Začasna izdaja


SODBA SODIŠČA (deseti senat)

z dne 22. oktobra 2026(*)

„ Predhodno odločanje – Socialna politika – Enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu – Direktiva 2000/78/ES – Člen 1 – Prepoved diskriminacije na podlagi starosti – Upokojitev uradnikov iz diplomatske službe, ki so dopolnili 65 let in 35 let dejanske pokojninske dobe, po samem zakonu – Člen 6 – Legitimni cilji, ki upravičujejo različno obravnavanje na podlagi starosti “

V zadevi C‑359/25 [Delevris](i),

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložil Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija) z odločbo z dne 8. maja 2025, ki je na Sodišče prispela 27. maja 2025, v postopku

IS

proti

Ypourgos Esoterikon,

SODIŠČE (deseti senat),

v sestavi B. Smulders, predsednik senata, M. L. Arastey Sahún (poročevalka), predsednica petega senata v funkciji sodnice desetega senata, in J. Passer, sodnik,

generalni pravobranilec: A. Biondi,

sodni tajnik: V. Di Bucci,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za IS E. Kalafatis, dikigoros,

–        za grško vlado A. Magrippi, O. Patsopoulou in M. Tassopoulou, agenti,

–        za Evropsko komisijo M. Konstantinidis in E. Schmidt, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL 2000, L 303, str. 16).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med IS, nekdanjim uradnikom iz diplomatske službe Ypourgeio Exoterikon (ministrstvo za zunanje zadeve, Grčija), in Ypourgos Exoterikon (minister za zunanje zadeve) glede predloga za razglasitev ničnosti predsedniškega odloka, na podlagi katerega je bil IS upokojen po samem zakonu.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Uvodna izjava 14 Direktive 2000/78 določa:

„Ta direktiva ne vpliva na nacionalne določbe, ki urejajo upokojitveno starost.“

4        Člen 1 te direktive določa:

„Namen te direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, hendikepiranosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja.“

5        Člen 2 navedene direktive določa:

„1.      V tej direktivi ,načelo enakega obravnavanja‘ pomeni, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od razlogov iz člena 1.

2.      V smislu odstavka 1:

a)      se šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je, je bila ali bi bila oseba obravnavana manj ugodno kakor neka druga v primerljivi situaciji zaradi katerega od razlogov iz člena 1;

b)      se šteje, da gre za posredno diskriminacijo, kadar je zaradi kakšne navidez nevtralne določbe, merila ali prakse neka oseba […] določene starosti […] v primerjavi z drugimi v slabšem položaju, razen če:

i)      tako določbo, merilo ali prakso objektivno upravičuje legitimni cilj in je način uresničevanja tega cilja primeren in nujen […]

[…]“

6        Člen 3(1) te direktive določa:

„V mejah pristojnosti, ki so prenesene na Skupnost, se ta direktiva uporablja za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi, kar zadeva:

[…]

c)      zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom;

[…]“

7        Člen 6(1) Direktive 2000/78 določa:

„Ne glede na člen 2(2) lahko države članice predvidijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne predstavlja diskriminacije, če ga v kontekstu nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljujejo z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, in če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.

Tako različno obravnavanje je lahko med drugim:

a)      določitev posebnih pogojev glede dostopnosti zaposlitve in poklicnega usposabljanja, zaposlitve in dela, vključno s pogoji glede odpustitve in plačila, za mlade osebe, starejše delavce in osebe, ki so dolžne skrbeti za druge, zato da se spodbuja njihovo poklicno vključenost ali jim zagotavlja varstvo;

b)      z določitvijo [določitev] minimalnih pogojev glede starosti, delovnih izkušenj ali delovne dobe za dostop do zaposlitve ali kakšnih ugodnosti, povezanih z zaposlenostjo;

c)      z določitvijo najvišje starosti za zaposlitev, ki temelji na zahtevah glede usposobljenosti za zadevno delovno mesto, ali na potrebi po primerni dobi zaposlenosti pred upokojitvijo.“

 Grško pravo

8        Člen 16(6), tretji pododstavek, grške ustave določa:

„Z zakonom se določi starostna meja za profesorje visokošolskih ustanov; do objave tega zakona redni profesorji po samem zakonu prenehajo delati ob koncu univerzitetnega leta, v katerem dopolnijo starost sedeminšestdeset let.“

9        V členu 88(5) grške ustave je določeno:

„Sodniki do naziva svetovalca ali namestnika državnega tožilca pri [Efeteio (višje sodišče, Grčija)] ter vsi sodniki v enakovrednem nazivu obvezno prenehajo delati takoj, ko dopolnijo petinšestdeset let starosti; vsi sodniki, ki imajo višji naziv od prejšnjih, in sodniki z enakovrednim nazivom obvezno prenehajo delati takoj, ko dopolnijo starost sedeminšestdeset let. […]“

10      Člen 98(1) in (3) Nomos 3566/2007 Kyrosi os Kodika tou „Organismou tou Ypourgeiou Exoterikon“ (zakon 3566/2007 o kodeksu organizacije ministrstva za zunanje zadeve) (FEK A’ 117) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon 3566/2007), je določal:

„1.      Funkcije uradnikov iz diplomatske službe, ki so dopolnili 65 let starosti, prenehajo, če imajo petintrideset (35) let dejanske pokojninske dobe. Če uradniki iz diplomatske službe ob dopolnjenem 65. letu nimajo petintrideset (35) let delovne dobe v diplomatski službi, ostanejo zaposleni, dokler ne dopolnijo petintrideset (35) let [delovne dobe], vendar ne več kot sedeminšestdeset (67) let starosti. […]

[…]

3.      Odlok, sprejet na predlog ministra za zunanje zadeve, lahko za posebne potrebe službe podaljša delovno dobo uradnikov iz diplomatske službe, ki so veleposlaniki, za največ dve (2) leti po dopolnjenem petintridesetih (35) letih delovne dobe, vendar nikakor ne po dopolnjenem 67. letu starosti.“

11      Člen 155(1) in (2) Nomos 3528/2007 Kyrosi tou Kodika Katastasis Dimosion Politikon Dioikitikon Ypallilon kai Ypallilon N.P.D.D. (zakon 3528/2007 o zakoniku o kadrovskih predpisih za uradnike, zaposlene v javni upravi, in uslužbence pravnih oseb javnega prava) (FEK A’ 26) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določa, da državni uradniki in uradniki, ki delajo v službah pravnih oseb javnega prava, obvezno prenehajo opravljati svoje funkcije, ko dopolnijo 67 let.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

12      IS je nekdanji uradnik iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve.

13      S predsedniškim odlokom, sprejetim na podlagi člena 98(1) zakona 3566/2007, je s to določbo, ki je določala prenehanje funkcij uradnikov iz diplomatske službe, ki so dopolnili 65 let in so imeli 35 let dejanske pokojninske dobe, po samem zakonu, delo IS prenehalo z učinkom od 31. decembra 2017, ker je na ta dan dopolnil 65 let in imel 35 let dejanske pokojninske dobe.

14      IS je pri Dioikitiko Efeteio Athinon (višje upravno sodišče v Atenah, Grčija) vložil tožbo za razglasitev ničnosti tega predsedniškega odloka.

15      IS je v utemeljitev tožbe navedel dva tožbena razloga, od katerih se je prvi nanašal na uporabo napačne pravne podlage za sprejetje navedenega predsedniškega odloka, drugi pa na kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi starosti iz Direktive 2000/78 s tem členom 98(1).

16      Ta tožba je bila s sodbo tega sodišča zavrnjena kot neutemeljena, ker je zadnjenavedeno menilo, da je navedeni člen 98(1) združljiv z Direktivo 2000/78.

17      IS je 7. maja 2021 zoper to sodbo vložil pritožbo pri Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija), ki je predložitveno sodišče.

18      IS v utemeljitev pritožbe navaja dva pritožbena razloga.

19      Prvi pritožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je Dioikitiko Efeteio Athinon (višje upravno sodišče v Atenah) napačno zavrnilo tožbeni razlog v zvezi z uporabo napačne pravne podlage za sprejetje istega predsedniškega odloka, je predložitveno sodišče zavrnilo.

20      Drugi pritožbeni razlog se nanaša na to, da je Dioikitiko Efeteio Athinon (višje upravno sodišče v Atenah) napačno zavrnilo tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da je bila s členom 98(1) zakona 3566/2007 kršena prepoved diskriminacije na podlagi starosti, ker naj bi ta določba povzročila različno obravnavanje uradnikov iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, ki so dopolnili 65 let in imeli 35 let pokojninske dobe, ter prvič, uradnikov iz te diplomatske službe, ki niso dopolnili 35 let dejanske delovne dobe in so zato prenehali opravljati svoje funkcije šele ob dopolnjenem 67. letu starosti, drugič, uradnikov iz navedene diplomatske službe, ki niso dopolnili 65 let in se zato ne upokojijo po samem zakonu, in tretjič, uradnikov javne uprave, uslužbencev, zaposlenih v pravnih osebah javnega prava, sodnikov z višjim nazivom od sodnikov, ki imajo naziv svetovalca ali namestnika državnega tožilca pri Efeteio (višje sodišče) ali z enakovrednim nazivom in profesorjev visokošolskih ustanov, ki prenehajo opravljati funkcije pri 67. letu, ne glede na to, ali so ob dopolnjenem 65. letu starosti dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe.

21      V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da lahko po eni strani po mnenju IS na podlagi nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari uradniki iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, ki niso dopolnili 35 let dejanske delovne dobe, ostanejo na delovnem mestu do 67. leta starosti. Po drugi strani IS trdi, da odstavek 3 člena 98 zakona 3566/2007 določa, da je mogoče s predsedniškim odlokom, sprejetim na predlog ministra za zunanje zadeve, za posebne potrebe službe podaljšati opravljanje funkcij za nekatere javne uslužbence do starosti največ 67 let.

22      Ta ureditev naj bi tako uvedla različno obravnavanje na podlagi starosti uradnikov, kakršen je IS, ne da bi sledila legitimnemu cilju v smislu člena 6 Direktive 2000/78.

23      IS poleg tega trdi, da je lahko znesek pokojnine višji za uradnike, ki so dopolnili več kot 35 let dejanske delovne dobe, tako da obvezna upokojitev uradnikov iz diplomatske službe pri 65. letu, ko so dopolnili 35 let dejanske delovne dobe, ustvarja „izgubo v zvezi s pokojnino“ v njihovo škodo v primerjavi z uradniki, ki so se upokojili pri 67. letu zaposlitve, potem ko so dopolnili 35 let delovne dobe.

24      Po mnenju ministra za zunanje zadeve naj bi bilo domnevno različno obravnavanje zaradi starosti vsekakor upravičeno v skladu s členom 6(1) Direktive 2000/78.

25      Prvič, po mnenju tega ministra naj bi bil namen nacionalne ureditve, ki določa upokojitev uradnikov iz diplomatske službe po izteku obdobja 35 let dejanske pokojninske dobe v povezavi s starostjo med 65 in 67 leti, po samem zakonu, na eni strani ustvariti uravnoteženo starostno strukturo grške diplomatske službe in na drugi strani olajšati dostop mladih uslužbencev do te službe. Drugič, obvezno prenehanje funkcij naj bi se nanašalo le na majhno število uradnikov in naj ne bi posegalo v doslednost te ureditve. Tretjič, navedena ureditev naj bi bila primerna za dosego teh ciljev. Četrtič, prav tako naj bi bila „potrebna“ v smislu Direktive 2000/78, saj navedenih ciljev ni mogoče učinkovito doseči z manj omejevalnimi sredstvi. Petič, domnevno različno obravnavanje uradnikov iz diplomatske službe in drugih uradnikov naj bi bilo utemeljeno s posebno naravo diplomatske službe in funkcij uradnikov iz diplomatske službe.

26      Predložitveno sodišče tako kot minister za zunanje zadeve opozarja, da je cilj nacionalne ureditve iz postopka v glavni stvari zagotoviti uravnoteženo starostno strukturo med mlajšimi in starejšimi uradniki, kar naj bi omogočilo prenos izkušenj z najstarejših na najmlajše ter olajšalo dostop mladih uradnikov do diplomatske službe. Poleg tega naj bi nacionalni zakonodajalec upošteval potrebo po tem, da uradniki diplomatske službe dopolnijo dovolj dolgo delovno dobo, da bi bili upravičeni do ustrezne pokojnine, in pomen plačevanja prispevkov v znesku, ki zadostuje za okrepitev sistema socialne varnosti. Iz teh razlogov naj bi nacionalni zakonodajalec kot glavno merilo določil dopolnitev 35 let dejanske pokojninske dobe ter zgornjo starostno mejo 65 let (najmanj) in 67 let (največ). Poleg tega to sodišče podredno navaja, da posebna narava diplomatske službe upravičuje različno obravnavanje na podlagi starosti v zvezi z upokojitvijo uradnikov navedene diplomatske službe v primerjavi z upokojitvijo drugih uradnikov.

27      V teh okoliščinah je Symvoulio tis Epikrateias (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil to vprašanje:

„Ali Direktiva [2000/78] nasprotuje [nacionalni ureditvi], ki določa, da se morajo uradniki iz diplomatske [službe] ministrstva za zunanje zadeve obvezno upokojiti, če so dopolnili 35 let dejanske [pokojninske dobe], vendar ne pred dopolnjenim 65. letom starosti ali po dopolnjenem 67. letu, z obrazložitvijo, da naj bi bila s to [ureditvijo] uvedena neupravičena diskriminacija uslužbencev iz [diplomatske službe], katerih delo se konča z dopolnjenim 65. letom starosti, ker so v tem obdobju dopolnili 35 let dejanske [pokojninske dobe]:

–        v primerjavi z [uradniki] te iste službe, [ki se morajo obvezno upokojiti po samem zakonu] pri 67. letu starosti, če do tega datuma niso dopolnili 35 let dejanske [pokojninske dobe];

–        v primerjavi [z uradniki] iste službe, ki niso dopolnili 65 let in se zato ne [upokojijo obvezno];

–        v primerjavi [z uradniki] javne uprave, uslužbenci v službi pravnih oseb javnega prava, sodniki višjega naziva [sodniki z nazivom svetovalca ali namestnika državnega tožilca pri Efeteio (višje sodišče)] in profesorji visokošolskih ustanov [ki se obvezno upokojijo po samem zakonu], ko dopolnijo 67 let starosti, ne glede na to, ali so ob 65. letu ali na drug datum dopolnili 35 let dejanske [pokojninske dobe]?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

28      Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba Direktivo 2000/78 razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da se uradniki iz diplomatske službe upokojijo pri 65. letu starosti, če so dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, po samem zakonu, v nasprotju z drugimi uradniki in javnimi uslužbenci, ki ne izpolnjujejo teh pogojev in se zato pri tej starosti ne upokojijo po samem zakonu.

29      Za odgovor na to vprašanje je treba preveriti, ali nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe te direktive, in če je odgovor pritrdilen, ali ta ureditev uvaja različno obravnavanje na podlagi starosti in, v takem primeru, ali je to različno obravnavanje lahko upravičeno glede na člen 6(1) navedene direktive (sodba z dne 20. aprila 2023, BVAEB (Prilagoditev starostnih pokojnin), C‑52/22, EU:C:2023:309, točka 40).

30      Na prvem mestu je glede vprašanja, ali ureditev iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe Direktive 2000/78, iz naslova, uvodnih izjav, vsebine in cilja te direktive razvidno, da naj bi se z njo vzpostavil splošen okvir, ki zagotavlja enako obravnavanje „pri zaposlovanju in delu“ vseh oseb, tako da jim omogoči učinkovito varstvo pred diskriminacijo, ki temelji na enem od razlogov iz člena 1 te direktive, med katerimi je tudi starost (sodba z dne 20. aprila 2023, BVAEB (Prilagoditev starostnih pokojnin), C‑52/22, EU:C:2023:309, točka 41 in navedena sodna praksa).

31      Poleg tega je iz člena 3(1)(c) navedene direktive razvidno, da se ta direktiva v mejah pristojnosti, ki so prenesene na Evropsko unijo, uporablja „za vse osebe, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju, vključno z javnimi telesi“, kar zadeva „zaposlitev in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom“.

32      V obravnavanem primeru se v skladu s členom 98(1) zakona 3566/2007 uradniki iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, ki so dopolnili 65 let, upokojijo po samem zakonu, če so dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe. Iz tega sledi, da se ta določba nanaša na „zaposlitvene in delovne pogoje, vključno z odpustitvijo in plačilom“ v smislu tega člena 3(1)(c) v delu, v katerem povzroči prenehanje nalog zadevnih oseb, če izpolnjujejo ta pogoja.

33      Te ugotovitve ni mogoče izpodbijati z obrazložitvijo, da Direktiva 2000/78 v skladu z njeno uvodno izjavo 14 ne vpliva na nacionalne določbe, ki določajo upokojitveno starost.

34      Iz sodne prakse namreč izhaja, da je v tej uvodni izjavi zgolj pojasnjeno, da ta direktiva ne vpliva na pristojnost držav članic za določitev upokojitvene starosti in nikakor ne nasprotuje uporabi navedene direktive za nacionalne ukrepe, ki urejajo pogoje za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ko je dosežena tako določena upokojitvena starost (sodba z dne 5. marca 2009, Age Concern England, C‑388/07, EU:C:2009:128, točka 25 in navedena sodna praksa).

35      Zato nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari spada na področje uporabe te direktive.

36      Na drugem mestu, glede vprašanja, ali ta ureditev povzroča različno obravnavanje na podlagi starosti pri zaposlovanju in delu, je treba spomniti, da iz člena 2(1) Direktive 2000/78 v povezavi s členom 1 te direktive izhaja, da se v smislu te direktive z načelom enakega obravnavanja prepoveduje vsakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi starosti.

37      V členu 2(2)(a) navedene direktive je pojasnjeno, da se za potrebe uporabe odstavka 1 tega člena šteje, da gre za neposredno diskriminacijo, kadar je ena oseba obravnavana manj ugodno kot neka druga oseba v primerljivem položaju iz katerega od razlogov iz člena 1 te direktive.

38      V obravnavanem primeru, kot je bilo navedeno že v točki 20 te sodbe, IS meni, da člen 98(1) zakona 3566/2007 uvaja različno obravnavanje glede na starost, ker naj bi se s to določbo manj ugodno obravnavali uradniki iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, ki so dopolnili 65 let in 35 let dejanske pokojninske dobe, kot je IS, v primerjavi, prvič, z uradniki te diplomatske službe, ki niso dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, in so se zato po samem zakonu upokojili pri 67. letu starosti, drugič, uradniki navedene diplomatske službe, ki niso dopolnili 65 let in se zato niso upokojili po samem zakonu, in tretjič, uradniki javne uprave, uslužbenci, zaposlenimi pri pravnih osebah javnega prava, sodniki z višjim nazivom od sodnikov z nazivom svetovalca ali namestnika državnega tožilca pri Efeteio (višje sodišče) ali z enakovrednim nazivom ter profesorji visokošolskih ustanov, ki se upokojijo po samem zakonu, ko dopolnijo 67 let starosti, ne glede na to, ali so pri 65. letu ali pozneje dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe.

39      Vendar je treba najprej ugotoviti, kot navaja Evropska komisija v pisnih stališčih, da v obravnavanem primeru različno obravnavanje glede na starost, na katero se sklicuje IS, ni različno obravnavanje uradnikov iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, kot je IS, in na eni strani, uradnikov te diplomatske službe, ki so se po samem zakonu upokojili pri 67. letu starosti, vendar niso dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, in na drugi strani uradnikov javne uprave in uslužbencev, zaposlenih pri pravnih osebah javnega prava, ki se upokojijo po samem zakonu, ko dopolnijo 67 let starosti, ne glede na to, ali so pri 65. letu ali pozneje dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe.

40      To različno obravnavanje namreč ne temelji na starosti uradnikov iz prejšnje točke, ampak na številu dopolnjenih let pokojninske dobe in/ali na vrsti opravljenega dela.

41      Ker pa zadnjenavedena razloga nista med razlogi, ki so izčrpno našteti v členu 1 Direktive 2000/78, navedeno različno obravnavanje ne more spadati v splošni okvir, določen s členom 2(2) te direktive za boj proti nekaterim oblikam diskriminacije na delovnem mestu (glej v tem smislu sodbo z dne 17. oktobra 2024, Zetschek, C‑349/23, EU:C:2024:889, točki 25 in 30 ter navedena sodna praksa).

42      Nasprotno pa je treba v zvezi z različnim obravnavanjem uradnikov iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, kot je IS, na eni strani in uradnikov te diplomatske službe, ki niso dopolnili 65 let in se zato ne upokojijo po samem zakonu, na drugi strani, poudariti, da je treba za nacionalno določbo, kot je člen 98(1) zakona 3566/2007, v skladu s katero to, da zadevni uradnik dopolni starost, ki je s to določbo določena za upokojitev po samem zakonu, povzroči, da njegove funkcije prenehajo po samem zakonu, šteti, da neposredno določa manj ugodno obravnavanje uradnikov, ki so to starost dopolnili v primerjavi z vsemi drugimi aktivno zaposlenimi uradniki iste kategorije in so tako v primerljivem položaju, ker ti prvi uradniki med drugim utrpijo izgubo dohodka v primerjavi z aktivnimi uradniki.

43      Zato taka nacionalna določba uvaja različno obravnavanje, ki neposredno temelji na starosti, v smislu člena 2(1) in (2)(a) te direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2007, Palacios de la Villa, C‑411/05, EU:C:2007:604, točka 51).

44      Na tretjem mestu, v zvezi z vprašanjem, ali je to različno obravnavanje, ki neposredno temelji na starosti, mogoče upravičiti na podlagi člena 6(1) Direktive 2000/78, je treba opozoriti, da lahko države članice v skladu s to določbo ne glede na člen 2(2) te direktive določijo, da različno obravnavanje zaradi starosti ne pomeni diskriminacije, kadar je v okviru nacionalnega prava objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim ciljem, vključno z legitimnimi cilji zaposlovalne politike, delovnega trga in poklicnega usposabljanja, če so načini uresničevanja tega cilja primerni in nujni.

45      V zvezi s tem je, prvič, glede cilja, ki mu sledi člen 98(1) zakona 3566/2007, iz pisnih stališč grške vlade razvidno, da je namen tega cilja na eni strani zagotoviti uravnoteženo starostno strukturo med mlajšimi in starejšimi uradniki iz diplomatske službe, ki v interesu dobrega delovanja diplomatske službe omogoča prenos poklicnih izkušenj z najstarejših na najmlajše in, obratno, razširjanje novo pridobljenih znanj najmlajših. Na drugi strani naj bi bil namen te določbe mladim uradnikom olajšati dostop do te diplomatske službe.

46      Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da ni mogoče razumno podvomiti o legitimnosti cilja zaposlovalne politike, ki je v bistvu olajšanje menjave generacij in pomladitev, ker spada med cilje, izrecno navedene v členu 6(1) Direktive 2000/78, in da je v skladu s členom 3(3), prvi pododstavek, PEU spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti eden od ciljev, ki jim sledi Unija (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2021, Ministero della Giustizia (Notarji), C‑914/19, EU:C:2021:430, točka 36 in navedena sodna praksa).

47      Poleg tega je spodbujanje zaposlovanja nedvomno legitimen cilj socialne politike ali politike zaposlovanja držav članic, zlasti če gre za spodbujanje dostopa mladih do nekega poklica (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2021, Ministero della Giustizia (Notarji), C‑914/19, EU:C:2021:430, točka 37 in navedena sodna praksa).

48      Tako je lahko cilj vzpostavitve uravnotežene starostne strukture med mlajšimi in starejšimi uradniki iz diplomatske službe, da se spodbudi zaposlovanje in napredovanje prvonavedenih, optimizira upravljanje osebja in s tem preprečuje morebitne spore, ki se nanašajo na zmožnost teh uslužbencev, da opravljajo delo po določeni starosti, ob hkratnem ohranjanju operativne diplomatske službe, legitimen cilj zaposlovalne politike in trga dela (glej v tem smislu sodbo z dne 21. julija 2011, Fuchs in Köhler, C‑159/10 in C‑160/10, EU:C:2011:508, točka 50).

49      Zato se cilj olajšanja menjave generacij in pomladitve uradnikov iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve zdi legitimen cilj v smislu člena 6(1) Direktive 2000/78.

50      Drugič, v skladu s samim besedilom tega člena 6(1) je treba preučiti še, ali so načini uresničevanja tega cilja „primerni in nujni“.

51      Kar zadeva, prvič, „primernost“ člena 98(1) zakona 3566/2007, je treba ugotoviti, da je mogoče to določbo, ki določa upokojitev uradnikov iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve, ki so dopolnili 65 let in so dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, po samem zakonu, ob upoštevanju široke diskrecijske pravice, ki jo imajo države članice na področju socialne politike in politike zaposlovanja (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2021, Ministero della Giustizia (Notarji), C‑914/19, EU:C:2021:430, točka 30 in navedena sodna praksa), načeloma šteti za primerno za uresničitev ciljev, ki jim ta direktiva sledi, kakršen je zagotoviti uravnoteženo starostno strukturo med mlajšimi in starejšimi diplomatskimi uradniki ter olajšati dostop mladih uradnikov do te diplomatske službe.

52      Po eni strani se namreč ne zdi nerazumno, da organi države članice glede na razvoj zaposlitve v danem sektorju menijo, da lahko uporaba starostne meje, ki vodi do izstopa najstarejših uradnikov s trga, omogoči spodbujanje zaposlovanja mlajših uradnikov, ker so delovna mesta uradnikov na splošno omejena in so pridržana za osebe, ki so na zadevnem področju dosegle najvišje kvalifikacije. Ker mora biti tako prosto delovno mesto na voljo za zaposlitev takega uradnika, je treba šteti, da lahko država članica določi starostno mejo za doseganje ciljev zaposlovalne politike (glej po analogiji sodbo z dne 18. novembra 2010, Georgiev, C‑250/09 in C‑268/09, EU:C:2011:699, točki 51 in 52).

53      Prav tako je Sodišče v tem okviru razsodilo, da je prenehanje pogodb o zaposlitvi delavcev, ki izpolnjujejo pogoje glede starosti in plačevanja prispevkov, da bi bili upravičeni do izplačila svojih pokojninskih pravic, po samem zakonu, že dolgo del delovnega prava številnih držav članic. Ta mehanizem temelji na ravnotežju med političnimi, ekonomskimi, socialnimi, demografskimi in/ali proračunskimi oziri in je odvisen od izbire, ali podaljšati poklicno življenje delavcev ali pa, nasprotno, določiti njihovo zgodnejšo upokojitev (glej po analogiji sodbo z dne 28. februarja 2018, John, C‑46/17, EU:C:2018:131, točka 24 in navedena sodna praksa).

54      Poleg tega je treba poudariti, da je v obravnavanem primeru starostno mejo 65 let mogoče šteti za dovolj visoko, da se lahko uporablja za prenehanje opravljanja funkcij uradnika iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve (glej po analogiji sodbo z dne 5. julija 2017, Fries, C‑190/16, EU:C:2017:513, točka 61 in navedena sodna praksa).

55      Po drugi strani se zdi, da starostna meja 65 let, določena v členu 98(1) zakona 3566/2007, omogoča vzpostavitev uravnotežene starostne strukture med mlajšimi in starejšimi uradniki iz diplomatske službe.

56      Vendar mora nacionalno sodišče preveriti, ali taka starostna meja resnično zagotavlja dosledno in sistematično doseganje navedenih ciljev. Natančneje, kot je poudarila tudi Komisija, je treba preučiti, ali je ureditev iz postopka v glavni stvari primerna za uresničitev zastavljenih ciljev ob upoštevanju posebnosti diplomatske službe zadevnega ministrstva za zunanje zadeve ali pa, nasprotno, razkriva nedoslednost v nacionalni zakonodaji, ki tako ne izpolnjuje pogojev iz člena 6(1) Direktive 2000/78 (glej po analogiji sodbo z dne 18. novembra 2010, Georgiev, C‑250/09 in C‑268/09, EU:C:2011:699, točka 56).

57      Ob tem je treba dodati, da se na podlagi dejstva, da se lahko v skladu s členom 98(3) zakona 3566/2007 na predlog ministra za zunanje zadeve za posebne potrebe službe sprejme odlok za podaljšanje zaposlitve diplomatov, ki so veleposlaniki največ dve leti po tem, ko so dopolnili 35 let delovne dobe, nikakor pa ne po dopolnjenem 67. letu starosti, ne zdi, da bi bilo mogoče šteti, da ureditev iz postopka v glavni stvari vsebuje nedoslednost. Možnost takega podaljšanja kariere namreč lahko ustreza cilju, ki mu sledi ta ureditev, kakor je razvidno iz točke 48 te sodbe, ki je sicer vzpostavitev uravnotežene starostne strukture med mlajšimi in starejšimi uradniki iz diplomatske službe, pa tudi cilju ohranitve operativne diplomatske službe (glej v tem smislu sodbo z dne 21. julija 2011, Fuchs in Köhler, C‑159/10 in C‑160/10, EU:C:2011:508, točke od 88 do 90), kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

58      Poleg tega dejstvo, da se starost 65 let, pri kateri se uradniki iz diplomatske službe, kakršen je IS, upokojijo po samem zakonu, razlikuje od upokojitvene starosti, ki se uporablja za nekatere druge kategorije uradnikov ali javnih uslužbencev, samo po sebi prav tako ne more omajati doslednosti zadevne nacionalne ureditve, zlasti če se izkaže, kot je poudarila grška vlada v pisnem stališču, da je ta razlika nadaljevanje stare prakse, v skladu s katero uradnikom iz diplomatske službe ministrstva za zunanje zadeve prej prenehajo funkcije kot uradnikom drugih kategorij, da bi se ustrezno upoštevale posebnosti delovnih pogojev prvih uradnikov, kar mora prav tako preveriti predložitveno sodišče.

59      Drugič, glede „nujnosti“ člena 98(1) zakona 3566/2007 je treba opozoriti, da mora nacionalni zakonodajalec pri izvajanju široke diskrecijske pravice, ki jo ima na področju socialne in zaposlovalne politike, najti pravično ravnotežje med različnimi prisotnimi interesi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti sodelovanju starejših javnih uslužbencev v poklicnem življenju in s tem v gospodarskem, kulturnem in socialnem življenju. Z zadržanjem teh oseb v poklicnem življenju se med drugim spodbuja raznovrstnost zaposlovanja. Interes za nadaljevanje delovnega razmerja navedenih oseb pa je treba upoštevati skupaj z drugimi, morebiti drugačnimi interesi. Zato mora nacionalno sodišče, kadar mora preučiti, ali ukrep, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, ne presega tistega, kar je nujno za dosego zastavljenega cilja, upoštevati ne le sposobnost zadevnih oseb za opravljanje poklica, ampak tudi škodo, ki jo lahko ta ureditev povzroči tem osebam, ki so ranljivejše z vidika trga dela (glej v tem smislu sodbo z dne 17. oktobra 2024, Anwaltsnotarin, C‑408/23, EU:C:2024:901, točka 36 in navedena sodna praksa).

60      V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da lahko upokojitev nekaterih diplomatov ministrstva za zunanje zadeve po samem zakonu, kakor je določena v nacionalni ureditvi iz postopka v glavni stvari, omogoča pravično ravnotežje med dostopom mladih uradnikov iz te diplomatske službe na eni strani in ohranitvijo zaposlitve starejših uradnikov iz navedene diplomatske službe na drugi strani, ker lahko to ravnovesje spodbuja polno zaposlenost s spodbujanjem dostopa do trga dela in s tem spodbuja generacijsko raznolikost grške diplomatske službe.

61      Ob tem je treba upoštevati tudi poseben položaj, v katerem so ti starejši uradniki, za katerega je po eni strani značilna omejena možnost, da se ob upoštevanju posebnosti diplomatske kariere zagotovi socialna in gospodarska vključenost navedenih uradnikov, na drugi strani pa njihova ranljivost, povezana s starostjo.

62      V zvezi s tem iz sodne prakse Sodišča izhaja, da za ureditev države članice, ki določa upokojitev nekaterih delavcev, ko dopolnijo 65 let starosti, po samem zakonu, ni mogoče šteti, da pretirano posega v legitimne zahteve teh delavcev, ker ta ureditev ne temelji le na določeni starosti, ampak upošteva tudi okoliščino, da so zadevne osebe ob koncu svoje poklicne kariere upravičene do finančnega nadomestila z dodelitvijo starostne pokojnine, katere višine ni mogoče šteti za nerazumno, s tem da zadevnim osebam po potrebi omogočajo, da ostanejo zaposlene do starosti 67 let, da bi dopolnile 35 let dejanske pokojninske dobe (glej v tem smislu sodbo z dne 16. oktobra 2007, Palacios de la Villa, C‑411/05, EU:C:2007:604, točka 73). Ob tem bo moralo predložitveno sodišče preveriti, ali nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev.

63      Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 2000/78 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da se uradniki iz diplomatske službe pri 65. letu starosti upokojijo po samem zakonu, če so dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, v nasprotju z drugimi uradniki in javnimi uslužbenci, ki teh pogojev ne izpolnjujejo in ki se zato pri tej starosti ne upokojijo po samem zakonu, če ta nacionalna ureditev sledi legitimnemu cilju zaposlovalne politike in politike trga dela ter če je v zakonodajnem okviru, v katerega je umeščena, in glede na vse položaje, za katere se uporablja, navedena ureditev primerna in nujna za uresničitev tega cilja.

 Stroški

64      Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:

Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

je treba razlagati tako, da

ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa, da se uradniki iz diplomatske službe pri 65. letu starosti upokojijo po samem zakonu, če so dopolnili 35 let dejanske pokojninske dobe, v nasprotju z drugimi uradniki in javnimi uslužbenci, ki teh pogojev ne izpolnjujejo in ki se zato pri tej starosti ne upokojijo po samem zakonu, če ta nacionalna ureditev sledi legitimnemu cilju zaposlovalne politike in politike trga dela ter če je v zakonodajnem okviru, v katerega je umeščena, in glede na vse položaje, za katere se uporablja, navedena ureditev primerna in nujna za uresničitev tega cilja.

Podpisi


*      Jezik postopka: grščina.


i      Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.