148.Na podlagi navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki sta jih predložili Szegedi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szegedu, Madžarska) in Szekszárdi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Szekszárdu, Madžarska), odgovori:- 1.Načelo primarnosti prava Unije je treba v položaju, kakršnega sta opisali navedeni sodišči, razlagati tako, da nasprotuje nacionalni praksi, v skladu s katero se dolgovane obresti za nadomestitev škode, povzročene zaradi uporabe pogoja o plačilu pridobitev, izračunajo na podlagi obrestne mere, ki se ujema z obrestno mero, ki jo pristojna centralna banka uporablja za glavne operacije refinanciranja, ne da bi se ta obrestna mera povečala tako, da bi odražala obrestno mero, s katero bi si lahko davčni zavezanec, ki ni kreditna institucija, izposodil enak znesek, niti niso določene nikakršne obresti za izravnavo padca vrednosti denarja, kadar se vrednost dolgovanega nadomestila izračuna na podlagi datuma dokončne zapadlosti škode.
- 2.Načeli učinkovitosti in enakovrednosti pravnih sredstev je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero se v okoliščinah, kakršne so te iz postopka v glavni stvari, kot začetni datum za izračun zamudnih obresti, dolgovanih za prepozno plačilo nadomestila, ne določi datum, ko so obresti, ki se plačajo kot nadomestilo za glavno škodo, prvič zapadle v plačilo, ampak poznejši datum, prvič, če se ta datum ne odlaga onkraj razumnega roka po priznanju obveznosti plačila tega nadomestila, in drugič, če se enak datum uporablja v primeru prepoznega plačila nadomestila, ki temelji izključno na nacionalnem pravu.
- 3.Načeli učinkovitosti in enakovrednosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero morajo davčni zavezanci, kadar zahtevajo zamudne obresti, vložiti izredni zahtevek, če se ta zahteva enako uporablja ne glede na to, ali je škoda, zaradi katere je nastal dolg, s plačilom katerega se zamuja, nastala zaradi kršitve prava Unije ali nacionalnega prava.
- 4.Načeli učinkovitosti in enakovrednosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero je mogoče zamudne obresti priznati le davčnemu zavezancu, ki je vložil zahtevek, katerega vsebina se ne nanaša na plačilo nadomestila, dolgovanega za vso škodo, povzročeno z uporabo pogoja o plačilu pridobitev, ampak na vračilo – na datum razveljavitve tega pogoja – presežnega odbitnega DDV, ki je obstajal na ta datum, če davčnemu zavezancu za vložitev takega zahtevka na ta datum ni treba še vedno imeti presežnega odbitnega DDV in se tak pogoj uporablja tudi v primeru prepoznega plačila nadomestila zaradi kršitve nacionalnega prava.
- 5.Načeli učinkovitosti in enakovrednosti je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero se zamudne obresti uporabljajo samo v zvezi z zneskom finančne izgube, ki je nastala v poročevalnem obdobju DDV pred vložitvijo zahtevka, če tako nastali prekluzivni rok, določen s to nacionalno prakso, ni prekratek, da lahko razumno pozoren in preudaren posameznik v njem vloži zahtevek za zamudne obresti, če se tak pogoj ne uporablja retroaktivno in če se uporablja tudi v primeru prepoznega plačila dolga, nastalega zaradi kršitve pravila nacionalnega prava.
- 6.Načeli učinkovitosti in enakovrednosti je treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero je davčni zavezanec dokončno prikrajšan za možnost zahtevati zamudne obresti, ker je bil pogoj plačila pridobitev v času, ko se je uporabljal, veljaven. Vendar ti načeli ne nasprotujeta nacionalni praksi, v skladu s katero je davčni zavezanec dokončno prikrajšan za možnost zahtevati zamudne obresti, ker se je prekluzivni rok za vložitev takega zahtevka iztekel, če ta prekluzivni rok (i) ni nerazumno kratek in (ii) se uporablja tudi za prepozna plačila dolgov, povezanih s škodo, ki jo je povzročila določba, s katero se krši nacionalno pravo.