Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 22. oktobra 2026(*)

„ Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Kmetijstvo in ribištvo – Ekološka pridelava in označevanje ekoloških proizvodov – Uredba (EU) 2018/848 – Člen 5(d) in (e) – Člen 7, od (a) do (c) – Priloga II, del IV, točka 2.2.2(f)(i) – Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi ekološke hrane – Prašek, certificiran kot ekološki ter pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki je naravno bogata s kalcijevim karbonatom – Opredelitev – Mineral – Ekološka sestavina kmetijskega izvora – Uporaba v ekološki hrani za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem – Odobritev “

V zadevi C‑295/25,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Raad van State (državni svet, Belgija) z odločbo z dne 9. aprila 2025, ki je na Sodišče prispela 23. aprila 2025, v postopku

Lima BV

proti

Vlaams Gewest,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, S. Gervasoni, A. Kumin, sodnika, I. Ziemele, sodnica, in M. Bošnjak (poročevalec), sodnik,

generalni pravobranilec: J. Richard de la Tour,

sodni tajnik: V. Di Bucci,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Lima BV A. Mahy, avocate, in E. van Nuffel d’Heynsbroeck, advocaat,

–        za Vlaams Gewest E. Missault, S. Ronse in D. Smets, advocaten,

–        za italijansko vlado S. Fiorentino, agent, skupaj z L. Vignato, avvocato dello Stato,

–        za Evropsko komisijo A. Dawes in M. ter Haar, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. aprila 2026

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7(b) in (c) Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL 2018, L 150, str. 1, in popravek v UL 2019, L 305, str. 59) ter točk 2.2.1 in 2.2.2 dela IV Priloge II k tej uredbi.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BV in Vlaams Gewest (regija Flamska, Belgija) zaradi prepovedi, ki jo je odredilo Departement Landbouw en Visserij (ministrstvo za kmetijstvo in ribištvo, Belgija) pri Vlaamse Overheid (flamska uprava, Belgija), glede uporabe praška, ki je certificiran kot ekološki ter ki se pridobi iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, pri proizvodnji ekoloških pijač rastlinskega izvora.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Uredba (ES) št. 852/2004

3        Člen 2(1) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 319) vsebuje te opredelitve:

„V tej uredbi:

[…]

(m)      ,predelava‘ pomeni vsak postopek, ki bistveno spremeni začetni proizvod, tudi segrevanje, prekajevanje, soljenje, zorenje, sušenje, mariniranje, ekstrakcijo, iztiskanje ali kombinacijo teh postopkov;

(n)      ,nepredelani proizvodi‘ pomenijo živila, ki niso predelana in vključuje proizvode, ki so ločeni, razdeljeni, odrezani, razrezani, odkoščičeni, mleti, odrti, zdrobljeni, rezani, očiščeni, obrezani, oluščeni, mleti, ohlajeni, zamrznjeni, globoko zamrznjeni ali odmrznjeni;

(o)      ,predelani proizvodi‘ pomenijo živila, pridobljena s predelavo nepredelanih proizvodov. Ti proizvodi lahko vsebujejo sestavine, ki so potrebne za njihovo izdelavo ali ki jim dajo posebne značilnosti.“

 Uredba (ES) št. 1925/2006

4        Člen 3(1) Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL 2006, L 404, str. 26) določa:

„Živilom se, v skladu s pravili iz te uredbe, lahko dodajo le vitamini in/ali minerali, ki so navedeni v Prilogi I, v oblikah, navedenih v Prilogi II.“

5        Kalcij je naveden med „minerali“, naštetimi v Prilogi I k tej uredbi, kalcijev karbonat pa je omenjen na seznamu „mineralnih snovi“ v Prilogi II k navedeni uredbi.

 Uredba (ES) št. 1333/2008

6        Člen 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL 2008, L 354, str. 16) določa:

„V tej uredbi se uporabljajo tudi opredelitve:

(a)      ,aditiv za živilo‘ pomeni vsako snov, ki se običajno ne uživa kot živilo in običajno ni tipična sestavina živila, ki se iz tehnoloških razlogov namensko dodaja živilu med proizvodnjo, predelavo, pripravo, obdelavo, pakiranjem, prevozom ali hrambo, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost ali ne, ter neposredno ali posredno postane ali lahko postane sestavina živila kot taka ali kot stranski proizvod živila;

K aditivom za živila ne spadajo:

[…]

(ii)      živila, posušena ali zgoščena, vključno z aromami, ki so med postopkom proizvodnje sestavljenih živil dodana zaradi arome in okusa ali hranilnih lastnosti ter drugotnega barvnega učinka;

[…]

(b)      ,pomožno tehnološko sredstvo‘ pomeni vsako snov, ki:

(i)      se kot živilo ne uživa sama;

(ii)      se namenoma uporablja pri predelavi surovin, živil ali njihovih sestavin za nekatere tehnološke namene med obdelavo ali predelavo; in

(iii)      lahko povzroči nenamerno, vendar tehnično neizogibno prisotnost ostankov snovi ali njenih derivatov v končnem izdelku, če ti ostanki niso nevarni za zdravje ljudi in nimajo nobenega tehnološkega učinka na končni izdelek;

[…]“

 Uredba (ES) št. 1169/2011

7        Člen 2(2)(f) Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL 2011, L 304, str. 18) določa:

„Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(f)      ,sestavina‘ pomeni vsako snov ali proizvod, vključno z aromami, aditivi za živila in encimi za živila, ter vsako sestavino v sestavljenih sestavinah, ki se uporabljajo v proizvodnji ali pri pripravi živila in so še vedno prisotni v končnem proizvodu, tudi če so v spremenjeni obliki; ostanki se ne štejejo za ,sestavine‘“.

 Uredba 2018/848

8        V uvodni izjavi 51 Uredbe 2018/848 je navedeno:

„Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo ekološko hrano ali krmo, bi morali uporabljati ustrezne postopke, ki temeljijo na sistematičnem določanju odločilnih korakov v predelavi, da se tako zagotovi, da predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko pridelavo. Predelani ekološki proizvodi bi morali biti proizvedeni po predelovalnih postopkih, s katerimi se zagotovo ohranijo ekološke lastnosti in kakovost proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave.“

9        Člen 2 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode, ki izhajajo iz kmetijstva, vključno z akvakulturo in čebelarstvom, kot so našteti v Prilogi I k PDEU, in za proizvode, ki izhajajo iz takšnih proizvodov, kadar so ti proizvodi pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet ali uvoženi v [Evropsko] [u]nijo ali izvoženi iz nje, ali so za to predvideni:

(a)      živi ali nepredelani kmetijski proizvodi, vključno s semeni in drugim rastlinskim razmnoževalnim materialom;

(b)      predelani kmetijski proizvodi, namenjeni za hrano;

(c)      krma.

Ta uredba se uporablja tudi za nekatere druge proizvode, tesno povezane s kmetijstvom, ki so našteti v Prilogi I k tej uredbi, kadar so pridelani, pripravljeni, označeni, distribuirani, dani v promet, uvoženi v Unijo ali izvoženi iz nje, ali so za to predvideni.“

10      Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(51)      ,sestavina‘ pomeni sestavino, kot je opredeljena v točki (f) člena 2(2) [Uredbe št. 1169/2011], ali v primeru proizvodov, razen hrane, vsako sestavino [snov] ali proizvod, ki se uporablja pri proizvodnji ali pripravi proizvodov in ki je v končnem proizvodu še vedno prisoten, tudi v spremenjeni obliki;

[…]

(61)      ,aditiv za živilo‘ pomeni aditiv za živilo, kot je opredeljen v točki (a) člena 3(2) [Uredbe št. 1333/2008];

[…]

(65)      ,pomožno tehnološko sredstvo‘ pomeni pomožno tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b) člena 3(2) [Uredbe št. 1333/2008] za hrano in v točki (h) člena 2(2) Uredbe [Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 238)] za krmo;

[…]

(71)      ,nepredelani proizvodi‘ pomeni nepredelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (n) člena 2(1) Uredbe (ES) [št. 852/2004], ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(72)      ,predelani proizvodi‘ pomeni predelane proizvode, kot so opredeljeni v točki (o) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, ne glede na dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(73)      ,predelava‘ pomeni predelavo, kot je opredeljena v točki (m) člena 2(1) Uredbe (ES) št. 852/2004, kar vključuje uporabo snovi iz členov 24 in 25 te uredbe, ne vključuje pa dejavnosti pakiranja ali označevanja;

(74)      ,neoporečnost ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve‘ pomeni dejstvo, da proizvod ne kaže neskladja, ki:

(a)      vpliva na značilnosti ekološkega proizvoda ali proizvoda iz preusmeritve na kateri koli stopnji pridelave, priprave in distribucije ali

(b)      je ponavljajoče se ali namerno;

[…]“

11      Člen 5 Uredbe 2018/848, naslovljen „Splošna načela“, določa:

„Ekološka pridelava je sistem trajnostnega upravljanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih:

[…]

(d)      pridelava širokega spektra visokokakovostne hrane in drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki ustrezajo povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem po postopkih, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi in rastlin ali zdravju in dobrobiti živali;

(e)      zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije hrane in krme;

[…]“

12      Člen 7 Uredbe 2018/848, naslovljen „Posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane“, določa:

„Pridelava predelane ekološke hrane temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih:

(a)      pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora;

(b)      omejevanje uporabe aditivov za živila, neekoloških sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim prehranskim namenom;

(c)      izključitev snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda;

[…]“

13      Člen 15 te uredbe, naslovljen „Pravila pridelave za alge in živali iz akvakulture“, v odstavku 1 določa:

„Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo alge in živali iz akvakulture, delujejo zlasti skladno s podrobnimi pravili gojenja iz dela III Priloge II […].“

14      Člen 16 navedene uredbe, naslovljen „Pravila pridelave za predelano hrano“, določa:

„1.       Izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano, delujejo zlasti skladno s podrobnimi pravili pridelave iz dela IV Priloge II in iz izvedbenih aktov iz odstavka 3 tega člena.

[…]

3.      [Evropska] [k]omisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnike, ki so dovoljene pri predelavi živil.

[…]“

15      Člen 24 iste uredbe, naslovljen „Odobritev proizvodov in snovi, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi“, določa:

„1.      Komisija lahko odobri določene proizvode in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in vse te odobrene proizvode in snovi uvrsti na omejevalne sezname za naslednje namene:

(a)      kot aktivne snovi za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih;

(b)      kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne snovi;

(c)      kot neekološka posamična krmila […] ali kot posamična krmila […];

(d)      kot krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva;

(e)      kot sredstva za čiščenje in razkuževanje ribnikov, kletk, bazenov, kanalov […];

(f)      kot sredstva za čiščenje in razkuževanje v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin […];

(g)      kot proizvode za čiščenje in razkuževanje v predelovalnih obratih in skladiščih.

2.      Komisija lahko poleg proizvodov in snovi, odobrenih v skladu z odstavkom 1, določene proizvode in snovi odobri za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane in kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, in vse te odobrene proizvode in snovi uvrsti na omejevalne sezname za naslednje namene:

(a)      kot aditive za živila in pomožna tehnološka sredstva;

(b)      kot neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo pri pridelavi predelane ekološke hrane;

(c)      kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa in proizvodov iz kvasa.

[…]

4.      Za odobritev proizvodov in snovi iz odstavka 2 za uporabo v pridelavi predelane ekološke hrane ali za pridelavo kvasa, ki se uporablja kot hrana ali krma, veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo kot celota:

(a)      alternativni proizvodi ali snovi, odobrene v skladu s tem členom, ali tehnike, skladne s to uredbo, niso na voljo;

(b)      brez uporabe teh proizvodov in snovi ne bi bilo mogoče pridelati ali zagotoviti obstojnosti hrane ali izpolniti prehranskih zahtev, določenih na podlagi zakonodaje Unije;

(c)      najti jih je mogoče v naravi in so bili lahko le predmet mehanske, fizične, biološke, encimske ali mikrobiološke obdelave, razen če proizvodi ali snovi iz takih virov na trgu niso na voljo v zadostnih količinah ali niso dovolj kakovostni;

(d)      ekološka sestavina ni na voljo v zadostni količini.

[…]

9.      Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z odobritvijo ali preklicem odobritve proizvodov in snovi v skladu z odstavkoma 1 in 2, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno ter zlasti v pridelavi predelane ekološke hrane, ter s katerimi določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri takšnih odobritvah, in sezname takšnih proizvodov in snovi, po potrebi vključno z njihovim opisom, zahtevami glede sestave in pogoji uporabe.

[…]“

16      V točki 2.2.1 dela III Priloge II k Uredbi 2018/848 je navedeno:

„Nabiranje prostoživečih alg in njihovih delov se šteje za ekološko pridelavo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)      gojitvena območja so primerna z zdravstvenega vidika in so v zelo dobrem ekološkem stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES ali so po kakovosti enakovredna:

–        pridelovalnim območjem, ki so v Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta […] uvrščena v razreda A in B, in sicer do 13. decembra 2019, ali

–        ustreznim klasifikacijskim območjem, opredeljenim v izvedbenih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 18(8) Uredbe (EU) 2017/625, in sicer od 14. decembra 2019 dalje;

(b)      nabiranje ne vpliva znatno na stabilnost naravnega ekosistema ali ohranitev vrst na območju nabiranja.“

17      Točka 2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 določa:

„Podrobne zahteve za pridelavo predelane hrane

[…]

2.2.      Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane

2.2.1.      Pri predelavi hrane se lahko uporabljajo samo aditivi za živila, pomožna tehnološka sredstva in neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki so odobreni za uporabo v ekološki pridelavi na podlagi člena 24 ali člena 25, ter proizvodi in snovi iz točke 2.2.2 […].

2.2.2.      Pri predelavi hrane se lahko uporabijo naslednji proizvodi in snovi:

[…]

(f)      minerali (vključno z elementi v sledeh), vitamini, aminokisline in mikrohranila, če:

(i)      je njihova uporaba v hrani za običajno prehrano ,neposredno zakonsko predpisana‘ v smislu, da je neposredno zakonsko predpisana z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, ki je združljivo s pravom Unije, tako da hrane sploh ni mogoče dati v promet kot hrane za običajno prehrano, če aminokisline, vitamini, minerali ali mikrohranila niso dodani, ali

(ii)      kar zadeva hrano, ki je dana v promet kot hrana s posebnimi lastnostmi ali učinki na zdravje ali hranilno vrednost ali glede na potrebe posebnih skupin potrošnikov:

–        v proizvodih iz točk (a) in (b) člena 1(1) Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta […] je njihova uporaba za zadevne proizvode odobrena z navedeno uredbo in akti, sprejetimi na podlagi člena 11(1) navedene uredbe, ali

–        v proizvodih, ki jih ureja Direktiva Komisije 2006/125/ES […], je njihova uporaba odobrena z navedeno direktivo.“

 Izvedbena uredba (EU) 2021/1165

18      Člen 7, prvi odstavek, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1165 z dne 15. julija 2021 o odobritvi nekaterih proizvodov in snovi za uporabo v ekološki pridelavi in pripravi seznamov teh proizvodov in snovi (UL 2021, L 253, str. 13) določa:

„Za namene člena 24(2)(b) [Uredbe 2018/848] se lahko v pridelavi predelane ekološke hrane uporabljajo samo neekološke sestavine kmetijskega izvora iz dela B Priloge V k tej uredbi, če je njihova uporaba v skladu z upoštevnimi določbami prava Unije in, če je ustrezno, v skladu z nacionalnimi določbami na podlagi prava Unije.“

19      Del B Priloge V k tej izvedbeni uredbi, naslovljen „Odobrene neekološke sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v pridelavi predelane ekološke hrane iz točke (b) člena 24(2) [Uredbe 2018/848]“, vsebuje tabelo, v kateri sta med drugim ti navedbi:

„Alge arame (Eisenia bicyclis), nepredelane, in proizvodi prve stopnje predelave, neposredno povezani s temi algami

Alge hijiki (Hizikia fusiforme), nepredelane, in proizvodi prve stopnje predelave, neposredno povezani s temi algami“.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

20      Lima, družba belgijskega prava, trži dve pijači na osnovi riža oziroma ovsa, ki sta označeni kot ekološki in katerih ena od tipičnih sestavin je alga Lithothamnium calcareum, pridobljena z nabiranjem divjih alg, ki je certificirana kot ekološka.

21      Izvajalec nadzora je med drugim ugotovil, da je bila na označbah in na tehničnih listih teh pijač poudarjena navedba „bogato s kalcijem“, zato je 13. aprila 2023 izdal odločbo o certificiranju, ki je vsebovala opozorilo tej družbi, ker naj bi se navedeni pijači označevali in tržili kot ekološka proizvoda, medtem ko gre za neskladna proizvoda.

22      V obrazložitvi te odločbe je izvajalec nadzora navedel, da dodajanje ostankov odmrlih alg, bogatih s kalcijem, pomeni obogatitev ekoloških proizvodov, ki je v nasprotju s točko 2.2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848. V zvezi s tem je menil, da je treba razlikovati med, na eni strani, svežimi algami, ki so kmetijski proizvod ter katerih nabiranje in predelava privedeta do proizvoda, ki ga je mogoče certificirati kot ekološkega, ter na drugi strani, apnenčastim skeletom, ki nastane s kalcifikacijo odmrlih alg.

23      Družba Lima je 26. maja 2023 pri ministrstvu za kmetijstvo in ribištvo flamske uprave vložila pritožbo v upravnem postopku zoper navedeno odločbo.

24      To ministrstvo je z odločbo z dne 18. decembra 2023 ugotovilo, da je prašek, pridobljen iz očiščenih, posušenih in zmletih usedlin alge Lithothamnium calcareum, „mineral“ in da tega praška ni mogoče uporabiti pri predelavi zadevne ekološke hrane, ker njegova uporaba ni „neposredno zakonsko predpisana“ v smislu točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848. Zato je navedeno ministrstvo ohranilo ukrep opozorila v zvezi z družbo Lima in odredilo, naj z dodajanjem navedenega praška ekološkim rastlinskim pijačam, ne glede na to, ali je ta prašek certificiran kot ekološki ali ne, preneha najpozneje 1. januarja 2024.

25      Družba Lima je 15. januarja 2024 vložila tožbo za odpravo te odločbe pri Raad van State (državni svet, Belgija), ki je predložitveno sodišče.

26      Navedeno sodišče navaja, da je v skladu s točko 12 dokumenta z naslovom „Frequently asked questions on organic rules“ (Pogosto zastavljena vprašanja o ekoloških pravilih), ki ga je Komisija objavila 30. novembra 2023, glavna funkcija alge Lithothamnium calcareum v predelanih živilih dodajanje kalcija, njena glavna sestavina pa je kalcijev karbonat, ki je mineral in za uporabo katerega se v ekološki pridelavi zahteva odobritev v skladu s točko 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848.

27      Navedeno sodišče poudarja, da se stranki v postopku v glavni stvari med drugim ne strinjata glede posledic, ki jih je treba izpeljati iz sodbe z dne 29. aprila 2021, Natumi (C‑815/19, v nadaljevanju: sodba Natumi, EU:C:2021:336), v kateri je Sodišče razsodilo, da praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora ni mogoče uporabiti pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje, za njihovo obogatitev s kalcijem.

28      V zvezi s tem se predložitveno sodišče sprašuje, ali je skrb za preprečitev izogibanja strogim pravilom o dodajanju proizvodov in snovi, kot so minerali, pri pridelavi ekološke hrane, ki naj bi izhajala iz točk 69 in 70 navedene sodbe, še vedno upošteven preudarek v zvezi z algo Lithothamnium calcareum, ki je certificirana kot ekološka.

29      Poleg tega navedeno sodišče ugotavlja, da se je navedena sodba nanašala na razlago ureditve, ki ni več veljavna in ki se je v nekaterih pogledih razlikovala od Uredbe 2018/848.

30      Zato se navedeno sodišče sprašuje, ali Uredba 2018/848 dovoljuje, da se prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, pri predelavi ekološke hrane uporablja kot ekološka sestavina kmetijskega izvora, ali pa je treba ne glede na to, ali je ta sestavina ekološka ali ne, uporabiti stroga pravila za odobritev mineralov iz točke 2.2.2(f) dela IV Priloge II k tej uredbi.

31      V teh okoliščinah je Raad van State (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali je treba Prilogo II, del IV, točki 2.2.1 in 2.2.2, k Uredbi [2018/848] v povezavi s členom 7(b) in (c) te uredbe razlagati tako, da je prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki se pridobi iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki je naravno bogata s kalcijevim karbonatom, pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano zajet s Prilogo II, del IV, točka 2.2.2(f)(i), k Uredbi [2018/848] in je zato prepovedan, ker uporaba kalcija v hrani za običajno prehrano ni neposredno zakonsko predpisana?“

 Predlog za ponovno odprtje ustnega dela postopka

32      Družba Lima je z vlogo, ki je bila v sodnem tajništvu Sodišča vložena 11. maja 2026, predlagala, naj se na podlagi člena 83 Poslovnika Sodišča ponovno odpre ustni del postopka.

33      V utemeljitev tega predloga v bistvu trdi, da se ne strinja z nekaterimi presojami iz sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Natančneje, družba Lima trdi, da praška, pridobljenega iz alge Lithothamnium calcareum, ni mogoče opredeliti kot „aditiv za živila“.

34      Sodišče lahko na podlagi člena 83 Poslovnika po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je treba v zadevi odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke ali zainteresirani subjekti iz člena 23 Statuta Sodišča Evropske unije niso razpravljali.

35      V zvezi s tem je treba po eni strani navesti, da Statut Sodišča Evropske unije in Poslovnik strankam ne dajeta možnosti, da predložijo stališče v odgovor na sklepne predloge, ki jih predstavi generalni pravobranilec. Poleg tega je v skladu s členom 252, drugi odstavek, PDEU dolžnost generalnega pravobranilca, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih je v skladu s Statutom Sodišča Evropske unije zahtevano njegovo sodelovanje. Sodišča ne zavezujejo niti ti predlogi niti obrazložitev, ki generalnega pravobranilca pripelje do njih. Zato nestrinjanje stranke iz postopka v glavni stvari s sklepnimi predlogi generalnega pravobranilca, ne glede na vprašanja, ki jih ta obravnava v njih, samo po sebi ne more biti razlog, ki bi upravičeval ponovno odprtje ustnega dela postopka (glej v tem smislu sodbo z dne 12. maja 2026, Meta Platforms Ireland (Pravično nadomestilo), C‑797/23, EU:C:2026:395, točka 25 in navedena sodna praksa).

36      Po drugi strani Sodišče ob upoštevanju vseh elementov, ki jih ima na voljo, vsekakor meni, da je zadeva dovolj razjasnjena, da lahko odloči o predlogu za sprejetje predhodne odločbe.

37      V teh okoliščinah Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca ugotavlja, da ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega dela postopka.

 Vprašanje za predhodno odločanje

38      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba točki 2.2.1 in 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 v povezavi s členom 7(b) in (c) te uredbe razlagati tako, da prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, spada v kategorijo „mineralov“ iz točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k tej uredbi.

39      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se predložitveno sodišče, če je odgovor na to vprašanje nikalen, sprašuje, ali je ta prašek, ki je certificiran kot ekološki, „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ v smislu člena 7(a) Uredbe 2018/848, katere uporaba pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni prepovedana.

40      Zato je treba postavljeno vprašanje preoblikovati tako, da se z njim želi ugotoviti, ali je treba točki 2.2.1 in 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 v povezavi s členom 7, od (a) do (c), te uredbe razlagati tako, da prašek, ki je certificiran kot ekološki, ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum ter ki se uporablja pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem, spada v kategorijo „mineralov“ iz točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k tej uredbi, ali tako, da je ta prašek „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ v smislu člena 7(a) iste uredbe, katere uporaba pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni prepovedana.

41      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati besedilo te določbe, njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (glej sodbi z dne 17. novembra 1983, Merck, 292/82, EU:C:1983:335, točka 12, in z dne 1. avgusta 2025, Alace in Canpelli, C‑758/24 in C‑759/24, EU:C:2025:591, točka 91).

42      V skladu z ustaljeno sodno prakso prav tako velja, da je treba pomen in obseg izrazov, ki jih pravo Unije ne opredeljuje in v zvezi s katerimi ne napotuje na pravo držav članic, določiti glede na njihov običajni pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporabljajo, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del so (sodba z dne 16. julija 2026, Knocknamona in Massey, C‑27/25 in C‑356/25, EU:C:2026:596, točka 40 in navedena sodna praksa).

43      Opozoriti je treba, da v skladu s členom 16 Uredbe 2018/848 izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo predelano hrano, delujejo zlasti skladno s podrobnimi pravili pridelave, ki so med drugim določena v delu IV Priloge II k tej uredbi.

44      Natančneje, v točki 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 je uporaba mineralov pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano, kot so rastlinske pijače iz postopka v glavni stvari, pogojena s tem, da je njihova uporaba „neposredno zakonsko predpisana“.

45      V zvezi s tem je treba poudariti, da pojem „minerali“ ni opredeljen niti v tej določbi niti v celotni Uredbi 2018/848. Vendar se ta pojem glede na svoj običajni pomen nanaša na kemijske elemente ali spojine, ki niso organske narave.

46      V obravnavanem primeru je razvidno – kar mora preveriti predložitveno sodišče – da prašek, certificiran kot ekološki ter pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki je naravno bogata s kalcijevim karbonatom, vsebuje organsko sestavino. Ta prašek torej ni mineral.

47      Zato je treba kategorijo „minerali“ iz točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 razumeti tako, da ne zajema praška, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum.

48      Ta ugotovitev je v skladu s sodbo Natumi, v točki 47 katere je Sodišče na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL 2007, L 189, str. 1) in Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL 2008, L 250, str.1) razsodilo, da alge Lithothamnium calcareum na prvi pogled ni mogoče šteti za mineral.

49      Ugotoviti je treba še, ali je treba pojem „ekološka sestavina kmetijskega izvora“, uporabljen v členu 7(a) Uredbe 2018/848, razlagati tako, da zajema prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum.

50      Člen 7(a) Uredbe 2018/848 določa, da pridelava predelane ekološke hrane temelji na načelu, da je treba ekološko hrano pridelati iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora.

51      Poudariti je treba, da pojem „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ ni opredeljen ne v tej določbi ne v celotni Uredbi 2018/848.

52      Vendar je treba ugotoviti, na prvem mestu, da člen 3, točka 51, te uredbe pojem „sestavina“ v zvezi s proizvodi, ki niso hrana, opredeljuje kot „vsako sestavino [snov] ali proizvod, ki se uporablja pri proizvodnji ali pripravi proizvodov in ki je v končnem proizvodu še vedno prisoten, tudi v spremenjeni obliki“. Kar zadeva hrano, ta določba napotuje na opredelitev pojma „sestavina“ iz člena 2(2)(f) Uredbe št. 1169/2011, ki ima podobno besedilo, vendar je v tej določbi poleg tega pojasnjeno, prvič, da so v vsako snov ali proizvod vključeni arome, aditivi za živila in encimi za živila ter, drugič, da se ostanki ne štejejo za sestavine.

53      Ti določbi ne uvajata nobene razlike glede na svojstvene značilnosti zadevnega proizvoda, kot je njegova kemična sestava, glede na namen njegove uporabe, kot je doseganje hranilne vrednosti, ali glede na čas njegove uporabe, kot je faza predelave živila.

54      Tako v zvezi s tem ni upoštevna okoliščina, ki jo navaja predložitveno sodišče, da je alga Lithothamnium calcareum naravno bogata s kalcijevim karbonatom, ki je mineralna sol s seznama mineralov, naštetih v Prilogi I k Uredbi št. 1925/2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.

55      Zato je treba pojem „sestavina“ v smislu Uredbe 2018/848 razlagati tako, da lahko zajema prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum.

56      Na drugem mestu, ugotoviti je treba, da se Uredba 2018/848 v skladu s svojim členom 2(1) uporablja za žive ali nepredelane kmetijske proizvode, predelane kmetijske proizvode, namenjene za hrano in krmo, ter nekatere druge proizvode, ki so tesno povezani s kmetijstvom in so našteti v Prilogi I k tej uredbi.

57      Natančneje, pridelavo alg ureja člen 15 Uredbe 2018/848, v skladu s katerim izvajalci dejavnosti, ki pridelujejo alge, delujejo zlasti skladno s podrobnimi pravili gojenja, ki so med drugim določena v delu III Priloge II k isti uredbi.

58      V točki 2.2.1 tega dela III Priloge II je izrecno omenjeno „nabiranje prostoživečih alg in njihovih delov“. Zato skeleta divje alge Lithothamnium calcareum v okviru Uredbe 2018/848 ni mogoče razlikovati od te alge.

59      Glede na to, ali sušenje usedlin, sestavljenih iz teh skeletov, „bistveno spremeni“ te usedline v smislu člena 2(1)(m) Uredbe št. 852/2004, na katerega napotuje člen 3, točka 73, Uredbe 2018/848, je treba prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen s čiščenjem, mletjem in sušenjem teh usedlin, šteti za del bodisi „živih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov“ iz člena 2(1)(a) Uredbe 2018/848 bodisi „predelanih kmetijskih proizvodov, namenjenih za hrano“, iz člena 2(1)(b) te uredbe.

60      Poleg tega je treba poudariti, prvič, da so alge del „neekoloških sestavin kmetijskega izvora“, naštetih v delu B Priloge V k Izvedbeni uredbi 2021/1165, ki jih je mogoče dodati hrani na podlagi člena 24(2)(b) Uredbe 2018/848. Drugič, Sodišče je v točki 42 sodbe Natumi razsodilo, da je treba prašek, pridobljen iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, šteti za „sestavino kmetijskega izvora“, v zadevnem primeru neekološko.

61      Glede na navedeno je treba pojem „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ v smislu člena 7(a) Uredbe 2018/848 razlagati tako, da zajema prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum.

62      To razlago potrjuje kontekst, v katerega so umeščene zadevne določbe.

63      V zvezi s tem je treba opozoriti, da so posebna načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane, določena v členu 7 Uredbe 2018/848. Ta člen 7(a) določa načelo, da je treba ekološko hrano pridelati iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, v navedenem členu 7(b) in (c) pa je navedeno, da je treba po eni strani omejiti uporabo nekaterih proizvodov in snovi, da bi se ti uporabljali v kar najmanjši meri in le, če je to tehnično nujno potrebno ali če to služi določenim prehranskim namenom, ter po drugi strani izključiti snovi in predelovalne metode, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda.

64      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da uporaba ekološke sestavine kmetijskega izvora, kot je prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni v nasprotju z načeloma iz člena 7(b) in (c) Uredbe 2018/848.

65      Prvič, člen 7(b) Uredbe 2018/848, ki določa proizvode in snovi, katerih uporabo pri predelavi ekološke hrane je treba omejiti, se nanaša le na aditive za živila, neekološke sestavine s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranila in pomožna tehnološka sredstva.

66      V zvezi s tem je treba poudariti, da v Uredbi 2018/848 pojem „mikrohranila“ ni opredeljen. Vendar so v točki 2.2.2(f) dela IV Priloge II k tej uredbi mikrohranila navedena kot kategorija, ki je ločena od mineralov. Zato prašek iz alge Lithothamnium calcareum, ki je certificiran kot ekološki in ki se uporablja pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem, ni „mikrohranilo“ v smislu člena 7(b) Uredbe 2018/848.

67      Poleg tega člen 3, točki 61 in 65, Uredbe 2018/848 za opredelitev pojmov „aditiv za živila“ in „pomožno tehnološko sredstvo“ napotuje na člen 3(2)(a) oziroma (b) Uredbe št. 1333/2008. V zadnjenavedenih določbah je med sestavnimi elementi teh pojmov navedena njihova namenska uporaba iz tehnoloških razlogov.

68      Člen 3(2)(a)(ii) Uredbe št. 1333/2008 namreč določa, da živilo, ki se doda zaradi svojih hranilnih lastnosti, pri tem pa ima drugotni barvni učinek, ne spada k aditivom za živila. Prav tako je iz člena 3(2)(b)(ii) te uredbe razvidno, da se pomožna tehnološka sredstva uporabljajo za nekatere tehnološke namene med obdelavo ali predelavo.

69      Iz tega izhaja, da sestavine ni mogoče šteti za „aditiv za živila“ ali „pomožno tehnološko sredstvo“, kadar se uporablja izključno za prehranske namene.

70      V obravnavanem primeru na eni strani iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ni razvidno, da bi se prašek, certificiran kot ekološki, iz postopka v glavni stvari uporabljal za drug namen kot prehranski, in sicer za obogatitev s kalcijem, na drugi strani pa je, kot je Komisija navedla v pisnem stališču, edina znana uporaba praška, pridobljenega iz alge Lithothamnium calcareum, v živilski industriji ta, da se kot vir kalcija in magnezija uporablja kot živilska sestavina ali kot prehransko dopolnilo.

71      Iz tega sledi, da je treba pojma „aditiv za živila“ in „pomožno tehnološko sredstvo“, navedena v členu 7(b) Uredbe 2018/848, razlagati tako, da se ne nanašata na prašek, certificiran kot ekološki, iz alge Lithothamnium calcareum, ki se uporablja pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano za prehranske namene, in sicer z namenom obogatitve te hrane s kalcijem.

72      Zato za ekološko sestavino kmetijskega izvora – kot je prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum – ki se uporablja pri predelavi ekološke hrane z namenom obogatitve te hrane s kalcijem, ne veljajo omejitve iz člena 7(b) Uredbe 2018/848.

73      Poleg tega prašek, certificiran kot ekološki, iz postopka v glavni stvari ne spada na področje uporabe točke 2.2.1 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848, ki jo navaja predložitveno sodišče ter ki se nanaša na aditive za živila, pomožna tehnološka sredstva in neekološke sestavine kmetijskega izvora, katerih uporaba v ekološki pridelavi je dovoljena na podlagi člena 24 te uredbe.

74      Drugič, uporaba ekološke sestavine kmetijskega izvora, kot je prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem prav tako ni v nasprotju z načelom iz člena 7(c) Uredbe 2018/848, in sicer z izključitvijo snovi in predelovalnih metod, ki bi lahko bile zavajajoče glede prave narave proizvoda.

75      Res je, da lahko uporaba neekoloških sestavin kmetijskega izvora kot vira mineralov pri proizvodnji proizvoda, ki je označen in dan v promet kot ekološki, tako kot dodajanje mineralnih soli potrošnika zavede glede narave sestavin tega proizvoda, saj dobi vtis, da so vse pridelane ekološko, ali glede izvora mineralov, ki jih navedeni proizvod vsebuje, saj dobi vtis, da izvirajo iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora.

76      Vendar to ne velja za uporabo ekološke sestavine kmetijskega izvora, ki je naravno bogata z minerali, v tem primeru s kalcijem, ki ne povzroča nobene dvoumnosti glede narave sestavin zadevnega proizvoda ali glede izvora mineralov, ki jih ta proizvod vsebuje.

77      Poleg tega je treba poudariti, da je Sodišče v točkah 69 in 70 sodbe Natumi v bistvu razsodilo, da ni mogoče sprejeti take razlage ureditve, ki se uporablja, zaradi katere bi stroga pravila o dodajanju nekaterih proizvodov in snovi, kot so minerali, pri pridelavi ekološke hrane, določena s to ureditvijo, postala brezpredmetna.

78      Ob tem je treba poudariti, prvič, da se ta predlog za sprejetje predhodne odločbe drugače kot predlog, v zvezi s katerim je bila izdana navedena sodba, nanaša na prašek, ki je certificiran kot ekološki, in drugič, da se sistem, vzpostavljen z Uredbo 2018/848, ne ujema s sistemom, ki izhaja iz uredb št. 834/2007 in št. 889/2008 ter ki je bil analiziran v navedeni sodbi. Kot je namreč Sodišče v bistvu ugotovilo v točki 71 sodbe Natumi, Uredba 2018/848 spada v okvir razvojnega trenda na področju ekološke prehrane, ki se nagiba k omejevanju dodajanja neekoloških elementov v hrano.

79      Kar zadeva cilje, ki jim sledi ureditev, obravnavana v tej zadevi, je treba opozoriti, da je v uvodni izjavi 51 Uredbe 2018/848 med drugim navedeno, da bi morali biti predelani ekološki proizvodi proizvedeni po predelovalnih postopkih, s katerimi se zagotovo ohranijo ekološke lastnosti in kakovost proizvoda.

80      Poleg tega je ekološka pridelava sistem trajnostnega upravljanja, katerega namen je v skladu s členom 5(d) Uredbe 2018/848 pridelava širokega spektra visokokakovostne hrane ter drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki ustrezajo povpraševanju potrošnikov po blagu, proizvedenem po postopkih, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi in rastlin ali zdravju in dobrobiti živali, ter v skladu s členom 5(e) te uredbe zagotavljanje neoporečnosti ekološke pridelave na vseh stopnjah pridelave, priprave in distribucije hrane in krme.

81      Posebni načeli, ki se uporabljata za predelavo ekološke hrane in sta določeni v členu 7(b) in (c) Uredbe 2018/848, prispevata k doseganju cilja pridelave širokega spektra visokokakovostne hrane ter drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture in cilja neoporečnosti ekološke pridelave iz člena 5(d) in (e) te uredbe.

82      V zvezi s tem je iz točke 64 te sodbe razvidno, da uporaba ekološke sestavine kmetijskega izvora, kot je prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni v nasprotju s tema načeloma. Taka uporaba torej ni v nasprotju s cilji Uredbe št. 2018/848.

83      Poleg tega je treba ugotoviti, da če rastlinskih pijač, bogatih s kalcijem, nikakor ne bi bilo mogoče označiti in dati v promet kot ekološke proizvode, bi bili proizvajalci teh pijač spodbujeni k uporabi neekoloških sestavin kmetijskega izvora ali celo sestavin, ki niso kmetijskega izvora, kar bi bilo v nasprotju s ciljem pridelave širokega spektra visokokakovostne hrane ter drugih kmetijskih proizvodov in proizvodov iz akvakulture in s ciljem neoporečnosti ekološke pridelave.

84      Glede na vse navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba točki 2.2.1 in 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi 2018/848 v povezavi s členom 7, od (a) do (c), te uredbe razlagati tako, da prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ne spada v kategorijo „mineralov“ iz točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k tej uredbi, ampak je „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ v smislu člena 7(a) te uredbe, katere uporaba pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni prepovedana.

 Stroški

85      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Točki 2.2.1 in 2.2.2 dela IV Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v povezavi s členom 7, od (a) do (c), Uredbe 2018/848

je treba razlagati tako, da

prašek, ki je certificiran kot ekološki ter ki je pridobljen iz očiščenih, zmletih in posušenih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ne spada v kategorijo „mineralov“ iz točke 2.2.2(f)(i) dela IV Priloge II k tej uredbi, ampak je „ekološka sestavina kmetijskega izvora“ v smislu člena 7(a) te uredbe, katere uporaba pri predelavi ekološke hrane za običajno prehrano z namenom obogatitve te hrane s kalcijem ni prepovedana.

Podpisi


*      Jezik postopka: nizozemščina.