<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-257/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0257</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:779">EU:C:2021:779</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>29</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>29</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi A. Rantosa – Zadeva C‑257/20</HT></P><P><HT TYPE="SC"><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Athanasiosa Rantosa</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210930">30. septembra 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P>Zadeva C‑257/20</P><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Viva Telecom Bulgaria<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/> EOOD</P><P>proti</P><P>Direktor na Direktsia <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Obzhalvane i danachno-osiguritelna praktika<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/> – Sofija,</P><P>ob udeležbi</P><P>Varhovna administrativna prokuratura na Republika Bulgaria</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Neposredno obdavčenje</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem obdavčevanja plačil obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Člen 63 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Prosti pretok kapitala</KEYWORD><KEYWORD>Člen 49 PDEU</KEYWORD><KEYWORD>Svoboda ustanavljanja</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/49/ES</KEYWORD><KEYWORD>Izvzetje nekaterih plačil iz naslova obresti ali licenčnin</KEYWORD><KEYWORD>Plačila brezobrestnih posojil</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2011/96/EU</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2008/7/ES</KEYWORD><KEYWORD>Neodvisno tržno načelo</KEYWORD><KEYWORD>Določitev odtegnitve davka na neplačane obresti pri viru</KEYWORD><KEYWORD>Davčna goljufija, izogibanje davkom in davčna zloraba</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ta zadeva se nanaša na vprašanje, ali pravo Unije nasprotuje davčni zakonodaji države članice, ki v skladu z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>neodvisnim tržnim načelom<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/> zaradi boja proti izogibanju davkom določa, da se pri viru odtegne davek na fiktivne obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji. Tako se s to zadevo odpira problematika, ki jo je Sodišče že obravnavalo, to je problematika združljivosti nacionalnih zakonodaj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>proti zlorabam<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, sprejetih na področju neposrednega obdavčenja, z določbami o prostem pretoku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil predložen v okviru bolgarskega davčnega spora v zvezi z brezobrestnim posojilom z možnostjo pretvorbe v vložek kapitala, ki ga je družbi s sedežem v Bolgariji, to je družbi Viva Telecom Bulgaria (v nadaljevanju: tožeča stranka), odobrila njena edina delničarka, to je družba s sedežem v Luksemburgu InterV Investment Sàrl (v nadaljevanju: družba InterV Investment).</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="2"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>V tej zadevi se bo moralo Sodišče izreči o skladnosti nacionalne davčne zakonodaje, katere namen je boj proti goljufijam, s primarno in sekundarno zakonodajo Unije na zelo občutljivem področju obdavčenja transakcij znotraj skupin v Evropski uniji.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravo Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pristop Republike Bolgarije k Evropski uniji</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 20 Protokola o pogojih in načinu sprejema republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="157" PAGE.FIRST="29" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 157, str. 29</REF.DOC.OJ>.</P></NOTE> ter člen 23 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P><REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="157" PAGE.FIRST="203" DATE.PUB="2005">UL 2005, L 157, str. 203</REF.DOC.OJ>, v nadaljevanju: Akt o pristopu.</P></NOTE>, ki se nanaša na prehodne ukrepe, določata, da se ukrepi, našteti v prilogah VI k temu protokolu in k temu aktu, za Republiko Bolgarijo uporabljajo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Navedeni prilogi, naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Seznam iz 20. člena Protokola: Prehodni ukrepi, Bolgarija<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/> oziroma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Seznam iz člena 23 akta o pristopu: prehodni ukrepi, Bolgarija<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, v točki 3 oddelkov 6, naslovljenih <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Obdavčitev<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, napotujeta na Direktivo 2003/49/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20030603">3. junija 2003</DATE> o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 380).</P></NOTE>, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/76/ES<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o spremembi Direktive 2003/49/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 2, str. 23).</P></NOTE>, in določata:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Bolgarija je pooblaščena, da do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE> ne uporablja določb člena 1 [Direktive 2003/49]. V tem prehodnem obdobju davčna stopnja na plačila obresti ali licenčnin, ki se plačajo povezani družbi iz druge države članice ali stalni poslovni enoti povezane družbe iz države članice, ki se nahaja v drugi državi članici, do <DATE ISO="20101231">31. decembra 2010</DATE> ne sme preseči 10 %, oziroma 5 % v naslednjih letih do <DATE ISO="20141231">31. decembra 2014</DATE>.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2003/49</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 2 in 4 Direktive 2003/49 je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>(2)</NO.P><TXT>Pri plačilih obresti ter licenčnin ta zahteva trenutno ni izpolnjena; nacionalni davčni predpisi skupaj z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, kjer ti obstajajo, ne morejo vedno zagotoviti odprave dvojnega obdavčevanja, njihova uporaba pa pogosto povzroči obremenjujoče upravne formalnosti in probleme z razpoložljivostjo denarnih sredstev teh družb.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Odprava obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin v državi članici, v kateri nastanejo, ne glede na to, ali se davek pobere z odtegnitvijo na [pri] viru ali z odmero, je najprimernejši način za odpravo navedenih formalnosti in problemov ter za zagotovitev enakopravne davčne obravnave nacionalnih in čezmejnih transakcij; zlasti je treba takšne davke odpraviti pri takšnih plačilih, ki se izvedejo med povezanimi družbami iz različnih držav članic ter med stalnimi poslovnimi enotami takšnih družb.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Področje uporabe in postopek<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Plačila obresti ali licenčnin, ki nastanejo v državi članici, so oproščena vseh davkov na tovrstna plačila v tej državi, ne glede na to, ali se pobirajo z odtegnitvijo davka na [pri] viru ali z odmero, če je upravičeni lastnik obresti ali licenčnin družba iz druge države članice ali stalna poslovna enota družbe iz države članice v drugi državi članici.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Šteje se, da plačilo, ki ga izvede družba iz države članice ali stalna poslovna enota, ki se nahaja v drugi državi članici, nastane v tej državi članici, v nadaljnjem besedilu <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>državi vira<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>.</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Družba iz države članice se obravnava kot upravičeni lastnik obresti ali licenčnin samo, če taka plačila prejme v svojo lastno korist in ne kot posrednik, kot na primer zastopnik, skrbnik ali pooblaščeni podpisnik za neko drugo osebo.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 2 navedene direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Opredelitev obresti ter licenčnin<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/>, v točki a določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>V tej direktivi:</P><P>izraz <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>obresti<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek iz vrednostnih papirjev ter dohodek od obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami, ki pripadajo takim vrednostnim papirjem, obveznicam ali zadolžnicam; kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za obresti.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 4 iste direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Izvzetje plačil iz naslova obresti ali licenčnin<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Država vira ni dolžna zagotoviti ugodnosti iz te direktive v naslednjih primerih:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>pri plačilih, ki se po pravu države vira obravnavajo kot razdelitev dobička ali kot povračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(d)</NO.P><TXT>pri plačilih iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o poplačilu glavnice ali pri katerih plačilo glavnice zapade več kot 50 let po dnevu izdaje.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="004.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar zaradi posebnega razmerja med plačnikom in upravičenim lastnikom obresti ali licenčnin ali med enim izmed njiju in drugo osebo znesek obresti ali licenčnin presega znesek, za<?PAGE NO="4"?> katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takšnega razmerja ne bi bilo, se določbe te direktive uporabljajo samo za zadnji navedeni znesek, če obstaja.<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 5 Direktive 2003/49, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Goljufije in zlorabe<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne preprečuje uporabe domačih določb ali določb na podlagi sporazumov, ki so potrebne za preprečevanje goljufij ali zlorab.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice lahko v primeru transakcij, katerih osnovni motiv ali eden od osnovnih motivov je davčna utaja, izogibanje davkom ali davčna zloraba, umaknejo ugodnosti te direktive ali odklonijo uporabo te direktive.<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2008/7/ES</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 3 Direktive 2008/7/ES,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> o posrednih davkih na zbiranje kapitala (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="046" PAGE.FIRST="11" DATE.PUB="2008">UL 2008, L 46, str. 11</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>Vložki kapitala<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>Za namene te direktive in ob upoštevanju člena 4 za naslednje transakcije velja, da so <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>vložki kapitala<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="2018" ID="QE0023"/>:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P>(h)</NO.P><TXT>povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč je njegova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko poveča vrednost deležev družbe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 5 te direktive, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>Transakcije, ki niso posredno obdavčene<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>vložki kapitala;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>posojili ali opravljanjem storitev v okviru vložkov kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="5"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktiva 2011/96/EU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah od 3 do 5 Direktive 2011/96/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Direktiva Sveta z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="345" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 345, str. 8</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2015/121 z dne <DATE ISO="20150127">27. januarja 2015</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="021" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2015">UL 2015, L 21, str. 1</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva 2011/96).</P></NOTE> je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>(3)</NO.P><TXT>Cilj te direktive je oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam od davčnega odtegljaja, in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(4)</NO.P><TXT>Da se v Uniji ustvarijo pogoji, podobni tistim na notranjem trgu, in s tem zagotovi učinkovito delovanje takšnega notranjega trga, je potrebno povezovanje družb iz različnih držav članic v skupine. Te operacije ne bi smele biti ovirane z omejitvami, pomanjkljivostmi ali izkrivljanji, ki izhajajo predvsem iz davčnih predpisov držav članic. Zato je za takšna povezovanja družb iz različnih držav članic v skupine treba določiti davčna pravila, ki so s stališča konkurence nevtralna, in podjetjem omogočiti, da se prilagodijo zahtevam notranjega trga, da povečajo produktivnost in izboljšajo svojo konkurenčno moč na mednarodni ravni.</TXT></NP></CONSID><CONSID><NP><NO.P>(5)</NO.P><TXT>Posledica takega povezovanja v skupine je lahko oblikovanje skupin matičnih družb in odvisnih družb.<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 1 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="001.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Države članice uporabljajo to direktivo:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za distribucijo dobička s strani družb iz te države članice, družbam, iz drugih držav članic, od katerih so odvisne;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Države članice ne priznajo nobenih ugodnosti iz te direktive za sheme ali nize shem, ki glede na to, da je bil pri njihovem uresničevanju poglavitni namen ali eden od poglavitnih namenov pridobitev davčne prednosti, ki izničuje cilj ali namen te direktive, niso pristni, če se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine.</ALINEA><ALINEA>Shema lahko obsega več kot en korak ali del.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Za namene odstavka 2 se shema ali niz shem šteje za nepristnega, kolikor se ne uresničuje iz tehtnih komercialnih razlogov, ki odražajo ekonomsko stvarnost.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="001.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Ta direktiva ne preprečuje uporabe notranjih ali na sporazumih temelječih določb, ki so potrebne za preprečevanje davčnih utaj, davčnih goljufij ali zlorab.<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 5 navedene direktive določa:</TXT><P><ALINEA>,,Dobiček, ki ga odvisna družba distribuira svoji matični družbi, se oprosti pri viru odtegnjenega davka.“</ALINEA></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Bolgarsko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Člen 1, točka 4, zakon za korporativnoto podohodno oblagane (zakon o davku od dohodkov pravnih oseb)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>DV št. 105 z dne <DATE ISO="20061222">22. decembra 2006</DATE>.</P></NOTE> (v nadaljevanju: ZKPO) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>Ta zakon ureja obdavčenje dohodkov, na katere se nanaša in jih Republika Bolgarija pobira od pravnih oseb rezidentk ali nerezidentk.<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Člen 5 ZKPO določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="005.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Dobiček je obdavčen z davkom od dohodkov pravnih oseb.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="005.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Dohodki pravnih oseb rezidentk ali nerezidentk, na katere se nanaša ta zakon, so obdavčeni z davkom, ki se odtegne pri viru.<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Člen 12(5) ZKPO določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>Kot dohodki iz nacionalnega vira se štejejo spodaj navedeni dohodki, če jih prejmejo pravne osebe rezidentke, podjetniki posamezniki rezidenti ali pravne osebe nerezidentke oziroma podjetniki posamezniki nerezidenti prek stalne poslovne enote ali dejanskega mesta poslovanja v državi ali če jih pravnim osebam nerezidentkam plačajo fizične osebe rezidentke oziroma fizične osebe nerezidentke z dejanskim mestom poslovanja:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>obresti, tudi obresti, vključene v poplačilo lizinga;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Člen 16 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Izogibanje davkom<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="016.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>([…] v veljavi od <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE>) Če se eden ali več pravnih poslov, vključno s pravnimi posli med osebami, ki med seboj niso povezane, sklene pod pogoji, ki pripeljejo do izogibanja davkom, se davčna osnova določi ne glede na te pravne posle, njihove pogoje ali pravno obliko ter se upošteva davčna osnova, ki bi obstajala, če bi se sklenil običajen pravni posel ustrezne vrste po tržnih cenah, ki bi imel enak gospodarski rezultat, ne da bi pripeljal do izogibanja davkom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="016.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Za izogibanje davkom se štejejo tudi:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>uporaba ali odobritev kreditov z obrestno mero, ki se v trenutku sklenitve pravnega posla razlikuje od tržne obrestne mere, vključno z brezobrestnim posojilom ali drugimi časovno omejenimi neodplačnimi finančnimi pomočmi, ter odpust kreditov ali vračilo kreditov za svoj račun, ki niso povezani z dejavnostjo;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><?PAGE NO="7"?><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Člen 20 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Davčna stopnja<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>Davčna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb znaša 10 odstotkov.<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Tretji del ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>Davek, odtegnjen pri viru<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, zajema zlasti člene od 195 do 202a.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Člen 195 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>Davek, odtegnjen pri viru, na dohodke nerezidentov<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="195.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] (v veljavi od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>) Dohodki, ki imajo vir na nacionalnem ozemlju in jih ustvarijo tuje pravne osebe […], so obdavčeni z davkom, odtegnjenim pri viru, s plačilom katerega je davčna obveznost dokončno poravnana.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="195.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Davek, odtegnjen pri viru, iz odstavka 1 odtegnejo pravne osebe rezidentke […], ki izplačajo dohodek pravnim osebam nerezidentkam […]</ALINEA></PARAG><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>.</P><PARAG IDENTIFIER="195.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>Davek, odtegnjen pri viru, se ne plača od:</P><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>([…] v veljavi od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>) dohodkov od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin pod pogoji iz odstavkov od 7 do 12;</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA><ALINEA>[…]</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="195.007"><NO.PARAG>7.</NO.PARAG><ALINEA><P>([…] v veljavi od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>) Dohodki od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin se ne obdavčijo z davkom, odtegnjenim pri viru, če so hkrati izpolnjeni ti pogoji:</P></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="195.011"><NO.PARAG>11.</NO.PARAG><ALINEA><P>([…] v veljavi od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>) Odstavki 7, 8, 9 in 10 se ne uporabljajo za:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>dohodke, ki pomenijo distribucijo dobička ali vračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>dohodke iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o vračilu glavnice ali če vračilo glavnice zapade več kot 50 let po nastanku dolga;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT>dohodke iz pravnih poslov, katerih glavni namen ali eden od glavnih namenov je izogibanje davkom ali davčna utaja.<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Člen 199 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>Davčna osnova za davek, odtegnjen pri viru, na dohodke nerezidentov<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>Davčna osnova za določitev davka, ki se od dohodkov v skladu s členom 195(1) odtegne pri viru, je bruto znesek teh dohodkov […]<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>.</ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Člen 200 ZKPO, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Davčna stopnja<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, je v odstavku 2 v različici, ki je veljala od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>, določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>[…] Davčna stopnja davka na dohodke iz člena 195 je 10 %, razen v primerih iz člena 200a.<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Ta določba je bila s 1. januarjem 2015 spremenjena tako:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>[…] Davčna stopnja davka na dohodke iz člena 195 je 10 %.<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Člen 200a ZKPO v različici, ki je veljala od <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>, kakor je bil spremenjen in dopolnjen s 1. januarjem 2014, je do razveljavitve z učinkom od <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE> določal:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="200A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Davčna stopnja za dohodke od obresti, nadomestil za avtorske pravice in licenčnin je 5 %, če so hkrati izpolnjeni ti pogoji:</ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="200A.005"><NO.PARAG>5.</NO.PARAG><ALINEA><P>Odstavki od 1 do 4 se ne uporabljajo za:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>dohodke, ki pomenijo distribucijo dobička ali vračilo kapitala;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>dohodke iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o vračilu glavnice ali če vračilo glavnice zapade več kot 50 let po nastanku dolga;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>.</P></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Člen 202a, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>Preračun davka, odtegnjenega pri viru<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, v različici, ki velja od <DATE ISO="20100101">1. januarja 2010</DATE>, v odstavkih od 1 do 4 določa:<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Vsebine te določbe ni predložilo predložitveno sodišče, ampak sta to v pisnih stališčih storili davčna uprava (delno) in bolgarska vlada (v celoti).</P></NOTE></TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="202A.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>[…] Pravna oseba nerezidentka, ki je davčna rezidentka države članice Evropske unije ali druge države Evropskega gospodarskega prostora, se lahko odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, v zvezi z dohodki iz člena 12(2), (3), (5) in (8). Če se oseba nerezidentka odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, se preračun nanaša na vse dohodke iz člena 12(2), (3), (5) in (8), ki jih je prejela v davčnem obdobju.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Če se oseba nerezidentka odloči za preračun davka, odtegnjenega pri viru, v zvezi z dohodki, ki jih prejema, se preračunani davek ujema z davkom od dohodkov pravnih oseb, ki bi moral biti obračunan od teh dohodkov, če bi jih prejela pravna oseba rezidentka. Če je oseba nerezidentka ustvarila odhodke, povezane z dohodki v smislu prvega stavka, od katerih bi bilo treba, če bi jih<?PAGE NO="9"?> ustvarila pravna oseba rezidentka, obračunati davek od odhodkov, se znesek preračunanega davka poveča za ta davek.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Če znesek odtegljaja pri viru iz člena 195(1) presega znesek davka, preračunanega v skladu z odstavkom 2, je treba razliko povrniti do zneska odtegljaja pri viru iz člena 195(1), ki ga oseba nerezidentka ne more odbiti od davka, obračunanega v njeni državi rezidentstva.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="202A.004"><NO.PARAG>4.</NO.PARAG><ALINEA>Vložena letna davčna napoved vsebuje podatek o tem, ali je bila izbrana možnost preračuna davka, odtegnjenega pri viru. Nerezident davčno napoved vloži pri Teritorialna direktsia na Natsionalna agentsia za prihodite – Sofia [(teritorialni direktorat nacionalne agencije za javne prihodke za mesto Sofija, Bolgarija)] do 31. decembra leta, ki sledi letu prejema dohodkov.<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je <DATE ISO="20131122">22. novembra 2013</DATE> kot posojilojemalka s svojo edino delničarko, družbo InterV Investment, sklenila posojilno pogodbo, v skladu s katero ji je zadnjenavedena kot posojilodajalka odobrila brezobrestno posojilo z možnostjo pretvorbe, ki naj bi zapadlo 60 let po začetku veljavnosti te pogodbe (v nadaljevanju: sporno posojilo). Navedena pogodba je določala, da obveznost posojilojemalke, da posojilo vrne, preneha kadar koli po datumu odobritve financiranja, če bi se posojilojemalka odločila, da bo dolgovani znesek posojila vložila v svoj kapital kot stvarni vložek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Teritorialna direktsia na Natsionalnata agentsia za prihodite (teritorialni direktorat nacionalne agencije za prihodke, Bolgarija) (v nadaljevanju: davčna uprava) je z odločbo z dne <DATE ISO="20171016">16. oktobra 2017</DATE> tožeči stranki ponovno odmeril davek, pri čemer ji je v skladu s členom 195(2) ZKPO naložil plačilo davka pri viru za nekatere dohodke od obresti, plačane družbi InterV Investment, za obdobje med 14. februarjem 2014 in 31. marcem 2015.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Ker sporno posojilo na datum davčnega nadzora ni bilo preoblikovalno v kapital<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Ta pretvorba je bila opravljena <DATE ISO="20181031">31. oktobra 2018</DATE>.</P></NOTE> in posojilojemalka tega posojila ni niti povrnila niti ni plačala obresti, je davčna uprava ugotovila obstoj pravnega posla, ki pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>izogibanje davkom<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> v smislu člena 16(2), točka 3, ZKPO, v katerem je kot taka opredeljena uporaba ali odobritev kreditov z obrestno mero, ki se v trenutku sklenitve pravnega posla razlikuje od tržne obrestne mere, vključno z brezobrestnimi posojili. Davčna uprava je v svoji odločbi ugotovila, da tržna obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za posojilo pri izračunu obresti, ki jih posojilojemalka ni plačala, preden se v zvezi z njimi izvede odtegljaj pri viru, znaša 10 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Administrativen sad Sofia (upravno sodišče v Sofiji, Bolgarija), pri katerem je tožeča stranka vložila tožbo, s katero je izpodbijala zakonitost sporne odločbe, je s sodbo z dne <DATE ISO="20190329">29.marca 2019</DATE> to tožbo zavrnilo, saj je menilo, da sporno posojilo pomeni finančno sredstvo te družbe, ki je zaradi neplačila obresti ustvarilo prednost, medtem ko za posojilodajalko to zaradi neprejetih obresti pomeni ekonomsko izgubo. Po navedbah tega sodišča je bil izposojeni znesek uporabljen za poplačilo nekaterih finančnih obveznosti posojilojemalke, navedenih v posojilni pogodbi, in torej ni element lastniškega kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je pri predložitvenem sodišču, Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), vložila kasacijsko pritožbo, s katero predlaga razveljavitev te sodbe.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Tožeča stranka je v podporo tej kasacijski pritožbi trdila, da je bil odtegljaj pri viru odtegnjen od fiktivnih dohodkov iz obresti, ne da bi se upošteval dokazani obstoj poslovnega interesa brezobrestnega posojila. Ob tem še trdi, da ni imela sredstev za plačilo obresti za sporno posojilo in da je bila družba InterV Investment na datum sklenitve te posojilne pogodbe edina lastnica kapitala. Trdila je tudi, da je člen 16(2), točka 3, ZKPO v nasprotju s sodno prakso Sodišča, saj naj strankama brezobrestnega posojila ne bi omogočal, da dokažeta obstoj ekonomskih razlogov za odobritev tega posojila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Podredno, tožeča stranka trdi, da se, ker je Republika Bolgarija uporabila možnost iz člena 4(1)(d) Direktive 2003/49, ki državam članicam omogoča, da s področja uporabe te direktive izvzamejo obresti na posojila, ki jih z davčnega vidika obravnavajo kot dohodke iz lastniškega kapitala, uporablja Direktiva 2011/96, ki se nanaša na take dohodke. Na podlagi člena 5 te direktive pa je bil dobiček, ki ga odvisna družba rezidentka razdeli svoji matični družbi nerezidentki, oproščen pri viru odtegnjenega davka. Dodala je tudi, da sporno posojilo pomeni kapitalsko udeležbo v smislu člena 3, od (h) do (j), Direktive 2008/7, ki v skladu s členom 5 te direktive ne bi smela biti posredno obdavčena.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>1.</NO.P><TXT>Ali načelo sorazmernosti v skladu s členom 5(4) in členom 12(b) [PEU] in pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah nasprotujeta nacionalni ureditvi, kot je člen 16(2), točka 3, [ZKPO]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali gre pri plačilih obresti v skladu s členom 4(1)(d) Direktive [2003/49] za razdelitev dobička, za katero velja člen 5 Direktive [2011/96]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ali je za plačila iz brezobrestnega posojila, ki je zajeto v členu 4(1)(d) Direktive [2003/49] in ki zapade 60 let po sklenitvi pogodbe, mogoče uporabiti ureditev iz člena 1(1)(b) in (3) ter člena 5 Direktive [2011/96]?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Ali člen 49 ter člen 63(1) in (2) [PDEU], člen 1(1)(b) in (3) ter člen 5 Direktive [2011/96] in člen 4(1)(d) Direktive [2003/49] nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je ureditev iz člena 195(1), člena 200(2) ZKPO in člena 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO (razveljavljen) v vsakokratnih različicah, ki so veljale [od] <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE> do <DATE ISO="20150101">1. januarja 2015</DATE>, in člena 195(1), (6), točka 3, in (11), točka 4, ZKPO v različici, ki je veljala po 1. januarju 2015[?] [Ali poleg tega nasprotujejo] davčni praksi, v skladu s katero se neplačane obresti iz brezobrestnega posojila, ki ga je matična družba s sedežem v drugi državi članici odobrila odvisni družbi rezidentki in ki zapade 60 let od <DATE ISO="20131122">22. novembra 2013</DATE>, obdavčijo s pri viru odtegnjenim davkom?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Ali člen 3, od (h) do (j), člen 5(1)(a) in (b), člen 7(1) in člen 8 Direktive [2008/7] nasprotujejo nacionalni ureditvi, kakršna je v členu 16(1) in (2), točka 3, ter členu 195(1) ZKPO o obdavčitvi pri viru fiktivnih dohodkov iz obresti na podlagi brezobrestnega posojila, ki ga je družba iz druge države članice, ki je edina delničarka posojilojemalke, odobrila tej družbi, ki je rezidentka?</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="11"?><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT>Ali prenos Direktive [2003/49] v letu 2011 pred iztekom prehodnega roka, določenega v Prilogi VI, razdelek <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>Obdavčitev<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/>, točka 3 Akta [o pristopu], v členu 200(2) ter členu 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO s tem, da določa 10‑odstotno davčno stopnjo namesto najvišje stopnje 5 %, predpisane v Aktu [o pristopu] in Protokolu [o pristopu], krši načeli pravne varnosti in legitimnih pričakovanj?<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile tožeča stranka, davčna uprava, bolgarska vlada in Evropska komisija. Te stranke so poleg tega ustno predstavile stališča na obravnavi <DATE ISO="20210630">30. junija 2021</DATE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvodne ugotovitve</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s temi šestimi vprašanji v bistvu sprašuje, ali je odtegljaj pri viru v nasprotju z na eni strani primarno zakonodajo Unije, ki izhaja iz člena 5(4) in člena 12(b) PEU, člena 47 Listine ter členov 49 in 63 PDEU (prvo in četrto vprašanje), in/ali na drugi strani sekundarno zakonodajo Unije, ki izhaja iz Direktive 2003/49 (drugo, tretje, četrto in šesto vprašanje), Direktive 2011/96 (drugo, tretje in četrto vprašanje) oziroma Direktive 2008/7 (peto vprašanje).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Pred pravno analizo vprašanj, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, so potrebne spodnje uvodne pripombe.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Davčna suverenost držav članic in pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Naj opozorim, da morajo države članice v skladu s sodno prakso Sodišča, čeprav je neposredno obdavčenje v njihovi pristojnosti in se ne zahteva harmoniziran pristop k temu obdavčenju, to pristojnost vendarle izvrševati v skladu s pravom Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950214">14. februarja 1995</DATE>, <NAME.CASE>Schumacker</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1995:31">EU:C:1995:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0021">21</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20051213">13. decembra 2005</DATE>, <NAME.CASE>Marks &amp; Spencer</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:763">EU:C:2005:763</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Ta sodna praksa dopušča tudi to, da je mogoče z določbami v zvezi s svoboščinami iz Pogodb omejiti pravice države članice, da določi pogoje in podrobna pravila obdavčenja dohodkov državljanov drugih držav članic, pridobljenih z dejavnostjo na ozemlju države članice obdavčenja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950320">20. marca 1995</DATE>, <NAME.CASE>Farrell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:31">EU:C:1997:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Opozoriti je treba tudi, da čeprav imajo države članice avtonomijo pri ugotavljanju goljufije, je Sodišče navedlo, da mora biti za to, da bi se za nacionalno zakonodajo lahko štelo, da je njen namen preprečitev davčnih goljufij in zlorab, njen poseben namen preprečevanje ravnanj, ki ustvarjajo povsem umetne konstrukte brez ekonomske stvarnosti, katerih cilj je neupravičena pridobitev davčne prednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Deister Holding in Juhler Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑504/16 in C‑613/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1009">EU:C:2017:1009</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="12"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Mednarodna davčna praksa in pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Določbe za boj proti zlorabam</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Namera, da se prepreči dvojno obdavčenje, ne da bi s tem ustvarili možnost neobdavčitve ali manjše obdavčitve z izogibanjem davkom ali goljufijami – zlasti z mehanizmi izbiranja najugodnejšega obdavčenja – je cilj davčne politike, h kateremu se stremi na mednarodni ravni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>To se še posebej jasno kaže v okviru mednarodnih davčnih konvencij, v katerih najdemo določbe <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>proti zlorabam<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>, katerih namen je v primeru goljufije ali zlorabe izključiti uporabo določb, s katerimi so davčnemu zavezancu podeljene pravice. Take klavzule so bile uporabljene tudi v pravu Unije in nacionalnih pravnih redih več držav članic, o čemer priča tudi ta zadeva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Naj v zvezi s tem opozorim, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča davčni zavezanec ne sme biti deležen pravice ali prednosti, ki izhaja iz prava Unije, kadar je zadevna transakcija čisto umetna z ekonomskega vidika in je njen namen izogibanje zakonodaji zadevne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>K temu želim še dodati, da je skupni namen direktiv 2003/49 in 2011/96, na kateri se nanašajo vprašanja za predhodno odločanje, preprečiti izogibanje davkom, pri čemer državam članicam omogočata ne samo sprejetje potrebnih ukrepov za preprečevanje takih goljufij, ampak tudi odvzem ugodnosti iz teh direktiv ali zavrnitev njihove uporabe v primeru goljufij ali zlorab.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Neodvisno tržno načelo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>Namen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>neodvisnega tržnega načela<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/> (<HT TYPE="ITALIC">arm's length principle</HT>) – med drugim vključenega v člen 9 Vzorčne davčne konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Vzorčna davčna konvencija o dohodku in premoženju iz leta 2017, katere namen je odprava dvojnega obdavčenja dohodkov in premoženja, ne da bi s tem ustvarili možnosti za neobdavčenje ali manjše obdavčenje zaradi izogibanja davkom ali davčnih goljufij, v različici z dne <DATE ISO="20171121">21. novembra 2017</DATE>.</P></NOTE> ki je izraz konsenza članic organizacije – je zagotoviti, da so davčni zavezanci, ki delujejo znotraj skupine podjetij, obravnavani enako kot davčni zavezanci, ki se samostojno pogajajo na trgu v okviru splošnega sistema obdavčitve družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>To načelo je priznalo tudi Sodišče, ki je tako na področju obdavčenja kot na drugih nedavčnih področjih ugotovilo, da je neodvisno tržno načelo ustrezno načelo za razlikovanje umetnih konstruktov od resničnih gospodarskih transakcij in v tem okviru pomeni objektivni element, ki se uporablja za ugotavljanje, ali je glavni namen zadevne transakcije pridobitev davčne prednosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Halifax in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑255/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0086">86</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Prvo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je člen 16(2), točka 3, ZKPO v nasprotju s členom 5(4) in členom 12(b) PEU ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, določeno v členu 47 Listine.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Najprej je treba poudariti, da se v skladu s členom 5(4) PEU načelo sorazmernosti uporablja za vsebino in obliko ukrepov Unije, medtem ko se člen 12(b) PEU nanaša na vlogo nacionalnih parlamentov na področju spoštovanja načela subsidiarnosti. Tako ti določbi določata načela, ki morajo prevladati pri izvajanju zakonodajnega postopka Unije, in ne držav članic. V zvezi s tem je Sodišče menilo, da na podobno vprašanje, ki ga je postavilo isto predložitveno sodišče v drugi razmeroma nedavni zadevi, ni treba odgovoriti, saj se navedeni določbi ne nanašata na nacionalne zakonodaje in se v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, ne uporabljata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180725">25. julija 2018</DATE>, <NAME.CASE>TTL</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑553/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:604">EU:C:2018:604</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 30 do 35).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Dalje, v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47 Listine iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se zahteve, ki izhajajo iz varstva temeljnih pravic, za države članice uporabljajo samo takrat, ko izvajajo pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20130919">19. septembra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Betriu Montull</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑5/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:571">EU:C:2013:571</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Člen 16(2), točka 3, ZKPO določa, da se uporaba ali odobritev kreditov z obrestno mero, ki se v trenutku sklenitve pravnega posla razlikuje od tržne obrestne mere, vključno z brezobrestnim posojilom, šteje za izogibanje davkom. Ta določba bolgarske zakonodaje ne pomeni niti prenosa direktive Unije niti uporabe ali izvajanja katere koli druge določbe prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Iz istih razlogov in ob upoštevanju člena 51 Listine je treba šteti, da se določbe Listine ne uporabljajo za tako določbo bolgarskega davčnega prava, ki ne pomeni izvajanja prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 5(4) in člen 12(b) PEU ter člen 47 Listine razlagati tako, da se ne uporabljajo za razlago člena 16(2), točka 3, ZKPO, ker zadnjenavedena določba ne pomeni izvajanja prava Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">C.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali lahko plačila obresti iz člena 4(1)(d) Direktive 2003/49 pomenijo distribucijo dobička, ki spada na področje uporabe člena 5 Direktive 2011/96.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Naj v zvezi z Direktivo 2003/49 opozorim, da je cilj te direktive – s katero se izvaja harmonizacija na področju neposrednih davkov, da se gospodarskim subjektom omogoči koriščenje notranjega trga – v skladu z njenimi uvodnimi izjavami od 2 do 4 odpraviti dvojno obdavčevanje v zvezi s plačili obresti med povezanimi družbami iz različnih držav članic ter zagotoviti, da se ta plačila obdavčijo samo enkrat v eni sami državi članici, pri čemer se prepove obdavčenje obresti v državi članici vira v škodo njihovega dejanskega upravičenega lastnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Scheuten Solar Technology</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑397/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:499">EU:C:2011:499</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 24, 25 in 28), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 85, 86 in 108).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Na prvem mestu se postavlja vprašanje, ali so lahko fiktivne obresti, kakršne je ugotovila davčna uprava v tej zadevi, zajete z Direktivo 2003/49 in ali jih je mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>plačila obresti<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/> v smislu člena 1(1) in člena 2(a) te direktive, pri čemer se to vprašanje postavlja v precej posebnem primeru zadeve v glavni stvari, katerega posebnost je v tem, da ni bilo izvedeno nobeno ločeno plačilo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da se Direktiva 2003/49, kot je to razvidno iz njene uvodne izjave 5, uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>plačila<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>. Ob tem še ugotavljam, da je v členu 1 te direktive, naslovljenem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>Področje uporabe in postopek<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>, jasno opredeljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>upravičeni lastnik obresti<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/> iz druge države članice, ki prejme <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>plačilo, ki ga izvede<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/> družba s sedežem v državi vira.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča je tudi razvidno, da so v členu 2(a) Direktive 2003/49 obresti opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>dohodek iz vseh vrst terjatev<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>, zato lahko samo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>dejanski<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/> upravičeni lastnik prejme obresti, ki so dohodek iz takih terjatev, kar pomeni, da je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>upravičeni lastnik obresti<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> v smislu te direktive razlagati kot poimenovanje subjekta, ki <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>resnično<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/>, torej z ekonomskega vidika, prejme obresti, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>ki so mu plačane<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, in ki ima zato pristojnost, da prosto določi njihovo namembnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Scheuten Solar Technology</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑397/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:499">EU:C:2011:499</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Ko pa davčna uprava določi in obdavči fiktivne obresti, ki se nanašajo na brezobrestno posojilo,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Naj pripomnim, da je namen določitve fiktivnih obresti in njihovega obdavčenja obdavčiti prednost, ki izhaja iz brezobrestnega posojila v korist posojilojemalca.</P></NOTE> posojilodajalec ne prejme nobene obresti in ga torej po mojem mnenju ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>dejanskega upravičenega lastnika<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/> teh obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Na drugem mestu želim poudariti, da bi ta plačila – ker se nanašajo na brezobrestno posojilo, ki zapade 60 let po sklenitvi – tudi če bi dopustili, da je mogoče fiktivne obresti šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>plačila obresti<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> v smislu Direktive 2003/49, vsekakor spadala na področje uporabe odstopanja iz člena 4(1)(d) te direktive, s katerim so z njenega področja uporabe izvzeta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>plačil[a] iz terjatev, ki ne vsebujejo nobenih določb o poplačilu glavnice ali pri katerih plačilo glavnice zapade več kot 50 let po dnevu izdaje<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/>. Trajanje spornega posojila pa je bilo 60 let, kar pomeni, da se Direktiva 2003/49 v obravnavani zadevi ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Na tretjem in zadnjem mestu zaradi izčrpnosti še menim, da je treba upoštevati tudi to, da ima Direktiva 2003/49 dva cilja, in sicer na eni strani preprečevanje dvojnega obdavčenja<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>Glej uvodne izjave od 2 do 4 Direktive 2003/49.</P></NOTE>, na drugi strani pa boj proti davčnim zlorabam in goljufijam<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej člen 5 Direktive 2003/49.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Tako je v izogib dvojnemu obdavčenju čezmejnih plačil obresti prepovedano obdavčenje obresti v državi članici vira v škodo njihovega dejanskega upravičenega lastnika.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Scheuten Solar Technology</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑397/09</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:499">EU:C:2011:499</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 24, 25 in 28).</P></NOTE> Vendar možnost dvojnega obdavčenja, ki bi lahko bila v nasprotju z Direktivo 2003/49, v obravnavani zadevi ne obstaja, saj fiktivnih obresti, ki jih je določila davčna uprava, ni mogoče obdavčiti v Luksemburgu, ker ti zneski niso bili preneseni v korist matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Glede tveganja za davčne zlorabe in goljufije, člen 5(1) Direktive 2003/49 ne preprečuje uporabe nacionalnih določb, ki so potrebne za preprečevanje goljufij ali zlorab. Naj poleg tega pripomnim, da bi strinjanje z razlago tožeče stranke privedlo do sprejetja izogibanja nacionalni davčni zakonodaji. V praksi bi to povezanim družbam omogočilo, da sklenejo posojila (ali druge vrste transakcij znotraj skupine) v nasprotju z nacionalnim pravom, nato pa se sklicujejo na pravo Unije, da bi se tako izognile nacionalni davčni zakonodaji (in morda tudi davku). Taka razlaga pa bi bila v nasprotju s cilji te direktive, med katerimi je boj proti davčnim goljufijam.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da določb Direktive 2003/49 ni mogoče uporabiti v zadevi, kakršna je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Zato predlagam, naj se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 4 Direktive 2003/49 razlagati tako, da ne zahteva, da se plačila obresti, kakršna so tista iz člena 4(1)(d) te direktive, opredelijo kot distribucija dobička iz člena 5 Direktive 2011/96.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">D.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali se člen 1(1)(b) in (3) ter člen 5 Direktive 2011/96 uporabljata za plačila iz brezobrestnega posojila, ki zapade 60 let po sklenitvi pogodbe in za katero se uporablja člen 4(1)(d) Direktive 2003/49.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>V zvezi z Direktivo 2011/96 naj spomnim, da je njen cilj oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe s sedežem v eni državi članici izplačujejo svojim matičnim družbam s sedežem v drugi državi članici, pri viru odtegnjenega davka in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe, da bi se olajšalo povezovanje družb v skupine na ravni Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200402">2. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>GVC Services (Bulgaria)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑458/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:266">EU:C:2020:266</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>S tega vidika člen 1(1)(b) Direktive 2011/96 določa, da se ta uporablja za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>distribucijo dobička<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/>, ki jo v čezmejnem odnosu izvede odvisna družba matični družbi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>distribucija dobička<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/> kot tak v tej direktivi ni opredeljen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da lahko država članica, v kateri je neka družba rezidentka, obresti, ki jih ta družba plača matični družbi s sedežem v drugi državi članici, legitimno obravnava kot distribucijo dobička.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0089">89</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar je bila ta ugotovitev uporabljena v okoliščinah, v katerih je odvisna družba dejansko plačala obresti kot nadomestilo za posojilo, kar v obravnavani zadevi ne drži.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Torej menim, da fiktivnih obresti, ki jih je davčna uprava določila izključno z namenom obdavčenja transakcije, ki se po nacionalnem pravu obravnava kot prikrita, ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>distribucijo dobička<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/> v smislu Direktive 2011/96, zlasti ker med tema družbama iz iste skupine ni bilo dejanskega plačila obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Naj še pripomnim, da sta po zgledu Direktive 2003/49 med glavnimi cilji Direktive 2011/96 preprečevanje tako dvojnega obdavčenja kot tudi davčnih zlorab in goljufij. V zvezi s tem napotujem na razlogovanje iz točk 61 in 62 teh sklepnih predlogov, ki se smiselno uporablja za Direktivo 2011/96.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Iz zgoraj navedenih razlogov menim, da se Direktiva 2011/96 ne uporablja za položaj, kakršen je ta v postopku v glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Torej predlagam, naj se na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba Direktivo 2011/96 razlagati tako, da se ne uporablja za odtegljaj pri viru od fiktivnega dohodka iz obresti iz naslova brezobrestnega posojila, ki ga je matična družba odobrila odvisni družbi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="16"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">E.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Četrto vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Četrto vprašanje vsebuje dva glavna dela, ki ju je treba razlikovati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Prvi del se nanaša na vprašanje, ali se obdavčenje pri viru, v zvezi s predpostavljenimi plačili obresti pri brezobrestnem posojilu, sklada z Direktivo 2003/49 in oprostitvijo odtegljaja pri viru v skladu z Direktivo 2011/96. Z drugim delom se postavlja isto vprašanje, vendar z vidika zahtev iz člena 49 ter člena 63(1) in (2) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba v skladu z nedavno sodbo Sodišča (izrečeno v velikem senatu) v združenih zadevah N Luxembourg 1 in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0155">155</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> najprej razlikovati med dvema primeroma.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>V prvem primeru bi neuporaba režima oprostitve davčnega odtegljaja iz Direktive 2003/49 izhajala iz ugotovitve obstoja goljufije ali zlorabe v smislu člena 5 te direktive. V takem primeru družba rezidentka države članice glede na sodno prakso, navedeno v točki 43 teh sklepnih predlogov, ne more uveljavljati ugodnosti svoboščin, ki jih določa Pogodba DEU, da bi izpodbijala nacionalno ureditev, ki regulira obdavčitev obresti, plačanih družbi rezidentki druge države članice. Ker Direktiva 2011/96 v členu 1(2) vsebuje določbo, podobno členu 5 Direktive 2003/49, v zvezi z njeno neuporabo v primeru goljufije ali zlorabe, menim, da je treba ta primer smiselno uporabiti za Direktivo 2011/96.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V drugem primeru pa bi neuporaba režima oprostitve davčnega odtegljaja iz Direktive 2003/49 (in po analogiji neuporabljivost Direktive 2011/96) izhajala iz dejstva, da pogoji za uporabo tega režima oprostitve niso izpolnjeni, ne da bi bil ugotovljen obstoj goljufije ali zlorabe v smislu člena 5 Direktive 2003/49 (ali člena 1(2) Direktive 2011/96). V takem primeru je treba preveriti, ali je treba člena 49 PDEU ter 63(1) in (2) PDEU razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni ureditvi, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, glede obdavčitve teh obresti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0156">156</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Uvodoma ugotavljam, da se vprašanje predložitvenega sodišča nanaša zgolj na združljivost členov 195, 200 in 200a ZKPO, ki določajo podrobna pravila odtegljaja pri viru ter postopka ponovne odmere in vračila davka v korist nerezidentov, s členoma 49 ter 63(1) in (2) PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Vendar menim, da analiza tega vprašanja ne bi smela biti omejena samo na zgoraj navedeni določbi nacionalnega prava, ampak je treba upoštevati celoten bolgarski davčni sistem, ki se uporablja za družbe nerezidentke.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Ta ugotovitev ne vpliva na monopol, ki ga ima nad razlago nacionalne zakonodaje nacionalno sodišče.</P></NOTE> Torej predlagam, naj se v analizo, ki sledi, vključijo tako člen 16 ZKPO (ki določa podrobna pravila obdavčitve družb nerezidentk v primeru kršitve neodvisnega tržnega načela) kot tudi člen 199 ZKPO (ki se nanaša na osnovo za obdavčitev s pri viru odtegnjenim davkom na dohodke družb nerezidentk) in člen 202a (ki določa sistem ponovne odmere in vračila pri viru odtegnjenega davka, do katerih so lahko upravičene družbe nerezidentke).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča namreč izhaja, da se ne smemo omejiti na preučitev oprostitve določene vrste davka na povsem formalni ravni, ampak je treba upoštevati celoten davčni okvir obdavčitve družb nerezidentk in torej opraviti celostno preučitev (na materialni ravni).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pensioenfonds Metaal en Techniek</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑252/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:402">EU:C:2016:402</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Direktivi 2003/49 in 2011/96</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Odgovor na to vprašanje v zvezi z direktivama 2003/49 in 2011/96 je bil podan v okviru odgovorov, predlaganih za drugo in tretje vprašanje za predhodno odločanje, kjer sem ugotovil, da se ti direktivi za dejansko stanje v obravnavani zadevi ne uporabljata.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Glej točke od 53 do 73 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člena 49 in 63 PDEU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Za odgovor na četrto vprašanje, ki ga je postavilo predložitveno sodišče, je treba najprej preučiti, ali člena 49 in 63 PDEU nasprotujeta nacionalni zakonodaji, v skladu s katero sistem, ki se samodejno uporabi za družbe nerezidentke, tem v nasprotju od družb rezidentk ne omogoča odbitka odhodkov v zvezi z zadevnim posojilom. V primeru pritrdilnega odgovora na to vprašanje je treba preučiti, ali je mogoče tako različno obravnavanje po eni strani odpraviti z mehanizmom ponovne odmere in vračila davka, do katerega so lahko upravičene družbe nerezidentke, in ali ga je po drugi strani mogoče utemeljiti z nujnimi razlogi v splošnem interesu. V takem primeru mora uporaba te omejitve tudi zagotavljati uresničitev zadevnega cilja in ne sme presegati tega, kar je potrebno, da se ta cilj doseže.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Upoštevne določbe Pogodbe DEU</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>V delu, v katerem predložitveno sodišče sprašuje Sodišče o združljivosti zadevne bolgarske zakonodaje z določbami Pogodbe v zvezi s svobodo ustanavljanja in prostim pretokom kapitala (člena 49 in 63 PDEU), je prvo vprašanje, ki ga je treba preučiti, z vidika katere od teh določb Pogodbe je treba presojati to zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Ugotavljam, da lahko vprašanja v zvezi z davčno obravnavo obresti in dohodkov iz kapitala, ki se plačujejo med družbami iz dveh držav članic, načeloma spadajo na področje uporabe tako prostega pretoka kapitala<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20131003">3. oktobra 2013</DATE>, <NAME.CASE>Itelcar</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/12</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2013:629">EU:C:2013:629</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0014">14</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> kot tudi svobode ustanavljanja, in sicer zlasti – glede zadnjenavedene – če je posojilo sklenjeno med povezanima družbama, od katerih ima družba iz ene od držav članic v kapitalu družbe s sedežem v drugi državi članici delež, ki ji daje določen vpliv na odločitve te družbe in določanje njenih dejavnosti.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20090917">17. septembra 2009</DATE>, <NAME.CASE>Glaxo Wellcome</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑182/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2009:559">EU:C:2009:559</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Vendar je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso pri ugotavljanju, ali neka nacionalna zakonodaja spada na področje uporabe ene ali druge svoboščine o prostem pretoku, upoštevati namen zadevne zakonodaje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se člen 16(2), točka 3, ZKPO uporablja za vse položaje odobritve brezobrestnih posojil – torej širše kot zgolj za povezane družbe – ter neodvisno od obsega udeležbe družbe, ki posojilo odobri, v kapitalu posojilojemalke. Na prvi pogled bi nas moral ta element napeljati na preučitev četrtega vprašanja za predhodno odločanje z vidika prostega pretoka kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Vendar menim, da nas dejanski okvir obravnavane zadeve prej privede do preučitve zadevne bolgarske ureditve ob upoštevanju svobode ustanavljanja. Poleg dejstva, da je bila družba InterV Investment v trenutku sklenitve spornega posojila edina delničarka tožeče stranke, namreč tudi<?PAGE NO="18"?> značilnosti tega posojila, zlasti njegovo trajanje in pogoji njegovega vračila, kažejo na to, da je bilo lahko sklenjeno med povezanima družbama. Torej ni nobenega dvoma o tem, da obstaja med tema družbama medsebojna odvisnost, zaradi katere ima družba InterV Investment – ob upoštevanju njene udeležbe v kapitalu tožeče stranke – določen vpliv na odločitve zadnjenavedene, pri čemer lahko določa njene dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Tak pristop bi se poleg tega skladal s sodno prakso Sodišča v vrsti zadev, v katerih imajo obravnavane nacionalne ureditve enake značilnosti kot bolgarska zakonodaja. Naj v zvezi s tem pripomnim, da je v zadevi SGI, ki jo je Sodišče preučilo ob upoštevanju svobode ustanavljanja, belgijska zakonodaja davčni upravi omogočala, da kot davek od dohodkov pravnih oseb dobičku družbe rezidentke prišteje fiktivne obresti na brezobrestno posojilo, odobreno odvisni družbi nerezidentki, in sicer z obrazložitvijo, da se ta zakonodaja sicer res uporablja širše kot zgolj za povezane družbe, vendar se je položaj iz te zadeve nanašal na povezane družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 25 do 37).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Čeprav se nagibam k temu, da je četrto vprašanje primerneje preučiti z vidika svobode ustanavljanja, je zadevno nacionalno ureditev kljub temu povsem sprejemljivo preučiti tudi z vidika prostega pretoka kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Kljub odločitvi, da se analiza združljivosti zadevnih nacionalnih ukrepov opravi z vidika svobode ustanavljanja, enake ugotovitve, kot bodo navedene v nadaljevanju, izhajajo tudi iz analize vprašanja z vidika prostega pretoka kapitala. Prosti pretok kapitala namreč podobno kot svoboda ustanavljanja prepoveduje ukrepe, ki bi lahko odvračali nerezidente od naložb v državi članici ali bi lahko odvračali rezidente te države članice od naložb v drugih državah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200430">30. aprila 2020</DATE>, <NAME.CASE>Société Générale</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑565/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:318">EU:C:2020:318</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Nazadnje, tudi če bi imela zadevna nacionalna ureditev omejevalne učinke na prosti pretok kapitala, bi bili taki učinki neizogibna posledica morebitne ovire za svobodo ustanavljanja in zato ne bi upravičevali samostojne preučitve iste ureditve z vidika člena 63 PDEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Glej sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070510">10. maja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Lasertec</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑492/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:273">EU:C:2007:273</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali člena 195 in 199 ZKPO diskriminirata med družbami rezidentkami in nerezidentkami?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je namen člena 49 PDEU družbam zagotoviti, da so v državi članici gostiteljici<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200303">3. marca 2020</DATE>, <NAME.CASE>Vodafone Magyarország</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑75/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:139">EU:C:2020:139</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> deležne nacionalne obravnave, ter prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi kraja njihovega sedeža in na splošno vsako neupravičeno omejevanje uresničevanja te svobode<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210120">20. januarja 2021</DATE>, <NAME.CASE>Lexel</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑484/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:34">EU:C:2021:34</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Iz besedila člena 16(2), točka 3, ZKPO je razvidno, da se ta določba uporablja za vsako brezobrestno posojilo ne glede na to, ali so v ta pravni posel vključene samo družbe rezidentke ali tudi družbe nerezidentke. Poleg tega ni sporno, da se uporablja enaka 10‑odstotna davčna stopnja ne glede na to, ali je posojilodajalka družba rezidentka ali družba nerezidentka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vendar iz besedila členov 195 in 199 ZKPO izhaja, da je za družbe nerezidentke, ki sklenejo take pravne posle, pridržana drugačna davčna obravnava. Medtem ko so namreč fiktivne obresti v zvezi s posojilom, odobrenim družbi nerezidentki, predmet odtegljaja pri viru, ki pomeni<?PAGE NO="19"?> takojšnje in dokončno obdavčenje, ne da bi bilo mogoče odbiti stroške, povezane z odobritvijo tega posojila, je obdavčitev fiktivnih obresti v zvezi s posojilom, ki ga odobri družba rezidentka, v okviru obdavčenja iz naslova davkov od dohodkov pravnih oseb odvisno od njenega poslovnega izida, ki izkazuje dobiček ali izgubo, potem ko se upoštevajo morebitni stroški, povezani z odobritvijo tega posojila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Naj v tej fazi analize poudarim, da sodna praksa Sodišča zajema veliko sodb, v katerih se je obravnavala ta problematika, in sicer tako z vidika prostega pretoka kapitala kot tudi z vidika svobode ustanavljanja. Natančneje, Sodišče je v več zadevah, v katerih je bilo dejansko stanje podobno temu iz postopka v glavni stvari, razsodilo, da nacionalna ureditev, na podlagi katere je družba nerezidentka prek davčnega odtegljaja, ki ga izvede družba rezidentka, obdavčena od obresti, ki ji jih plača zadnjenavedena družba, ne da bi bilo mogoče odbiti stroške, kot so izdatki za obresti, ki so neposredno povezani z dejavnostjo v zvezi z zadevnim posojilom, medtem ko je taka možnost odbitka priznana družbam rezidentkam, ki prejmejo obresti od druge družbe rezidentke, pomeni omejitev svobode ustanavljanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030612">12. junija 2003</DATE>, <NAME.CASE>Gerritse</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑234/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:340">EU:C:2003:340</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0055">55</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061003">3. oktobra 2006</DATE>, <NAME.CASE>FKP Scorpio Konzertproduktionen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑290/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:630">EU:C:2006:630</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070215">15. februarja 2007</DATE>, <NAME.CASE>Centro Equestre da Lezíria Grande</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑345/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:96">EU:C:2007:96</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0023">23</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Enako je bilo ugotovljeno v zvezi s prostim pretokom kapitala.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Miljoen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/14, C‑14/14 in C‑17/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:608">EU:C:2015:608</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0017">17</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega menim, da lahko taka razlika, v zvezi s podrobnimi pravili izračuna davka, pomeni omejitev, ki spada na področje uporabe člena 49 PDEU.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Vendar se obravnavana zadeva kljub vsemu razlikuje od teh zadev, saj se zdi, da bolgarsko pravo v členu 202a ZKPO določa postopek, z uporabo katerega si lahko družbe nerezidentke na davčni ravni zagotovijo enako obravnavanje kot družbe rezidentke. Torej je treba pred preučitvijo morebitne utemeljitve diskriminatornega ukrepa, določenega s členoma 195 in 199 ZKPO, preučiti, ali člen 202a tega zakona omogoča odpravo zgoraj ugotovljenega različnega obravnavanja družb rezidentk in nerezidentk.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Ali člen 202a ZKPO omogoča odpravo diskriminatornih značilnosti davčnega sistema, ki se v skladu s členoma 195 in 199 tega zakona uporablja za nerezidente?</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Področje uporabe člena 202a ZKPO</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Iz pisnih stališč, ki sta jih predložili davčna uprava in bolgarska vlada, je razvidno, da člen 202a ZKPO določa mehanizem, prek katerega se lahko družbe nerezidentke odločijo za sistem obdavčenja, določen za družbe rezidentke. Tako naj bi jim ta postopek po eni strani omogočal, da odbijejo stroške, kot so izdatki za obresti, ki so neposredno povezani z dejavnostjo v zvezi z zadevnim posojilom, po drugi strani pa še, da se jim povrne davek, odtegnjen pri viru, ali da so ga oproščene, če poslujejo z izgubo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Davčna uprava in bolgarska vlada trdita, da tožeča stranka, če bi se v obravnavani zadevi odločila za ta sistem, v Bolgariji ne bi bila obdavčena iz naslova davka na dohodke pravnih oseb, saj (kot trdi tožeča stranka) je v zadevnem obdobju poslovala z izgubo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Po drugi strani tožeča stranka dvomi o tem, da bi lahko postopek iz člena 202a ZKPO omilil diskriminacijo, ki naj bi še naprej obstajala, tudi če bi podjetje nerezident izbralo uporabo te določbe, saj naj postopek vračila ne bi bil takojšen.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Na podlagi pojasnil, ki so jih na obravnavi podale tožeča stranka, davčna uprava in bolgarska vlada, je mogoče postopek ponovne odmere in vračila iz člena 202a ZKPO povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Postopek iz člena 202a ZKPO se ne uporablja samodejno. Za njegovo uporabo mora družba nerezidentka izrecno izbrati ta postopek, tako da to navede v davčni napovedi. Tudi če se družba odloči zanj, se odtegljaj pri viru izvede v skladu s sistemom iz členov 195 in 199 ZKPO, kar pomeni, da se davek odtegne neposredno pri viru njegovih bruto dohodkov. Šele v drugi fazi je družba nerezidentka lahko upravičena do vračila davka, če je po ponovni odmeri, ki jo ob upoštevanju njenega položaja opravi davčna uprava, dokazano, da je poslovala z izgubo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>Glede trajanja postopka ponovne odmere in vračila iz člena 202a ZKPO, na obravnavi se je pokazalo razhajanje med stališči na eni strani tožeče stranke, ki trdi, da je lahko ta postopek še posebej dolgotrajen, in na drugi strani bolgarske vlade, ki izpodbija trditev, da navedeni postopek traja predolgo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>K opisu sistema vračila davka iz člena 202a ZKPO je treba pripomniti spodaj navedeno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Na prvem mestu je iz povezane razlage odstavkov od 1 do 4 člena 202a ZKPO razvidno, da ta sistem družbam nerezidentkam dejansko omogoča vložitev prošnje za ponovno odmero davka, ki je bil že odtegnjen pri viru, v skladu s sistemom, ki se uporablja za družbe rezidentke. Zdi se, da je namen te določbe uskladiti davčno obravnavo družb nerezidentk in družb s sedežem v Bolgariji – ali ti obravnavi vsaj približati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ugotavljam, da je Sodišče že razsodilo, da se lahko pravica do odbitka uresniči tudi po obračunu odtegljaja pri viru s povračilom dela odtegnjenega davka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160713">13. julija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Brisal in KBC Finance Ireland</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑18/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:549">EU:C:2016:549</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da kljub tej možnosti, ponujeni družbam nerezidentkam, ostaja tveganje, da bi lahko imele družbe rezidentke davčno prednost. Zdi se namreč, da bi lahko imelo navedeno za posledico likvidnostno prednost za družbe rezidentke, saj tem družbam v primeru poslovanja z izgubo v nasprotju z družbami nerezidentkami ne bi bilo treba plačati davka na fiktivne obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Natančneje, za družbo nerezidentko, ki posluje z izgubo, se ta <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>slabši položaj z vidika likvidnosti<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/> ujema s časovnim obdobjem, ki preteče med datumom odtegljaja pri viru in datumom vračila preveč pobranega davka s strani davčne uprave.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>Menim, da je obseg likvidnostne prednosti, ki izhaja iz tega različnega obravnavanja in ki bi lahko pomenil element diskriminacije, močno odvisen od nacionalnih postopkovnih pravil in prakse davčne uprave pri izvajanju postopka iz člena 202a ZKPO. Če torej postopek ponovnega izračuna in morebitnega vračila traja nerazumno dolgo, kot je na obravnavi trdila tožeča stranka, je lahko likvidnostna prednost družbe rezidentke v primerjavi z družbo nerezidentko precejšnja in zato pomeni diskriminacijo ali oviro za prosti pretok kapitala. Nasprotno, če navedeni postopek traja razumno dolgo, bi lahko tak ukrep omilil ali odpravil diskriminacijo med družbami<?PAGE NO="21"?> rezidentkami in nerezidentkami. Ob tem ugotavljam, da bi lahko dejstvo, da bolgarska zakonodaja določa zamudne obresti, morda omogočilo omilitev te diskriminacije z vidika likvidnostne prednosti, če navedeno trajanje ni predolgo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>V zvezi s tem želim poudariti, da mora biti presoja obstoja morebitnega neugodnega obravnavanja obresti, plačanih družbam nerezidentkam, opravljena za vsako davčno obdobje posebej.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pensioenfonds Metaal en Techniek</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑252/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:402">EU:C:2016:402</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0052">52</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba še pojasniti, da je treba pri preučitvi izvajanja člena 202a ZKPO poleg vprašanja trajanja vračila upoštevati vse elemente, ki lahko privedejo do različnega obravnavanja družb rezidentk in nerezidentk. Čeprav je namen tega člena vzpostaviti enako obravnavanje teh dveh vrst družb, s čimer bi morale biti načeloma izključene neenakosti pri obravnavanju (razen zgoraj ugotovljene likvidnostne prednosti), je treba še zagotoviti, da se z njegovim izvajanjem ne ustvarijo druge oblike diskriminacije. Ta vidik je torej tesno povezan s podrobnimi pravili plačila, ki jih določa bolgarsko pravo na področju davka od dohodkov pravnih oseb, vključno s periodičnostjo in možnostjo odloga plačila davka ali pridobitvijo drugih olajšav, ki bi lahko povečale ugotovljeno likvidnostno prednost. Če bi na primer bolgarsko pravo družbi rezidentki, ki posluje z izgubo, omogočalo, da obdavčenje prilagodi ali ga prenese na naslednje upravičeno davčno obdobje, bi s tem nastalo tveganje povečanja njene likvidnostne prednosti v primerjavi z družbo nerezidentko.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Na tretjem mestu menim, da je na praktični ravni to, v kakšnem obsegu je mogoče s to določbo omiliti navedeno diskriminacijo, odvisno tudi od možnosti, ki jo ima na eni strani družba nerezidentka za predložitev dokaza o odbitnih stroških, ki jih uveljavlja, in po drugi strani davčni organ države rezidentstva družbe posojilojemalke, ki je v obravnavani zadevi Bolgarija, da opravi učinkovit nadzor. Naj v zvezi s tem pripomnim, da se niti predložitveno sodišče niti druge stranke iz postopka v glavni stvari niso sklicevali na dvostranski sporazum med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Republiko Bolgarijo, s katerim naj bi bili urejeni taki položaji.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Vendar lahko proces, v katerem je mogoče zagotoviti neobstoj diskriminacije, glede družb nerezidentk, in hkrati dati davčnim organom možnost, da opravijo nadzor nad tem, ali nastali stroški upravičujejo vračilo, temelji le na sodelovanju in izmenjavi informacij med davčnimi organi zadevnih držav članic (ali tretjih držav). Naj k temu še dodam, da je poleg dvostranskih sporazumov, sklenjenih med državami članicami, tako sodelovanje določeno tudi z Direktivo 2011/16/EU<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Direktiva Sveta z dne<DATE ISO="20110215">15. februarja 2011</DATE> o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="064" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 64, str. 1</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE>, katere namen je med drugim preprečiti tako dvojno obdavčenje kot neobdavčenje, ki je lahko posledica položajev goljufij ali zlorab<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Kot kaže mednarodna davčna praksa, lahko tak mehanizem prepreči dvojno upoštevanje stroškov, ki jih je mogoče odbiti, ker lahko prva država, ki ga uporablja, preveri poslovne stroške, ki so bili upoštevani v izračunu davka, plačanega v drugi državi. Prav tako je običajno, da lahko davčni organi države v okviru takega mehanizma državo, v kateri prebiva davčni zavezanec, ki je delno davčno zavezan, obvestijo o njegovi zahtevi za povračilo.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>Torej mora načeloma predložitveno sodišče ob upoštevanju zgornjih pojasnil ter postopkovnih pravil in nacionalne upravne prakse na davčnem področju preučiti, ali lahko različno obravnavanje družb rezidentk v primerjavi z družbami nerezidentkami, ki so uporabile člen 202a ZKPO, povzroči likvidnostno prednost.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="22"?><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Objektivna primerljivost davčnega položaja družb rezidentk in nerezidentk</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko diskriminacija nastane le zaradi uporabe različnih pravil za primerljive položaje ali uporabe istega pravila za različne položaje.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19950320">20. marca 1995</DATE>, <NAME.CASE>Farrell</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑279/93</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:31">EU:C:1997:31</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>Najprej, glede člena 16 ZKPO, ni dvomov, da se ta določba uporablja enako za družbe rezidentke in nerezidentke.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Kot pa je bilo opisano zgoraj, se sicer res za družbe rezidentke in nerezidentke uporablja odtegljaj pri viru, vendar se podrobna pravila izračuna davka za ti vrsti družb med seboj razlikujejo. Tako je z bolgarsko davčno zakonodajo vzpostavljeno različno obravnavanje družb nerezidentk, katerih bruto dohodki se v skladu s členoma 195 in 199 ZKPO (ki hkrati pomeni samodejni sistem, ki se uporablja) obdavčijo pri viru, in družb rezidentk, pri katerih so pri viru obdavčeni neto dohodki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Čeprav je Sodišče v sodbi Truck Center razsodilo, da se različno obravnavanje v obliki uporabe različnih tehnik obdavčenja glede na rezidentstvo davčnega zavezanca nanaša na položaje, ki objektivno niso primerljivi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20081222">22. decembra 2008</DATE>, <NAME.CASE>Truck Center</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑282/07</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:762">EU:C:2008:762</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, je treba navesti, da drugače kot v zgoraj navedeni zadevi, v kateri se je zadevni pri viru odtegnjeni davek na dohodke iz premoženja pobiral le od obresti, izplačanih družbam prejemnicam nerezidentkam, v zadevah v glavni stvari veljavna zakonodaja za davčne zavezance rezidente in davčne zavezance nerezidente določa enak način pobiranja davka od dividend, to je davčni odtegljaj pri viru<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150917">17. septembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>Miljoen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑10/14, C‑14/14 in C‑17/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:608">EU:C:2015:608</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0072">72</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Tako sta od trenutka, ko država članica z istim davkom ne obdavči le družb rezidentk, ampak tudi družbe nerezidentke, za obresti, ki jih prejmejo od družbe s sedežem v tej državi, položaja teh dveh kategorij davčnih zavezancev primerljiva, zato mora biti davčna obravnava teh dveh kategorij enaka.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20071108">8. novembra 2007</DATE>, <NAME.CASE>Amurta</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑379/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:655">EU:C:2007:655</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0038">38</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120712">12. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>Tate &amp; Lyle Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑384/11</NO.CASE>, neobjavljen, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:463">EU:C:2012:463</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Vendar je treba ugotoviti, da iz besedila členov 195 in 199 ZKPO izhaja, da likvidnostna prednost, podeljena družbam rezidentkam, ne zajema družb nerezidentk. Kljub temu pa bi bilo mogoče ta cilj doseči z možnostjo, ponujeno v členu 202a ZKPO, pri čemer je treba upoštevati ugotovitve iz točk od 109 do 115 teh sklepnih predlogov.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Izbirnost člena 202a ZKPO</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>V skladu z ustaljeno sodno prakso je lahko nacionalna ureditev, ki omejuje prosti pretok, nezdružljiva s pravom Unije, tudi če je njena uporaba izbirna, ker obstoj možnosti, na podlagi katere bi neki položaj morda postal združljiv s pravom Unije, sam po sebi ne odpravi nezakonitosti sistema, ki še vedno določa mehanizem obdavčenja, ki ni združljiv s tem pravom.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160608">8. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Hünnebeck</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑479/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:412">EU:C:2016:412</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Torej se postavlja vprašanje, ali je treba ureditev iz člena 202a ZKPO obravnavati kot izbirno, saj v tem primeru z njo ni mogoče odpraviti diskriminatornih učinkov ureditve iz členov 195 in 199 ZKPO.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="23"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Pojasniti je treba, da je Komisija na obravnavi trdila, da se ureditev iz člena 202a ZKPO ne bi smela šteti za izbirno glede na sodno prakso Sodišča in zlasti sodbi Gielen<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100318">18. marca 2010</DATE>, <NAME.CASE>Gielen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑440/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:148">EU:C:2010:148</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> in Autoridade Tributária e Aduaneira (Davek na dobičke iz kapitala od odsvojitve nepremičnin)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210318">18. marca 2021</DATE> (<NO.CASE>C‑388/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:212">EU:C:2021:212</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, temveč bolj za mehanizem vračila davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Naj pripomnim, da se ti zadevi od zadeve v glavni stvari razlikujeta zlasti na dveh ravneh. Najprej, res je, da je imela izbira davčnih zavezancev v teh dveh zadevah – v nasprotju z zadevno bolgarsko ureditvijo – neposreden vpliv na davek, ki jim je bil naložen. Nasprotno bo v skladu z zadevno bolgarsko ureditvijo družba nerezidentka ne glede na to, za katero od razpoložljivih ureditev se odloči, obdavčena pri viru od svojih bruto dohodkov. Šele v drugi fazi se njen davčni položaj ponovno preuči in omogočeno ji je vračilo, če se je odločila za ureditev iz člena 202a ZKPO. Poudariti je še treba, da zgoraj navedeni zadevi v nasprotju z obravnavano nista bili umeščeni v okvir morebitne zlorabe ali davčne goljufije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Vendar kljub temu menim, da izbirnosti člena 202a ZKPO ni mogoče izpodbijati.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Že samo dejstvo, da ima davčni zavezanec možnost, da izbira med dvema različnima ureditvama, ne glede na davčno obravnavo, ki ju ti določata zanj, namreč kaže na izbirnost. To velja še toliko bolj, če se mehanizem, ki ni združljiv s pravom Unije, uporabi samodejno – kot se zdi, da je to v obravnavani zadevi – kadar davčni zavezanec ne opravi izbire.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Menim še, da to, da je mehanizem, izoblikovan s členom 202a ZKPO, bolj podoben mehanizmu vračila davka v okviru odtegljaja pri viru, ne vpliva na njegovo izbirnost za davčnega zavezanca.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">d)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitve</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Zadnje vprašanje, ki se postavlja, je, ali je različno obravnavanje družb nerezidentk mogoče utemeljiti. V ta namen je treba preučiti, (a) ali bolgarska zakonodaja sledi legitimnemu cilju, ki je združljiv s Pogodbo, in jo upravičujejo nujni razlogi v splošnem interesu, (b) ali je primerna za zagotavljanje uresničitve zadevnega cilja in (c) ali ne presega tega, kar je nujno za dosego tega cilja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>V zvezi s tem davčna uprava in bolgarska vlada trdita, da se z zadevno zakonodajo v ustreznem sorazmerju uresničujejo legitimni politični cilji, ki izhajajo zlasti iz ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami (1) in preprečevanja goljufij ali izogibanja davkom (2).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitev, ki se nanaša na ohranitev enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>Sodišče je razsodilo, da je mogoče enakomerno porazdelitev davčne pristojnosti med državami članicami sprejeti kot utemeljitev omejitve temeljnih svoboščin zlasti takrat, kadar se želi z zadevno ureditvijo preprečiti ravnanje, ki lahko ogroža pravico države članice do izvajanja davčne pristojnosti glede dejavnosti, ki se opravljajo na njenem ozemlju.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20120705">5. julija 2012</DATE>, <NAME.CASE>SIAT</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑318/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2012:415">EU:C:2012:415</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0045">45</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="24"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je ta cilj izraz davčne suverenosti držav članic. Ta vključuje pravico države, da ščiti svoje davčne prihodke, zlasti glede dobičkov, doseženih na njenem ozemlju (načelo teritorialnosti), in da svojo davčno zakonodajo določa avtonomno (načelo avtonomije).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Allianzgi-Fonds Aevn</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑545/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:372">EU:C:2021:372</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Ker to področje ni harmonizirano, spada odtegljaj neposrednih davkov v sedanjem stanju prava Unije v pristojnost držav članic. Prav tako morajo države članice določiti merila za porazdelitev davčne pristojnosti s sklenitvijo sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali z enostranskimi ukrepi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20050705">5. julija 2005</DATE>, <NAME.CASE>D.</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑376/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2005:424">EU:C:2005:424</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0050">50</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Kot je generalna pravobranilka J. Kokott navedla v zadevi N Luxembourg 1<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Glej sklepne predloge generalne pravobranilke J. Kokott v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>N. Luxembourg 1</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:143">EU:C:2018:143</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in drugi, pri razmerjih s tujim elementom ni vedno zagotovljeno, da bo upravičeni lastnik svoje prihodke tudi ustrezno obdavčil. Praviloma namreč država sedeža upravičenega lastnika obresti redko kar koli izve o njegovih prihodkih iz tujine, če ni delujočih sistemov za izmenjavo informacij med finančnimi organi. Tako je v takem primeru obdavčitev pri viru v državi sedeža dolžnika obresti posebna tehnika obdavčitve, katere namen je v bistvu zagotoviti (minimalno) obdavčitev upravičenega lastnika obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Vendar je iz ustaljene sodne prakse razvidno, da nacionalne davčne zakonodaje po zgledu členov 195 in 199 ZKPO, s katero se ob obdavčenju nerezidentov upoštevajo bruto dohodki brez odbitka poslovnih stroškov, medtem ko se rezidentom obdavčijo neto dohodki po odbitku teh stroškov, ni mogoče utemeljiti s ciljem ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Glej sodno prakso, navedeno v točki 96 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Enako velja, če bi diskriminacija v obliki likvidnostne prednosti v korist družb rezidentk – ne glede na njeno izbirnost – izhajala iz uporabe člena 202a ZKPO.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Glej na primer sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181122">22. novembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Sofina in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑575/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:943">EU:C:2018:943</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Tako v skladu s sodno prakso Sodišča<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160602">2. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Pensioenfonds Metaal en Techniek</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑252/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:402">EU:C:2016:402</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in naslednje).</P></NOTE> menim, da je treba bolgarsko davčno zakonodajo, ki se uporablja za družbe nerezidentke, analizirati kot celoto in pri tem upoštevati tudi člen 16 ZKPO, kar ob upoštevanju ciljev, zastavljenih s to določbo, pripelje do preučitve utemeljitve na podlagi boja proti goljufijam in zlorabam.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Utemeljitev na podlagi boja proti goljufijam in zlorabam</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Sodišče je že razsodilo, da je boj proti davčnim goljufijam ali izogibanju davkom nujni razlog v splošnem interesu, s katerim je mogoče utemeljiti omejitev uresničevanja s Pogodbo zagotovljenih pravic o prostem pretoku.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170308">8. marca 2017</DATE>, <NAME.CASE>Euro Park Service</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑14/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:177">EU:C:2017:177</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0065">65</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>Ugotovitev zlorabe je odvisna od presoje vseh okoliščin vsakega posameznega primera, ki jo morajo opraviti pristojni nacionalni organi in ki mora biti sodno preverljiva.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19970717">17. julija 1997</DATE>, <NAME.CASE>Leur-Bloem</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑28/95</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1997:369">EU:C:1997:369</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Čeprav je res, da mora predložitveno sodišče opraviti to celovito presojo<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171122">22. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Cussens in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:881">EU:C:2017:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0059">59</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>, mu lahko Sodišče vseeno poda koristne napotke za ugotavljanje, ali se transakcije izvajajo v okviru normalnih komercialnih transakcij ali zgolj z namenom z zlorabo pridobiti ugodnosti, ki jih priznava pravo Unije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20151217">17. decembra 2015</DATE>, <NAME.CASE>WebMindLicenses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑419/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:832">EU:C:2015:832</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="25"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>Naj spomnim, da je Sodišče pojasnilo, da sama okoliščina, da družba rezidentka prejme posojilo od povezane družbe s sedežem v drugi državi članici, ne ustvarja splošne domneve zlorabe in ne upravičuje ukrepa, ki škoduje izvajanju temeljne svoboščine, ki jo zagotavlja Pogodba DEU.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0073">73</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Vendar je treba opozoriti, da davčni zavezanec ne sme biti deležen pravice ali prednosti, ki izhaja iz prava Unije, kadar je zadevna transakcija čisto umetna z ekonomskega vidika in je njen namen izogibanje zakonodaji zadevne države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190226">26. februarja 2019</DATE>, <NAME.CASE>N Luxembourg 1 in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑115/16, C‑118/16, C‑119/16 in C‑299/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:134">EU:C:2019:134</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0109">109</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140.</NO.P><TXT>V zvezi s tem ugotavljam, da je cilj člena 16 ZKPO boj proti izogibanju davkom s prenosom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>neodvisnega tržnega<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> načela v bolgarsko pravo, torej načela, ki se priznava v mednarodni davčni praksi in sodni praksi Sodišča kot ustrezno sredstvo za preprečevanje umetnih manipulacij s čezmejnimi transakcijami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Glej točko 46 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141.</NO.P><TXT>Torej menim, da je ob upoštevanju celostne analize davčnega okvira v obravnavani zadevi davčna obravnava iz zadevne ureditve – in zlasti člena 16 ZKPO – utemeljena s tveganjem neobdavčitve na eni strani zaradi nezavezanosti za plačilo davka od dohodkov iz obresti v državi članici, v kateri bi obresti morale nastati (torej Velikem vojvodstvu Luksemburg) zaradi značilnosti spornega posojila (in natančneje neobstoja dejanskega upravičenega lastnika obresti, ker je bilo sklenjeno posojilo brezobrestno), na drugi strani pa zaradi dejstva, da do trenutka ponovne odmere davka in torej v obdobju, na katero se ta spor nanaša, tožeča stranka spornega posojila ni pretvorila v kapital (zato v Bolgariji ni moglo biti obdavčeno kot vložek kapitala).<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>Naj v zvezi s tem spomnim, da je bilo posojilo pretvorjeno po ponovni odmeri davka, ki jo je izvedla davčna uprava.</P></NOTE> Zato menim, da je s členom 16 ZKPO kot določbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>proti zlorabam<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> mogoče zagotoviti dejansko izterjavo davka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142.</NO.P><TXT>Če torej predložitveno sodišče pri uporabi načel iz nacionalnega prava, skladnih s pravom Unije, spozna, da gre za shemo, ki pomeni zlorabo, je obdavčitev pri viru, kakršna je ta, ki se obravnava v tej zadevi, mogoča. Vendar se to vprašanje v obravnavani zadevi potem ne bi več postavljalo, ker je ta obdavčitev posledica zlorabe, v skladu s sodno prakso Sodišča pa se posamezniki ne morejo sklicevati na predpise Unije za namen goljufije ali zlorabe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060221">21. februarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Halifax in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑255/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:121">EU:C:2006:121</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0068">68</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171122">22. novembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Cussens in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑251/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:881">EU:C:2017:881</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143.</NO.P><TXT>Kot je bilo opisano v točkah od 41 do 44 teh sklepnih predlogov, se tak pristop sklada tako z mednarodno davčno prakso kot tudi s pravom Unije in sodno prakso Sodišča s področja zlorab in goljufij.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144.</NO.P><TXT>Naj nazadnje še dodam, da je zgornje razlogovanje mogoče uporabiti, ne samo če se legitimni cilj preprečevanja goljufij in zlorab upošteva ločeno, ampak tudi če se ta cilj preuči skupaj s ciljem enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145.</NO.P><TXT>V zvezi s tem poudarjam, da je Sodišče razsodilo, da sta cilj ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami in cilj preprečitve izogibanja davkom povezana. Ravnanja, ki vključujejo položaje, ki so umetno ustvarjeni brez vsake ekonomske stvarnosti in katerih cilj je izogniti se običajnemu davku na dobiček iz dejavnosti, ki se opravljajo<?PAGE NO="26"?> na nacionalnem ozemlju, lahko namreč ogrozijo pravico držav članic, da izvajajo svojo davčno pristojnost glede teh dejavnosti, in enakomerno porazdelitev davčnih pristojnosti med državami članicami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Oy AA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑231/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:439">EU:C:2007:439</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146.</NO.P><TXT>Vendar je treba poudariti, da je Sodišče skupno upoštevanje teh razlogov za utemeljitev dopustilo v zelo posebnih položajih, in sicer, kadar je boj proti izogibanju davkom poseben vidik splošnega interesa, povezanega s potrebo po ohranitvi enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami. Na tej podlagi je Sodišče lahko ugotovilo, da so zlasti ob upoštevanju potrebe po ohranitvi enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami, čeprav se zadevni ukrepi ne nanašajo posebej na povsem umetne konstrukte brez ekonomske stvarnosti, katerih cilj je izogniti se običajnemu davku na dobiček iz dejavnosti, ki se opravljajo na nacionalnem ozemlju, ti ukrepi vseeno lahko utemeljeni.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070718">18. julija 2007</DATE>, <NAME.CASE>Oy AA</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑231/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:439">EU:C:2007:439</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke 58, 59 in 63), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20100121">21. januarja 2010</DATE>, <NAME.CASE>SGI</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑311/08</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2010:26">EU:C:2010:26</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju teh dveh ciljev, ki se nanašata v prvi vrsti na preprečevanje izogibanja davkom, pa tudi na nujnost ohranitve enakomerne porazdelitve davčne pristojnosti med državami članicami (skupaj s prvim navedenim ciljem), menim, da ureditev, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, sledi legitimnim ciljem, ki so združljivi s Pogodbo DEU in spadajo med nujne razloge v splošnem interesu, ter da je primerna za zagotovitev uresničitve teh ciljev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Nadzor sorazmernosti</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148.</NO.P><TXT>Nazadnje se postavlja vprašanje, ali je davčni postopek, ki je v bolgarskem pravu določen v okviru ugotavljanja zlorabe ali davčne goljufije, skladen z načelom sorazmernosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149.</NO.P><TXT>V zvezi s tem opozarjam, da se v skladu s sodno prakso Sodišča pristojni nacionalni organi pri preverjanju, ali je namen transakcije goljufija ali zloraba, ne smejo zadovoljiti z uporabo vnaprej določenih splošnih meril, temveč morajo od primera do primera opraviti celosten preizkus te transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171220">20. decembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Deister Holding in Juhler Holding</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑504/16 in C‑613/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:1009">EU:C:2017:1009</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0062">62</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150.</NO.P><TXT>V tem okviru je Sodišče razsodilo, da je treba šteti, da nacionalna zakonodaja, ki temelji na presoji objektivnih in preverljivih dokazov za določitev, ali ima transakcija značaj povsem umetnega konstrukta z izključno davčnimi nameni, ne presega tistega, kar je potrebno za preprečitev zlorab, kadar, prvič, v vsakem primeru, v katerem obstoja takega konstrukta ni mogoče izključiti, davčnemu zavezancu omogoča, in to brez prekomernih upravnih zahtev, da predloži dokaze v zvezi z morebitnimi komercialnimi razlogi, ki so ga lahko vodili do sklenitve take poslovne transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in sklep z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080423">23. aprila 2008</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the CFC and Dividend Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑201/05</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:239">EU:C:2008:239</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151.</NO.P><TXT>Da bi taka zakonodaja ostala skladna z načelom sorazmernosti, je pomembno, drugič, da se, kadar preverjanje takih dokazov privede do ugotovitve, da je zadevna transakcija povsem umeten konstrukt, za katerega ni resničnih komercialnih razlogov, plačane obresti opredelijo kot razdeljeni dobiček samo v delu, v katerem presegajo to, kar bi bilo dogovorjeno, če ne bi bilo posebnega razmerja med strankama oziroma med zadnjenavedenima in tretjo osebo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="27"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152.</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba navesti, da okoliščina, da je družbi rezidentki dala posojilo družba nerezidentka pod pogoji, ki ne ustrezajo tistemu, za kar bi se zadevni družbi dogovorili pod običajnimi tržnimi pogoji, za državo članico, v kateri je družba posojilojemalka rezidentka, pomeni dokaz, ki je objektiven in ga lahko preverijo tretje osebe, o tem, ali je zadevna transakcija v celoti ali delno povsem umeten konstrukt, katerega bistveni cilj je obid davčne zakonodaje te države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20070313">13. marca 2007</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the Thin Cap Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑524/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2007:161">EU:C:2007:161</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0081">81</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153.</NO.P><TXT>Poleg tega se zdi, da člen 16 ZKPO izpolnjuje tudi drugo merilo iz sodne prakse Sodišča, saj je namen korektivnega davčnega ukrepa iz te določbe zagotoviti, da se posojila med povezanimi družbami sklenejo v <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>neodvisnih tržnih<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/> okoliščinah, saj se z njim popravi uporabljena davčna stopnja in zagotovi, da je skladna z davčno stopnjo na trgu, da se tako izračunajo neplačane obresti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154.</NO.P><TXT>Nazadnje, glede davčne prakse bolgarske uprave, želim še pripomniti, da se stališče tožeče stranke, v skladu s katerim se ta davek obračuna <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>na podlagi neizpodbojne domneve o izogibanju davkom<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/>, ne da bi se lahko stranke pravnega posla sklicevale na obstoj ekonomskih razlogov, ki utemeljujejo njegovo sklenitev, ne zdi potrjeno s členom 16 ZKPO, na podlagi katerega se ponovna odmera davka pogojuje s celostno presojo dokazov, ki jih predloži davčni zavezanec, in tistih, ki jih zbere davčna uprava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in ob pridržku preverjanj, ki jih mora v zvezi z zgoraj navedenimi vidiki opraviti predložitveno sodišče, menim, da postopek ponovne odmere davka iz člena 16 ZKPO izpolnjuje pogoje glede sorazmernosti, določene s sodno prakso Sodišča, in ne presega tega, kar je nujno za dosego zastavljenih ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0156"><NO.P>156.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega predlagam, naj se na četrto vprašanje odgovori, da je treba člen 49 ter člen 63(1) in (2) PDEU razlagati tako, da načeloma ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki v skladu z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>neodvisnim tržnim načelom<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/> zaradi boja proti izogibanju davkom določa, da se pri viru odtegne davek na fiktivne obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji, če ponovna odmera davka, določena s to ureditvijo, temelji na posamičnem preizkusu zadevnega pravnega posla, pri čemer se davčnemu zavezancu dopušča možnost, da predloži dokaze o ekonomskih razlogih, ki so lahko privedli do sklenitve zadevnega pravnega posla.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">F.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Peto vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0157"><NO.P>157.</NO.P><TXT>Namen petega vprašanja je opredeliti, ali člen 3, točke od (h) do (j), člen 5(1), točki (a) in (b), člen 7(1) ter člen 8 Direktive 2008/7 nasprotujejo določbam nacionalnega prava, kot sta člen 16(1) in (2), točka 3, ter člen 195(1) ZKPO, v skladu s katerima se pri viru obdavčijo fiktivni dohodki iz obresti na podlagi spornega posojila.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0158"><NO.P>158.</NO.P><TXT>Najprej, v zvezi z Direktivo 2008/7 naj spomnim, da je bila z njo izvedena izčrpna harmonizacija primerov, v katerih lahko države članice zbiranje kapitala obdavčijo s posrednimi davki<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20171019">19. oktobra 2017</DATE>, <NAME.CASE>Air Berlin</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑573/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:772">EU:C:2017:772</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE>, da bi se v največji možni meri odpravili dejavniki, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali ovirajo prosti pretok kapitala, in tako zagotovilo dobro delovanje notranjega trga<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150422">22. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Drukarnia Multipress</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑357/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:253">EU:C:2015:253</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="28"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0159"><NO.P>159.</NO.P><TXT>S tega vidika je s členom 5(1)(a) te direktive državam članicam naloženo, da kapitalske družbe oprostijo vseh oblik <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>posrednega davka<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/> na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>vložke kapitala<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0160"><NO.P>160.</NO.P><TXT>Za odgovor na postavljeno vprašanje je treba najprej ugotoviti, ali brezobrestno posojilo, kakršno je v obravnavani zadevi odobril edini lastnik kapitala upravičene družbe, pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>vložek kapitala<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> v smislu člena 3(h) Direktive 2008/7.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0161"><NO.P>161.</NO.P><TXT>Odgovor na to vprašanje je mogoče razbrati iz vsebine zgoraj navedene določbe in sodne prakse Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0162"><NO.P>162.</NO.P><TXT>Tako je v členu 3(h) Direktive 2008/7 <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>vložek kapitala<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/> opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzroča povečanja kapitala družbe, temveč […] lahko poveča vrednost deležev družbe<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0163"><NO.P>163.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse Sodišča prav tako izhaja, da povečanje sredstev družbe načeloma zajema vsakršno obliko povečanja sredstev kapitalske družbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20060112">12. januarja 2006</DATE>, <NAME.CASE>Senior Engineering Investments</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑494/03</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:17">EU:C:2006:17</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Sodišče je tako poudarilo, da lahko odobritev brezobrestnega posojila pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>vložek kapitala<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20020917">17. septembra 2002</DATE>, <NAME.CASE>Norddeutsche Gesellschaft zur Beratung und Durchführung von Entsorgungsaufgaben bei Kernkraftwerken</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑392/00</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2002:500">EU:C:2002:500</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0018">18</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0164"><NO.P>164.</NO.P><TXT>Nazadnje še menim, da so značilnosti spornega posojila, zlasti možnost njegove pretvorbe in dolgotrajnost, dodatna elementa, ki kažeta na to, da je navedeno posojilo mogoče obravnavati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>vložek kapitala<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0165"><NO.P>165.</NO.P><TXT>Glede drugega dela vprašanja, ki se nanaša zlasti na to, ali davek, obračunan v skladu s členoma 16 in 195 ZKPO, spada na področje uporabe Direktive 2008/7 in natančneje njenega člena 5(1)(a), je treba pripomniti, da je s to določbo državam članicam naloženo, da morajo kapitalske družbe oprostiti vsake oblike posrednega davka na vložke kapitala.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0166"><NO.P>166.</NO.P><TXT>Vendar Direktiva 2008/7 državam članicam ne nalaga, da vložke kapitala oprostijo vsakršne oblike neposredne obdavčitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0167"><NO.P>167.</NO.P><TXT>Kot je Sodišče že razsodilo, se ta direktiva ne nanaša na neposredne davke, ki – kot davek od dohodkov pravnih oseb – načeloma spadajo v pristojnost držav članic ob upoštevanju prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20010118">18. januarja 2001</DATE>, <NAME.CASE>P. Handelsgesellschaft</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑113/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:32">EU:C:2001:32</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0168"><NO.P>168.</NO.P><TXT>Nobenega dvoma ni o tem, da je odtegljaj pri viru iz postopka v glavni stvari neposredni davek na dohodek in da gre za izraz davka od dohodkov pravnih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0169"><NO.P>169.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega predlagam, naj se na peto vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba Direktivo 2008/7 razlagati tako, da ne nasprotuje odtegljaju pri viru, kakršen je ta iz obravnavane zadeve.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="29"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">G.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Šesto vprašanje za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0170"><NO.P>170.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče v šestem in zadnjem vprašanju navaja, da člen 200(2) ter člen 200a(1) in (5), točka 4, ZKPO v različici, ki se je uporabljala <DATE ISO="20110101">1. januarja 2011</DATE>, določata stopnjo odtegljaja pri viru v višini 10 %, medtem ko je bilo v priznanem prehodnem obdobju mogoče uporabiti največ 5‑odstotno stopnjo. Predložitveno sodišče sprašuje, ali je taka razlika v nasprotju z načeloma pravne varnosti in varstva legitimnih pričakovanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0171"><NO.P>171.</NO.P><TXT>Iz analize drugega vprašanja, opravljene v točkah od 54 do 63 teh sklepnih predlogov, je razvidno, da se za brezobrestno posojilo iz postopka v glavni stvari med drugim uporablja izjema iz člena 4(1)(d) Direktive 2003/49 in da se ta za dejansko stanje iz obravnavane zadeve ne uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0172"><NO.P>172.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je šesto vprašanje v okviru spora pred predložitvenim sodiščem brezpredmetno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0173"><NO.P>173.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija), odgovori:</TXT><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT>Člen 5(4) in člen 12(b) PEU ter člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je treba razlagati tako, da se ne uporabljajo za razlago člena 16(2), točka 3, zakon za korporativnoto podohodno oblagane (zakon o davku od dohodkov pravnih oseb), ker zadnjenavedena določba ne pomeni uporabe prava Unije.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Člen 4 Direktive Sveta 2003/49/ES z dne <DATE ISO="20030603">3. junija 2003</DATE> o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic je treba razlagati tako, da ne zahteva, da se plačila obresti, kakršna so tista iz člena 4(1)(d) te direktive, opredelijo kot distribucija dobička iz člena 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Direktivo 2011/96 je treba razlagati tako, da se ne uporablja za odtegljaj pri viru od fiktivnega dohodka iz obresti iz naslova brezobrestnega posojila, ki ga je matična družba odobrila odvisni družbi.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>4.</NO.P><TXT>Člen 49 ter člen 63(1) in (2) PDEU je treba razlagati tako, da načeloma ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, ki v skladu z <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>neodvisnim tržnim načelom<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/> zaradi boja proti izogibanju davkom določa, da se pri viru odtegne davek na fiktivne obresti, ki bi jih odvisna družba rezidentka, ki ji je matična družba nerezidentka odobrila brezobrestno posojilo, morala tej družbi plačati pod tržnimi pogoji, če ponovna odmera davka, določena z nacionalno ureditvijo, temelji na posamičnem preizkusu zadevnega pravnega posla, pri čemer se davčnemu zavezancu dopušča možnost, da predloži dokaze o ekonomskih razlogih, ki so lahko privedli do sklenitve zadevnega pravnega posla.</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>5.</NO.P><TXT>Direktivo Sveta 2008/7/ES z dne <DATE ISO="20080212">12. februarja 2008</DATE> o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da ne nasprotuje odtegljaju pri viru, kakršen je ta iz obravnavane zadeve.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>