelovanje med organi za javno zdravje in varnost hrane pri takih raziskavah sta bistvena za omejitev vpliva izbruha na javno zdravje in zmanjšanje gospodarskega učinka, povezanega z odpoklici in umikom nevarnih ali potencialno nevarnih živil. V ta namen je treba hitro in zanesljivo identificirati serije in partije ali pošiljke, ki vsebujejo kontaminirana živila, ter vzrok izbruha.

(3)

Celotno genomsko sekvenciranje je sodobna molekularna analizna tehnika za mikrobiološke študije, ki močno olajšuje hitro identifikacijo skupkov mikroorganizmov in podpira epidemiološke raziskave. Omogoča vzpostavitev povezav med izolati patogenov, ki se prenašajo s hrano in ki so pridobljeni od ljudi, živil, živali, krme in povezanega okolja med raziskavo izbruha.

(4)

Za bistveno olajšanje raziskav izbruhov alimentarnih okužb in pravočasno odkrivanje virov navedenih izbruhov bi bilo treba od držav članic zahtevati, da zberejo izolate Salmonella enterica, Listeria monocytogenes, Escherichia coli, Campylobacter jejuni in Campylobacter coli, ki jih nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo ter izvajalci uradnega nadzora pridobijo iz vzorcev živil, živali, krme in povezanih okoljskih vzorcev, kadar so navedeni izolati povezani z izbruhom alimentarne okužbe ali obstaja sum, da so povezani z njim. Od držav članic bi bilo treba zahtevati tudi, da na teh izolatih izvajajo celotno genomsko sekvenciranje.

(5)

Države članice bi morale rezultate celotnega genomskega sekvenciranja izolatov navedenih patogenov iz živil, živali, krme in povezanega okolja poslati Evropski agenciji za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ki je skupaj z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) razvila skupni sistem „eno zdravje“. V okviru skupnega sistema „eno zdravje“ lahko Agencija primerja rezultate celotnega genomskega sekvenciranja izolatov navedenih patogenov, zbranih v skladu s to uredbo, z rezultati celotnega genomskega sekvenciranja pri človeških izolatih, ki so bili sporočeni ECDC v skladu s členom 13(3), točka (d), Uredbe (EU) 2022/2371. Taka primerjava omogoča identifikacijo vira izbruha in prizadetih pošiljk, kadar se uporabljajo v kombinaciji s podatki iz epidemioloških raziskav. Pri pošiljanju rezultatov celotnega genomskega sekvenciranja Agenciji bi bilo treba vključiti dodatne povezane podatke, ki so bistveni za raziskavo izbruhov alimentarnih okužb.

(6)

Primerno je, da se državam članicam in Agenciji zagotovi dovolj časa za prilagoditev novim zahtevam glede zbiranja izolatov, pridobljenih iz vzorcev živil, živali, krme in povezanih okoljskih vzorcev, celotnega genomskega sekvenciranja navedenih izolatov in prenosa povezanih podatkov, da se zagotovijo potrebne tehnične uporabe in finančna sredstva. Zahteve iz te uredbe bi se zato morale začeti uporabljati 18 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –