|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/832 |
7.3.2024 |
SKLEP SVETA (EU) 2024/832
z dne 4. marca 2024
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 67. zasedanju Komisije ZN za droge v zvezi z vključitvijo snovi v tabele v okviru Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencije o psihotropnih substancah iz leta 1971
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 83(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Enotna konvencija Združenih narodov (ZN) o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o mamilih), je začela veljati 8. avgusta 1975. |
|
(2) |
Na podlagi člena 3 Konvencije o mamilih se lahko Komisija ZN za droge odloči, da v tabele navedene konvencije doda snovi. Tabele lahko spreminja samo v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), lahko pa se tudi odloči, da sprememb, ki jih priporoča SZO, ne bo uveljavila. |
|
(3) |
Konvencija ZN o psihotropnih substancah iz leta 1971 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija o psihotropnih substancah) je začela veljati 16. avgusta 1976. |
|
(4) |
Na podlagi člena 2 Konvencije o psihotropnih substancah se lahko Komisija ZN za droge na podlagi priporočil SZO odloči, da v tabele navedene konvencije doda snovi ali jih iz njih črta. Komisija ZN za droge ima široka diskrecijska pooblastila, v okviru katerih lahko upošteva gospodarske, socialne, pravne, upravne in druge dejavnike, ne sme pa ravnati samovoljno. |
|
(5) |
Spremembe tabel Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad drogami. Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ (1) se uporablja za substance, navedene v tabelah navedenih konvencij. Zato so vse spremembe tabel navedenih konvencij, neposredno vključene v skupna pravila Unije . |
|
(6) |
Komisija ZN za droge mora na 67. zasedanju, ki bo potekalo od 14. do 22. marca 2024 na Dunaju, odločati o vključitvi petih novih snovi v tabele Konvencije o mamilih in Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(7) |
Unija ni pogodbenica Konvencije o mamilih ali Konvencije o psihotropnih substancah. Ima status opazovalke brez glasovalne pravice v Komisiji ZN za droge, v kateri bo na 67. zasedanju glasovalno pravico imelo 13 držav članic (2). Svet bi moral te države članice pooblastiti, da izrazijo stališče Unije o vključitvi substanc v tabele v okviru navedenih konvencij, saj take odločitve o vključitvi novih substanc v te tabele spadajo v pristojnost Unije. |
|
(8) |
SZO je priporočila, naj se ena nova substanca doda v Tabelo I Konvencije o mamilih, tri nove substance v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah in ena nova substance v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(9) |
Vse snovi, ki jih je pregledal Strokovni odbor SZO za odvisnost od drog (v nadaljnjem besedilu: ECDD) in za katere je SZO priporočila vključitev v tabele, spremlja Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) kot nove psihoaktivne snovi pod pogoji iz Uredbe (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (3). |
|
(10) |
Glede na oceno ECDD je bromazolam (kemijsko ime: 8-bromo-1-metil-6-fenil-4H-[1,2,4]triazolo[4,3-a][1,4]benzodiazepin) relativno močen benzodiazepin. ECDD je bromazolam pregledal že na svojem 45. zasedanju in zanj uvedel nadzor. Bromazolam nima nobene znane terapevtske uporabe niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se bromazolam zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora. Zato SZO priporoča, da se bromazolam uvrsti v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(11) |
Bromazolam je bil odkrit v 19 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj štirih državah članicah. Bromazolam spremlja EMCDDA. Ena država članica je poročala o eni akutni zastrupitvi, pri kateri je bila potrjena izpostavljenost bromazolamu. Ena država članica je poročala o dodatnem primeru akutne zastrupitve, pri kateri se domneva izpostavljenost bromazolamu. Pet držav članic je poročalo o skupno 15 smrtnih primerih, v katerih je bila potrjena izpostavljenost bromazolamu. |
|
(12) |
Zato bi moralo biti stališče Unije, da se bromazolam doda v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(13) |
Glede na oceno ECDD je butonitazen (kemijsko ime: 2-[(4-butoksifenil)metil]-N,N-dietil-5-nitro-1H-benzimidazol-1-etanamin) sintetični opioid, pridobljen iz benzimidazola („nitazen“), s podobno kemijsko strukturo in farmakološkim delovanjem, kot ju imajo droge v Tabeli I Konvencije o mamilih. ECDD pred tem ni pregledal butonitazena. Butonitazen nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se butonitazen zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora. Zato SZO priporoča, da se butonitazen uvrsti v Tabelo I Konvencije o mamilih. |
|
(14) |
Butonitazen je bil odkrit v sedmih državah članicah in je pod nadzorom v vsaj treh državah članicah. Butonitazen spremlja EMCDDA. Ena država članica je poročala o smrti s potrjeno izpostavljenostjo butonitazenu. |
|
(15) |
Zato bi moralo biti stališče Unije, da se butonitazen doda v Tabelo I Konvencije o mamilih. |
|
(16) |
Glede na oceno ECDD je 3-klorometkatinon (3-CMC; kemijsko ime: 1-(3-klorofenil)-2-(metilamino)propan-1-on) sintetični stimulans iz družine katinonov. 3-CMC je analog metkatinona, ki je pod nadzorom na podlagi Tabele I Konvencije o psihotropnih substancah. 3-CMC trenutno ni pod mednarodnim nadzorom, vendar je bil za njegov izomer 4-CMC leta 2020 uveden mednarodni nadzor. ECDD pred tem ni pregledal 3-CMC. 3-CMC nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se 3-CMC zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora. Zato SZO priporoča, da se 3-CMC uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(17) |
Tveganja 3-CMC je ocenil znanstveni odbor EMCDDA, 3-CMC pa je bil z Delegirano direktivo Komisije (EU) 2022/1326 (4) že vključen v opredelitev pojma „prepovedana droga“ iz Okvirnega sklepa 2004/757/PNZ. Spremlja ga EMCDDA. V času ocene tveganja novembra 2021 je bil 3-CMC odkrit v 23 državah članicah. Dve državi članici sta poročali o skupaj 10 smrtih s potrjeno izpostavljenostjo 3-CMC, ena država članica pa je poročala o enem primeru akutne zastrupitve s potrjeno izpostavljenostjo 3-CMC. |
|
(18) |
Zato bi moralo biti stališče Unije, da se 3-CMC vključi v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(19) |
Glede na oceno ECDD je dipentilon (kemijsko ime: 1-(1,3-benzodioksol-5-il)-2-(dimetilamino)pentan-1-on) sintetični stimulans iz družine katinonov. Njegova kemijska struktura in farmakološke lastnosti so podobne kot pri drugih sintetičnih katinonih v Tabeli II Konvencije o psihotropnih substancah. ECDD pred tem ni pregledal dipentilona. Dipentilon nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se dipentilon zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora. Sporočena ni bila nobena odobrena uporaba v medicini. Zato SZO priporoča, da se dipentilon uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(20) |
Dipentilon je bil odkrit v 16 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj štirih državah članicah. Dipentilon spremlja EMCDDA. |
|
(21) |
Zato bi moralo biti stališče Unije, da se dipentilon doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(22) |
Glede na oceno ECDD je 2-fluorodeskloroketamin (2-FDCK; kemijsko ime: 2-(2-fluorofenil)-2-metilamino-cikloheksanon) arilcikloheksilamin, ki je kemično povezan z disociativnim anestetikom ketaminom. ECDD pred tem ni pregledal 2-FDCK. 2-FDCK nima znanih terapevtskih uporab niti zanj ni bilo izdano dovoljenje za promet. Obstajajo zadostni dokazi, da se 2-FDCK zlorablja ali da je verjetno, da se zlorablja, in lahko pomeni javni zdravstveni in družbeni problem, kar upravičuje uvedbo mednarodnega nadzora. Zato SZO priporoča, da se 2-FDCK uvrsti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(23) |
2-FDCK je bil odkrit v 22 državah članicah in je pod nadzorom v vsaj petih državah članicah. 2-FDCK spremlja EMCDDA. Dve državi članici sta poročali o dveh smrtnih primerih, v katerih je bila potrjena izpostavljenost 2-FDCK. Tri države članice so poročale o skupno 11 primerih akutne zastrupitve s potrjeno izpostavljenostjo 2-FDCK. Ena država članica je poročala o dodatnem primeru akutne zastrupitve, pri kateri se domneva izpostavljenost 2-FDCK. |
|
(24) |
Zato bi moralo biti stališče Unije, da se 2-FDCK doda v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
|
(25) |
Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Komisiji ZN za droge, saj bodo sklepi o vključitvi v tabele v zvezi s temi petimi substancami neposredno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Okvirni sklep 2004/757/PNZ. |
|
(26) |
Stališče Unije izrazijo države članice Unije, ki so članice Komisije ZN za droge in delujejo skupno v interesu Unije. |
|
(27) |
Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Dansko zavezujoč, zato Danska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa. |
|
(28) |
Okvirni sklep 2004/757/PNZ je za Irsko zavezujoč, zato Irska sodeluje pri sprejetju in uporabi tega sklepa – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki ga v imenu Unije zastopajo države članice na 67. zasedanju Komisije ZN za droge, ki poteka od 14. do 22. marca 2024, v zvezi s sprejetjem sklepov o vključitvi dodatnih substanc v tabele Enotne konvencije Združenih narodov o mamilih iz leta 1961, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1972, in Konvencije Združenih narodov o psihotropnih substancah iz leta 1971, je v skladu s stališčem, določenim v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Stališče iz člena 1 izrazijo države članice, ki so članice Komisije ZN za droge, pri čemer nastopijo skupaj v interesu Unije.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 4. marca 2024
Za Svet
predsednica
A. VERLINDEN
(1) Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ z dne 25. oktobra 2004 o opredelitvi minimalnih določb glede elementov kaznivih dejanj in kazni na področju nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami (UL L 335, 11.11.2004, str. 8).
(2) Belgija, Španija, Francija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija in Finska.
(3) Uredba (ES) št. 1920/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o Evropskem centru za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (UL L 376, 27.12.2006, str. 1).
(4) Delegirana direktiva Komisije (EU) 2022/1326 z dne 18. marca 2022 o spremembi Priloge k Okvirnemu sklepu Sveta 2004/757/PNZ v zvezi z vključitvijo novih psihoaktivnih snovi v opredelitev pojma „prepovedana droga“ (UL L 200, 29.7.2022, str. 148).
PRILOGA
Stališče, ki ga zastopajo države članice, ki so članice Komisije ZN za droge, pri čemer nastopijo skupaj v interesu Unije, na 67. zasedanju Komisije ZN za droge od 14. do 22. marca 2024 o vključitvi substanc v tabelee:
|
(1) |
bromazolam je treba vključiti v Tabelo IV Konvencije o psihotropnih substancah; |
|
(2) |
butonitazen je treba vključiti v Tabelo I Konvencije o mamilih; |
|
(3) |
3-klorometkatinon (3-CMC) je treba vključiti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah; |
|
(4) |
dipentilon je treba vključiti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah; |
|
(5) |
2-fluorodeskloroketamin (2-FDCK) je treba vključiti v Tabelo II Konvencije o psihotropnih substancah. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/832/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)