|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2025/4948 |
13.10.2025 |
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU
Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2024
(C/2025/4948)
KAZALO
| POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA | 2 |
| IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS | 3 |
| SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA | 7 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS | 9 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS | 51 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2024 | 52 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2024 | 59 |
| KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU | 66 |
| POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU | 71 |
POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA
Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2024 je bil pripravljen v skladu z naslovom X finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.
Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 18 finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad.
Od odredbodajalca in EIB, ki jamčita za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobila vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskega razvojnega sklada ter izvrševanje proračuna.
Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobila razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih.
Beatriz SANZ REDRADO
Računovodja
24. junij 2025
IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS
1. OZADJE
Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj tega sodelovanja je spodbujati gospodarski, socialni in okoljski razvoj, pri čemer je primarni cilj dolgoročno zmanjšanje revščine in njeno izkoreninjenje z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi EU to dosegla, oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva EU, dodeljena za razvojno sodelovanje, se zagotavljajo iz treh virov:
|
— |
proračuna EU, |
|
— |
Evropskega razvojnega sklada (ERS) in |
|
— |
Evropske investicijske banke (EIB). |
ERS se ne financira iz proračuna EU. Ustanovljen je bil z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, ki sedijo v Svetu, upravlja pa ga poseben odbor. Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS. Evropska investicijska banka upravlja Sklad za spodbujanje naložb.
Vsak ERS sestavljajo posamezni ERS, od katerih je vsak sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba. To zahteva pripravo posameznih računovodskih izkazov. Poleg tega so ti računovodski izkazi prikazani v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Komisija.
ERS je bil do leta 2021, ko je 11. ERS vstopil v svojo končno fazo, ker je 31. decembra 2020 začela veljati samoderogacijska klavzula, glavni instrument za zagotavljanje pomoči za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO). Od leta 2021 pa se sodelovanje EU z državami AKP in ČDO financira iz proračuna EU.
Na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja EIB, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira večinoma (vendar ne izključno) zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker ga ne upravlja Komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb, ki jih pripravi EIB, so prikazani v ločenem delu zaključnega računa ERS (del II), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS.
2. KAKO SE FINANCIRA ERS?
Svet je 2. decembra 2013 sprejel Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 (1) o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun EU, temveč se bo še naprej financiralo prek obstoječega medvladnega ERS.
ERS pa je v nasprotju s proračunom EU sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS določa skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja za obdobje, ki običajno traja pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Dejstvo, da so proračuni določeni za obdobje več let namesto za eno leto, je poudarjeno v proračunskem poročanju, kjer se izvrševanje proračuna ERS meri glede na skupna sredstva.
Sredstva ERS so ad hoc prispevki držav članic EU. Predstavniki držav članic se približno vsakih pet let sestanejo na medvladni ravni, da bi odločili o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu, ter o nadzoru njegovega izvrševanja.
Komisija upravlja ERS v skladu s politiko EU na področju razvojnega sodelovanja. Države članice imajo vzporedno s politiko EU tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo.
Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.
3. DEJAVNOSTI ERS PO 31. DECEMBRU 2020
Komisija trenutno zaključuje 9. ERS (ki je trajal od leta 2000 do leta 2007), v katerega so bila vključena preostala sredstva, prenesena iz 8. ERS (ki je trajal od 1995 do 2000), v skladu z določbami dela 3 finančne uredbe (2), ki se uporablja za 9. ERS. Trenutno je še vedno odprtih osem pogodb, financiranih iz 9. ERS, ki bodo zaključene v določenem roku, kar bo prispevalo k zaključku dejavnosti in projektov, povezanih z 9. ERS. 9. ERS se lahko dokončno zaključi šele po zaključku vseh pogodb ter po zaključku njihovih ocen in revizij.
Zaključevanje 10. ERS (ki je potekal od leta 2008 do 2013) dobro napreduje, saj je že zaključenih 97,35 % njegovih pogodb. Vendar bo trajalo nekaj časa, da bodo operativno in finančno zaključene še preostale pogodbe. Finančni zaključek zahteva uvedbo in dokončanje vseh potrebnih ocen, revizij in izterjav.
11. ERS (ki je potekal od leta 2014 do 2020) je vstopil v svojo končno fazo, saj je 31. decembra 2020 začela veljati samoderogacijska klavzula. Ta klavzula določa presečni datum za obveznosti, kar pomeni, da od leta 2021 v okviru 11. ERS ni mogoče sprejeti nobenih dodatnih sklepov o financiranju. Vendar se bo izvajanje tekočih projektov, ki jih financira 11. ERS, nadaljevalo do njihovega končnega zaključka.
V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je sodelovanje EU z državami AKP vključeno v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa. Podobno je sodelovanje s ČDO zdaj zajeto v Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. To pomeni, da se razvojni programi od leta 2021 financirajo iz proračuna EU, čeprav so se programi v okviru ERS do leta 2021 financirali s prostovoljnimi prispevki držav članic EU. Zaradi tega je za financiranje razvojnih programov odslej potrebna odobritev Evropskega parlamenta, prav tako pa morajo biti transakcije skladne s finančnimi uredbami EU, kot to velja za druge programe, ki jih financira EU.
4. POROČANJE OB KONCU LETA
4.1. ZAKLJUČNI RAČUN
Računovodski izkazi za ERS se v skladu s členom 18(3) finančne uredbe za ERS pripravijo na osnovi računovodskih pravil na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh institucijah in organih EU za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da se harmonizira proces priprave računovodskih izkazov. Ta računovodska pravila EU uporablja tudi ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.
Zaključni račun ERS pripravi računovodja Komisije, ki je računovodja ERS in zagotavlja, da zaključni račun ERS predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega položaja ERS.
Zaključni račun je prikazan na naslednji način:
Del I: Sredstva, ki jih upravlja Komisija
|
(i) |
Računovodski izkazi ERS in pojasnila k njim |
|
(ii) |
Računovodski izkazi skrbniških skladov EU, konsolidiranih v računovodskih izkazih ERS |
|
(iii) |
Konsolidirani računovodski izkazi ERS in skrbniških skladov EU |
|
(iv) |
Poročilo o finančnem izvrševanju ERS |
Del II: Letno poročilo o izvrševanju – sredstva, ki jih upravlja EIB
|
(i) |
Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb |
V delu „Računovodski izkazi skrbniških skladov EU, konsolidiranih v računovodskih izkazih ERS“ so vključeni računovodski izkazi dveh skrbniških skladov, ustanovljenih v okviru ERS, in sicer skrbniškega sklada EU Bêkou (glej oddelek „Računovodski izkazi skrbniškega sklada EU Bêkou“) in skrbniškega sklada EU za Afriko (glej oddelek „Računovodski izkazi skrbniškega sklada EU za Afriko“). Za pripravo posameznih računovodskih izkazov obeh skrbniških skladov je odgovoren računovodja Komisije, zunanjo revizijo teh izkazov pa izvede zasebna revizijska družba. Zneski skrbniških skladov, vključeni v ta zaključni račun, so začasni.
Komisija mora najpozneje do 31. julija leta po datumu bilance stanja sprejeti zaključni račun ERS ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v razrešnico.
5. REVIZIJA IN RAZREŠNICA
5.1. REVIZIJA
Zaključni račun revidira ERS zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče), ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo.
5.2. RAZREŠNICA
Končna kontrola finančnega izvrševanja sredstev ERS za dano proračunsko leto je razrešnica. Po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa se Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa in letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) ter odgovorih Komisije na vprašanja in zahteve organa za razrešnico po dodatnih informacijah.
GLAVNI DOSEŽKI FINANČNEGA IZVRŠEVANJA V LETU 2024
|
* |
Neto znesek, samo za 10. in 11. ERS |
Izvrševanje proračuna
Leta 2024 so bile v okviru 10. ERS in 11. ERS izvršene posamezne neto obveznosti v višini 42 milijonov EUR. Leta 2024 so bila v okviru 10. ERS in 11. ERS izvršena tudi neto plačila v višini 1 345 milijonov EUR. Skupni znesek bruto plačil za ERS je leta 2024 znašal 1 405,45 milijona EUR, kar predstavlja 99,68 % cilja v višini 1 410 milijonov EUR, sporočenega državam članicam.
Svet je leta 2022 soglasno sklenil, da ponovno uporabi 600 milijonov EUR, sproščenih iz 10. in 11. ERS, za financiranje ukrepov za reševanje krize na področju prehranske varnosti in ekonomskega šoka v afriških, karibskih in pacifiških državah (države AKP) po ruski vojni agresiji proti Ukrajini. Komisija je prevzela obveznosti za teh 600 milijonov EUR v letu 2022 in do leta 2024 izplačala 392 milijonov EUR.
Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih
V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:
|
— |
predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2): zmanjšanje za 287 milijonov EUR, ki je v veliki meri posledica likvidacije ERS in posledičnega zmanjšanja števila novih pogodb. Leta 2024 so nove pogodbe znašale 300 milijonov EUR v primerjavi z 860 milijoni EUR leta 2023; |
|
— |
denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (glej pojasnilo 2.5): zmanjšanje za 190 milijonov EUR predvsem zaradi zmanjšanja prispevkov donatorjev, ki so se zmanjšali z 1 800 milijonov EUR v letu 2023 na 1 200 milijonov EUR v letu 2024; |
|
— |
vnaprej vračunanih stroškov (glej pojasnilo 2.8): zmanjšanje za 210 milijonov EUR kot posledica zmanjšanja števila odprtih pogodb ob koncu leta, za katere do konca leta ni bilo potrjenih zahtevkov za povračilo stroškov; in |
|
— |
instrumentov pomoči (glej pojasnilo 3.4): skupno zmanjšanje v višini 944 milijonov EUR, ki je predvsem posledica zmanjšanja odhodkov v okviru 11. ERS (1 906 milijonov EUR v letu 2023 v primerjavi s 1 145 milijoni EUR v letu 2024). Ta trend je skladen z zmanjševanjem obsega novih pogodb, podpisanih od leta 2021. |
SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA
KAZALO
| RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS | 9 |
| BILANCA STANJA ERS | 10 |
| IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ERS | 11 |
| IZKAZ DENARNIH TOKOV ERS | 11 |
| IZKAZ SPREMEMB ERS V NETO SREDSTVIH | 13 |
| BILANCA STANJA PO ERS | 13 |
| IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO ERS | 15 |
| IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS | 16 |
| POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS | 19 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS | 51 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2024 | 52 |
| BILANCA STANJA | 56 |
| IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | 57 |
| IZKAZ DENARNIH TOKOV | 58 |
| RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2024 | 59 |
| BILANCA STANJA | 64 |
| IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | 65 |
| IZKAZ DENARNIH TOKOV | 65 |
| KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU | 66 |
| KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA | 67 |
| KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA | 68 |
| KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV | 68 |
| KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH | 70 |
| POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU | 71 |
RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS (3)
BILANCA STANJA ERS
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
Finančna sredstva |
2.1 |
128 |
87 |
|
Predhodno financiranje |
2.2 |
500 |
574 |
|
Prispevki za skrbniška sklada |
2.3 |
188 |
216 |
|
Menjalne terjatve |
2.4 |
5 |
5 |
|
|
|
821 |
883 |
|
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
Finančna sredstva |
2.1 |
5 |
3 |
|
Predhodno financiranje |
2.2 |
742 |
954 |
|
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
2.4 |
37 |
24 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
2.5 |
411 |
601 |
|
|
|
1 194 |
1 583 |
|
SREDSTVA SKUPAJ |
|
2 016 |
2 466 |
|
|
|
|
|
|
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
Finančne obveznosti |
2.6 |
(1 ) |
(5 ) |
|
|
|
(1 ) |
(5 ) |
|
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
Rezervacije |
2,6 |
(2 ) |
(0 ) |
|
Obveznosti iz poslovanja |
2.7 |
(256 ) |
(391 ) |
|
Vnaprej vračunani stroški |
2.8 |
(774 ) |
(984 ) |
|
|
|
(1 032 ) |
(1 375 ) |
|
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
|
(1 032 ) |
(1 380 ) |
|
|
|
|
|
|
NETO SREDSTVA |
|
983 |
1 086 |
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA IN REZERVE |
|
|
|
|
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS |
2.9 |
55 704 |
54 566 |
|
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej |
2.9 |
2 252 |
2 252 |
|
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let |
|
(55 733 ) |
(53 484 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
|
(1 240 ) |
(2 249 ) |
|
NETO SREDSTVA |
|
983 |
1 086 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ERS
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
2024 |
2023 |
|
PRIHODKI |
|
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
|
Dejavnosti izterjave |
3.1 |
41 |
14 |
|
|
|
41 |
14 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
|
Finančni prihodki |
3.2 |
19 |
9 |
|
Drugi prihodki |
3.2 |
71 |
43 |
|
|
|
90 |
52 |
|
Prihodki skupaj |
|
131 |
65 |
|
ODHODKI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedli drugi subjekti |
3.3 |
(4 ) |
(3 ) |
|
Instrumenti pomoči |
3.4 |
(1 237 ) |
(2 181 ) |
|
Odhodki za sofinanciranje |
3.5 |
(17 ) |
(8 ) |
|
Stroški financiranja |
3.6 |
(3 ) |
(7 ) |
|
Drugi odhodki |
3.7 |
(110 ) |
(116 ) |
|
Odhodki skupaj |
|
(1 371 ) |
(2 315 ) |
|
|
|
|
|
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
|
(1 240 ) |
(2 249 ) |
IZKAZ DENARNIH TOKOV ERS
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
2024 |
2023 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
|
(1 240 ) |
(2 249 ) |
|
Poslovanje |
|
|
|
|
Povečanje kapitala – prispevki (neto) |
|
1 138 |
1 630 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniške sklade |
|
28 |
37 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja |
|
287 |
356 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov |
|
(12 ) |
4 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij |
|
0 |
2 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti |
|
(2 ) |
(3 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja |
|
(136 ) |
(35 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev |
|
(210 ) |
(148 ) |
|
Naložbene dejavnosti |
|
|
|
|
(Povečanje)/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
|
(42 ) |
(20 ) |
|
NETO DENARNI TOK |
|
(190 ) |
(426 ) |
|
Neto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
|
(190 ) |
(426 ) |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta |
2.5 |
601 |
1 027 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta |
2.5 |
411 |
601 |
IZKAZ SPREMEMB ERS V NETO SREDSTVIH
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Kapital Sklada – delujoči ERS (A) |
Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B) |
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B) |
Skupne rezerve (D) |
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E) |
Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2022 |
72 955 |
7 855 |
65 100 |
(65 647 ) |
2 252 |
1 705 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
(185) |
(1 815 ) |
1 630 |
– |
– |
1 630 |
|
Zaključek 8. ERS |
(12 164 ) |
|
(12 164 ) |
12 164 |
|
– |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(2 249 ) |
– |
(2 249 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2023 |
60 607 |
6 040 |
54 566 |
(55 732 ) |
2 252 |
1 086 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
(62) |
(1 200 ) |
1 138 |
– |
– |
1 138 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(1 240 ) |
– |
(1 240 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2024 |
60 544 |
4 840 |
55 704 |
(56 973 ) |
2 252 |
983 |
BILANCA STANJA PO ERS
|
v milijonih EUR |
|||||||||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
|
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva |
2.1 |
– |
14 |
114 |
128 |
– |
14 |
73 |
87 |
|
Predhodno financiranje |
2.2 |
– |
418 |
82 |
500 |
– |
447 |
127 |
574 |
|
Prispevki za skrbniška sklada |
2.3 |
31 |
9 |
148 |
188 |
31 |
9 |
176 |
216 |
|
Menjalne terjatve |
|
– |
– |
5 |
5 |
– |
– |
5 |
5 |
|
|
|
31 |
441 |
349 |
821 |
31 |
470 |
381 |
883 |
|
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva |
2.1 |
– |
– |
5 |
5 |
– |
– |
3 |
3 |
|
Predhodno financiranje |
2.2 |
6 |
81 |
655 |
742 |
5 |
113 |
835 |
954 |
|
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
2.4 |
– |
21 |
16 |
37 |
– |
10 |
14 |
24 |
|
Računi med ERS |
|
(207 ) |
227 |
(20 ) |
– |
(200 ) |
426 |
(226 ) |
– |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
2.5 |
– |
– |
411 |
411 |
– |
– |
601 |
601 |
|
|
|
(201 ) |
329 |
1 067 |
1 194 |
(195 ) |
549 |
1 229 |
1 583 |
|
SREDSTVA SKUPAJ |
|
(170 ) |
770 |
1 415 |
2 016 |
(163 ) |
1 020 |
1 610 |
2 466 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti |
2.6 |
– |
– |
(1 ) |
(1 ) |
– |
– |
(5 ) |
(5 ) |
|
|
|
– |
– |
(1 ) |
(1 ) |
– |
– |
(5 ) |
(5 ) |
|
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
– |
|
|
|
|
|
Rezervacije |
2,6 |
– |
– |
(2 ) |
(2 ) |
– |
– |
(0 ) |
(0 ) |
|
Obveznosti iz poslovanja |
2.7 |
– |
(25 ) |
(230 ) |
(256 ) |
– |
(63 ) |
(328 ) |
(391 ) |
|
Vnaprej vračunani stroški |
2.8 |
– |
(71 ) |
(703 ) |
(774 ) |
– |
(129 ) |
(855 ) |
(984 ) |
|
|
|
– |
(96 ) |
(935 ) |
(1 032 ) |
– |
(192 ) |
(1 183 ) |
(1 375 ) |
|
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
|
– |
(96 ) |
(936 ) |
(1 032 ) |
– |
(192 ) |
(1 188 ) |
(1 380 ) |
|
|
|
|
|
|
– |
|
|
|
|
|
NETO SREDSTVA |
|
(170 ) |
674 |
479 |
983 |
(163 ) |
827 |
422 |
1 086 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS |
2.9 |
10 435 |
20 819 |
24 449 |
55 704 |
10 442 |
20 834 |
23 290 |
54 566 |
|
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej |
2.9 |
2 252 |
– |
– |
2 252 |
2 252 |
– |
– |
2 252 |
|
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS |
2.9 |
(510 ) |
(187 ) |
696 |
– |
(509 ) |
(120 ) |
628 |
– |
|
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let |
|
(12 348 ) |
(19 887 ) |
(23 497 ) |
(55 733 ) |
(12 350 ) |
(19 607 ) |
(21 527 ) |
(53 484 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
|
– |
(72 ) |
(1 169 ) |
(1 240 ) |
1 |
(280 ) |
(1 970 ) |
(2 249 ) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NETO SREDSTVA |
|
(170 ) |
674 |
479 |
983 |
(163 ) |
827 |
422 |
1 086 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO ERS
|
v milijonih EUR |
|||||||||
|
|
|
2024 |
2023 |
||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
PRIHODKI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dejavnosti izterjave |
3.1 |
1 |
28 |
12 |
41 |
– |
2 |
12 |
14 |
|
|
|
1 |
28 |
12 |
41 |
– |
2 |
12 |
14 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančni prihodki |
3.2 |
– |
1 |
18 |
19 |
– |
(1 ) |
10 |
9 |
|
Drugi prihodki |
3.2 |
2 |
4 |
65 |
71 |
2 |
4 |
37 |
43 |
|
|
|
2 |
5 |
83 |
90 |
2 |
4 |
46 |
52 |
|
Prihodki skupaj |
|
3 |
33 |
95 |
131 |
2 |
5 |
58 |
65 |
|
ODHODKI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedli drugi subjekti |
3.3 |
– |
– |
(4 ) |
(4 ) |
– |
– |
(3 ) |
(3 ) |
|
Instrumenti pomoči |
3.4 |
(2 ) |
(90 ) |
(1 145 ) |
(1 237 ) |
1 |
(276 ) |
(1 906 ) |
(2 181 ) |
|
Odhodki za sofinanciranje |
3.5 |
– |
(12 ) |
(5 ) |
(17 ) |
– |
– |
(8 ) |
(8 ) |
|
Stroški financiranja |
3.6 |
– |
5 |
(9 ) |
(3 ) |
1 |
(2 ) |
(6 ) |
(7 ) |
|
Drugi odhodki |
3.7 |
(2 ) |
(7 ) |
(101 ) |
(110 ) |
(3 ) |
(8 ) |
(106 ) |
(116 ) |
|
Odhodki skupaj |
|
(3 ) |
(104 ) |
(1 264 ) |
(1 371 ) |
(1 ) |
(286 ) |
(2 028 ) |
(2 315 ) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
|
– |
(72 ) |
(1 169 ) |
(1 240 ) |
1 |
(280 ) |
(1 970 ) |
(2 249 ) |
IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS
|
v milijonih EUR |
|||||||
|
9. ERS |
Kapital Sklada – delujoči ERS (A) |
Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B) |
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B) |
Skupne rezerve (D) |
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E) |
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F) |
Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2022 |
10 464 |
15 |
10 450 |
(14 416 ) |
1 625 |
2 010 |
(331 ) |
|
Prerazporeditve v/iz 10. ERS |
– |
(15 ) |
15 |
– |
– |
– |
15 |
|
Prerazporeditve v/iz 10. in 11. ERS |
– |
– |
– |
– |
– |
(4 ) |
(4 ) |
|
Vračila državam članicam |
(22 ) |
– |
(22 ) |
– |
– |
– |
(22 ) |
|
Zaključek 8. ERS |
– |
– |
– |
2 066 |
627 |
(2 514 ) |
179 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
1 |
– |
– |
1 |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2023 |
10 442 |
– |
10 442 |
(12 348 ) |
2 252 |
(509 ) |
(163 ) |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
Prerazporeditve v/iz 10. in 11. ERS |
– |
– |
– |
– |
– |
(1 ) |
(1 ) |
|
Vračila državam članicam |
(6 ) |
– |
(6 ) |
– |
– |
– |
(6 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
|
– |
– |
|
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2024 |
10 435 |
1 |
10 435 |
(12 348 ) |
2 252 |
(510 ) |
(170 ) |
|
v milijonih EUR |
||||||||
|
10. ERS |
Kapital Sklada – delujoči ERS (A) |
Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B) |
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B) |
Skupne rezerve (D) |
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E) |
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F) |
Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F) |
|
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2022 |
20 960 |
– |
20 960 |
(19 606 ) |
– |
(38 ) |
1 315 |
|
|
Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS |
– |
– |
– |
– |
– |
6 |
6 |
|
|
Prerazporeditve v/iz 11. ERS |
– |
– |
– |
– |
– |
(87 ) |
(87 ) |
|
|
Vračila državam članicam |
(126 ) |
– |
(126 ) |
– |
– |
– |
(126 ) |
|
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(280 ) |
– |
– |
(280 ) |
|
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2023 |
20 834 |
– |
20 834 |
(19 886 ) |
– |
(120 ) |
827 |
|
|
Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS |
– |
– |
– |
|
– |
1 |
1 |
|
|
Prerazporeditve v/iz 11. ERS |
– |
– |
– |
|
– |
(68 ) |
(68 ) |
|
|
Vračila državam članicam |
(15 ) |
– |
(15 ) |
|
– |
– |
(15 ) |
|
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(72 ) |
– |
– |
(72 ) |
|
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2024 |
20 819 |
– |
20 819 |
(19 959 ) |
– |
(187 ) |
674 |
|
|
v milijonih EUR |
|||||||
|
11. ERS |
Kapital Sklada – delujoči ERS (A) |
Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B) |
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B) |
Skupne rezerve (D) |
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E) |
Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F) |
Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2022 |
29 367 |
7 840 |
21 527 |
(21 528 ) |
– |
541 |
541 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
– |
(1 800 ) |
1 800 |
– |
– |
87 |
1 887 |
|
Vračila državam članicam |
(36 ) |
– |
(36 ) |
– |
– |
– |
(36 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(1 970 ) |
– |
– |
(1 970 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2023 |
29 331 |
6 040 |
23 290 |
(23 498 ) |
– |
628 |
422 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
– |
(1 200 ) |
1 200 |
– |
– |
68 |
1 268 |
|
Vračila državam članicam |
(41 ) |
– |
(41 ) |
– |
– |
– |
(41 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(1 169 ) |
– |
– |
(1 169 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2024 |
29 290 |
4 840 |
24 449 |
(24 667 ) |
– |
696 |
479 |
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS (4)
1. POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE
1.1. RAČUNOVODSKA NAČELA
Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog deležnikov.
Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, predpostavka delujočega podjetja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije. Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost.
1.2. PODLAGA ZA PRIPRAVO
1.2.1. Obdobje poročanja
Računovodski izkazi so predstavljeni na letni osnovi. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.
1.2.2. Valuta in osnova za preračunavanje
Zaključni račun je predstavljen v eurih, saj je euro funkcijska valuta EU. Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah ter ponovni prevedbi menjalnih tečajev, ki veljajo ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih na dan, ko so bila nabavljena, se uporabljajo drugačne metode preračunavanja.
Stanja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, ob koncu leta se izrazijo v eurih po deviznih tečajih Evropske centralne banke, ki veljajo na dan 31. decembra.
Devizni tečaj eura
|
Valuta |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Valuta |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
BGN |
1,9558 |
1,9558 |
|
PLN |
4,275 |
4,3395 |
|
CZK |
25,185 |
24,724 |
|
RON |
4,9743 |
4,9756 |
|
DKK |
7,4578 |
7,4529 |
|
SEK |
11,459 |
11,096 |
|
GBP |
0,82918 |
0,86905 |
|
CHF |
0,9412 |
0,926 |
|
NOK |
11,795 |
11,2405 |
|
JPY |
163,06 |
156,33 |
|
HUF |
411,35 |
382,8 |
|
USD |
1,0389 |
1,105 |
1.2.3. Uporaba ocen
Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo: zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, finančno tveganje v zvezi s terjatvami in zneski, razkritimi v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti, popravek vrednosti za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti in za obveznosti iz pogodb o finančnem poroštvu, nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, rezervacije, stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, neto iztržljivo vrednost zalog, pogojna sredstva in obveznosti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen.
Smiselne ocene so bistven del priprave računovodskih izkazov in ne zmanjšujejo njihove zanesljivosti. Oceno je morda treba spremeniti, če se spremenijo okoliščine, na katerih je temeljila, ali če se pridobijo nove informacije ali več izkušenj. Narava spremembe ocene je taka, da ni vezana na pretekla obdobja in se ne šteje za popravek napake. Učinek spremembe računovodske ocene se pripozna v presežku ali primanjkljaju v obdobjih, v katerih postane znana.
1.2.4. Uporaba novih in revidiranih računovodskih pravil Evropske unije (European Union Accounting Rules – EAR)
Nova EAR, veljavna za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje
Ni novih EAR, veljavnih za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.
Nova EAR, ki so bila sprejeta, vendar 31. decembra 2024 še niso veljala
V letu 2024 niso bila sprejeta nobena nova EAR.
1.3. BILANCA STANJA
1.3.1. Finančna sredstva
Razvrstitev ob začetnem pripoznanju
Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju. Na podlagi modela upravljanja in značilnosti pogodbenih denarnih tokov sredstev se lahko finančna sredstva razvrstijo v tri kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“.
(i) Finančna sredstva po odplačni vrednosti
Finančna sredstva po odplačni vrednosti so neizvedena finančna sredstva, ki izpolnjujejo dva pogoja: (1) subjekt jih ima v posesti z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, (2) na določene dneve obstajajo pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico.
Ta kategorija vključuje:
|
— |
denarna sredstva in njihove ustreznike; |
|
— |
posojila (vključno z vezanimi vlogami s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece); |
|
— |
menjalne terjatve. |
Finančna sredstva po odplačni vrednosti so vključena v kratkoročna sredstva, razen tistih z zapadlostjo več kot 12 mesecev od datuma poročanja.
(ii) Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala
Ta neizvedena finančna sredstva imajo pogodbene denarne tokove, ki predstavljajo samo glavnico in obresti na neporavnano glavnico. Poleg tega model upravljanja temelji na posedovanju finančnih sredstev za prejemanje pogodbenih denarnih tokov in prodajo finančnih sredstev.
Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.
Subjekt na dan 31. decembra 2024 nima v posesti takih sredstev.
(iii) Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja
Subjekt razvrsti izvedene finančne instrumente in kapitalske naložbe kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, ker pogodbeni denarni tokovi ne predstavljajo le glavnice in obresti na glavnico.
Poleg tega subjekt razvrsti dolžniške vrednostne papirje, ki jih ima v lasti, kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, ker se portfelji dolžniških vrednostnih papirjev upravljajo in ocenjujejo na podlagi poštene vrednosti portfelja.
Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.
Začetno pripoznanje in merjenje
Nakup finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja, tj. datum, na katerega se subjekt zaveže, da bo kupil sredstvo. Denarni ustrezniki in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva deponirana v finančni ustanovi ali izplačana posojilojemalcem.
Finančna sredstva se na začetku merijo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Za finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, so stroški posla prikazani kot odhodki v izkazu poslovnega izida.
Poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju je običajno cena posla, razen če se posel ne izvede po običajnih tržnih pogojih, tj. brez vsakršnega prispevka ali s simboličnim prispevkom za namene javne politike. V tem primeru je razlika med pošteno vrednostjo finančnega instrumenta in ceno posla nemenjalna sestavina, ki se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. V tem primeru se poštena vrednost finančnega sredstva izpelje iz trenutnih tržnih poslov za neposredno enakovreden instrument. Če za instrument ni delujočega trga, se poštena vrednost izpelje iz tehnike vrednotenja, ki uporablja razpoložljive podatke z opazovanih trgov.
Poznejše merjenje
Finančna sredstva po odplačni vrednosti se pozneje merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tečajev in morebitnih natečenih obresti), so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.
Poštena vrednost ob poznejšem merjenju
Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo tehnik vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih poslov pod običajnimi tržnimi pogoji, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.
Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani neto vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.
Oslabitev finančnih sredstev
EU pripozna in izmeri izgubo zaradi oslabitve za pričakovane kreditne izgube pri finančnih sredstvih, ki se merijo po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala.
Pričakovana kreditna izguba je sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi in denarnimi tokovi, za katere EU pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovana kreditna izguba vključuje razumne in dokazljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali dela na datum poročanja.
Pri sredstvih po odplačni vrednosti se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša za znesek izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi prek izkaza poslovnega izida.
(a) Terjatve
Subjekt izmeri izgubo zaradi oslabitve glede na znesek pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja z uporabo praktičnih rešitev (npr. matrika rezervacij).
(b) Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Subjekt ima v lasti denarna sredstva in njihove ustreznike na tekočih bančnih računih ter vezane vloge do 3 mesecev. Denarna sredstva se hranijo v bankah z zelo visokimi bonitetnimi ocenami, zato je verjetnost neplačila zelo majhna. Glede na kratkotrajnost in nizko verjetnost neplačila so pričakovane kreditne izgube iz denarnih sredstev in njihovih ustreznikov zanemarljive. Posledično se za denarne ustreznike ne pripozna popravek vrednosti za oslabitev.
(c) Posojila
Pričakovana kreditna izguba se meri s tristopenjskim modelom, ki upošteva z verjetnostjo tehtane dogodke neplačila med življenjsko dobo finančnega sredstva in gibanje kreditnega tveganja od izdaje finančnega sredstva. Pri posojilih se za izdajo šteje datum nepreklicne obveznosti iz posojil.
Če se kreditno tveganje od izdaje bistveno ne poveča (v nadaljnjem besedilu: 1. stopnja), je izguba zaradi oslabitve pričakovana kreditna izguba iz morebitnih dogodkov neplačila v naslednjih 12 mesecih od datuma poročanja (12-mesečna pričakovana kreditna izguba). Če se kreditno tveganje od izdaje bistveno poveča (2. stopnja) ali če obstajajo nepristranski dokazi o poslabšanju kreditne kakovosti (3. stopnja), je izguba zaradi oslabitve enaka pričakovani kreditni izgubi zaradi morebitnih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva (pričakovana kreditna izguba v celotnem obdobju trajanja).
Odprava pripoznanja
Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je subjekt prenesel večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko. Prodaja finančnih sredstev prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja.
1.3.2. Zneski predhodnega financiranja
Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bila zagotovljena, v obdobju, določenem v sporazumu, sicer se povrnejo. Če upravičenci nimajo upravičenih odhodkov, morajo predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti subjektu. Ker subjekt ohrani nadzor nad predhodnim financiranjem in je upravičen do povračila neupravičenega dela, se znesek pripozna kot sredstvo.
Predhodno financiranje je prvotno pripoznano v bilanci stanja, ko se denarna sredstva prenesejo na prejemnika. Meri se po znesku zagotovljenega nadomestila. V poznejših obdobjih se predhodno financiranje meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), ki nastanejo v danem obdobju.
1.3.3. Terjatve in izterljivi zneski
Računovodska pravila EU zahtevajo ločeno predstavitev menjalnih in nemenjalnih poslov. Zaradi razlikovanja med obema kategorijama se za menjalne posle uporablja izraz „terjatev“, za nemenjalne posle, tj. ko EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno neposredno dala približno enako vrednost, pa se uporablja izraz „izterljivi zneski“ (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice, v zvezi z lastnimi sredstvi).
Terjatve iz menjalnih poslov ustrezajo opredelitvi finančnih instrumentov. Subjekt jih je razvrstil kot finančna sredstva po odplačni vrednosti in jih ustrezno izmeril.
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po pošteni vrednosti na datum prevzema, zmanjšani za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da subjekt ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo izterljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida.
1.3.4. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančna sredstva po odplačni vrednosti ter zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.
1.3.5. Obveznosti iz poslovanja
V obveznosti iz poslovanja so vključeni tako zneski, povezani z menjalnimi posli, kot je nabava blaga ali storitev, kot tudi nemenjalnimi posli, npr. zahtevki za povračilo stroškov upravičencev, nepovratna sredstva ali druga sredstva EU ali prejeto predhodno financiranje (glej pojasnilo 1.4.1).
Kadar upravičenci prejemajo nepovratna ali druga sredstva, se zahtevki za povračilo stroškov izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek v trenutku, ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.
Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek. Ustrezni odhodki se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih subjekt sprejme.
1.3.6. Finančne obveznosti
Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti, finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja ali kot obveznosti iz pogodb o finančnem poroštvu.
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti so na začetku pripoznane po pošteni vrednosti, vključno z nastalimi stroški posla, in pozneje izkazane po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti. Pripoznanje iz izkaza finančnega položaja se odpravi le, če je obveznost zaključena, opuščena, razveljavljena ali je potekla.
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja vključujejo izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo. Kadar pogodba o poroštvu zahteva, da subjekt izvede plačila kot odziv na spremembe cen finančnih instrumentov ali deviznih tečajev, je pogodba o poroštvu izvedeni finančni instrument. Računovodsko se obravnava enako kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.
Subjekt pripozna obveznost iz pogodbe o finančnem poroštvu, ko sklene pogodbo, v skladu s katero je treba opraviti določena plačila, s katerimi se prejemniku poroštva povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačil ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Obveznosti iz pogodbe o finančnem poroštvu se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti.
Poznejše merjenje je odvisno od gibanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju zaradi finančnega poroštva. Če se kreditno tveganje bistveno ne poveča (1. stopnja), se obveznosti iz finančnega poroštva merijo po višji od vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v 12 mesecih in prvotno pripoznanega zneska, po potrebi zmanjšani za kumulativno amortizacijo. Če se kreditno tveganje bistveno poveča (2. stopnja), se obveznosti iz finančnega poroštva merijo po višji od vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja in prvotno pripoznanega zneska, po potrebi zmanjšani za kumulativno amortizacijo.
Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pogodbe o finančnem poroštvu se razvrstijo kot kratkoročne obveznosti, razen če ima subjekt brezpogojno pravico, da poravnavo obveznosti odloži za najmanj 12 mesecev po datumu poročanja.
1.3.7. Aktivne in pasivne časovne razmejitve
Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, subjekt pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.
Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Kratkoročno vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdal računovodja. Njihov namen je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji, če so bile storitve, ki še niso bile opravljene, ali blago, ki še ni bilo dobavljeno, plačani vnaprej, se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.
1.4. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
1.4.1. Prihodki
Prihodki zajemajo bruto pritoke gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti, ki jih je subjekt prejel in so mu dolgovani, kar predstavlja povečanje neto sredstev, razen povečanj, povezanih s prispevki lastnikov.
Glede na vrsto osnovnih transakcij v izkazu poslovnega izida, se pri prihodkih ločuje med:
Prihodki iz nemenjalnih poslov
Prihodki iz nemenjalnih poslov so davki in transferji, ker prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost. Transferji so pritoki prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti iz nemenjalnih poslov, ki niso davki. Pri subjektih EU transferje sestavljajo predvsem sredstva, ki jih prejmejo od Komisije (npr. izravnalna subvencija tradicionalnim agencijam, subvencija za poslovanje za sporazume o prispevku).
Subjekt pripozna sredstvo v zvezi s transferji, če subjekt obvladuje vire zaradi preteklega dogodka (transferja) in pričakuje, da bo od teh virov prejel prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, ter če je mogoče zanesljivo izmeriti pošteno vrednost. Pritok sredstev iz nemenjalnega posla, pripoznan kot sredstvo (tj. denarno sredstvo), se tudi pripozna kot prihodek, razen če ima subjekt sedanjo obvezo glede navedenega transferja (pogoj), ki jo je treba izpolniti, preden se sme prihodek pripoznati. Dokler pogoj ni izpolnjen, se prihodek odloži in pripozna kot obveznost.
Prihodki iz menjalnih poslov
Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.
(a) Prihodki od obresti in odhodki za obresti
Prihodki od obresti in odhodki za obresti od finančnih sredstev in finančnih obveznosti po odplačni vrednosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju.
(b) Prihodki od dividend
Prihodki od dividend in podobne razdelitve se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.
(c) Prihodki in odhodki od finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja
To se nanaša na dobičke (prihodke) in izgube (odhodke) iz sprememb poštene vrednosti teh finančnih sredstev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tečajev. Pri finančnih sredstvih, ki se obrestujejo, to vključuje tudi obresti.
(d) Prihodki od pogodb o finančnem poroštvu
Prihodki od pogodb o finančnem poroštvu (poroštvena premija) se pripoznajo v obdobju, v katerem je subjekt pripravljen imetniku pogodbe o finančnem poroštvu nadomestiti morebitno kreditno izgubo.
1.4.2. Odhodki
Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti v obdobju poročanja, in sicer v obliki odlivov ali porabe sredstev ali nastanka obveznosti, ki povzročijo zmanjšanja neto sredstev. Vključujejo odhodke iz menjalnih poslov in odhodke iz nemenjalnih poslov.
Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih subjekt sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katero račun še ni bil prejet ali sprejet, pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Odhodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na transferje na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, transferji po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku. Transferji se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za transfer, če obstaja uredba, ki dovoljuje naravo transferja, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje transfer, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.
Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičeni znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.
1.5. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI
1.5.1. Pogojna sredstva
Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten.
1.5.2. Pogojne obveznosti
Pogojna obveznost je bodisi možna obveznost, katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, bodisi sedanja obveznost, pri čemer ni verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti.
Pogojna obveznost nastane tudi v redkih okoliščinah, ko obstaja sedanja obveznost, vendar je ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.
Pogojne obveznosti se v računovodskih izkazih ne pripoznajo. Razkrijejo se, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.
1.6. KAPITAL SKLADA
Države članice ERS zagotovijo prispevke v Sklad za izvajanje programov ERS, kakor je določeno v notranjem sporazumu za vsak ERS. V skladu z veljavno pravno podlago o pozivih za vplačilo kapitala, tj. zahtevkih za financiranje za dano leto N, odloča Svet s sklepom v letu N–1, pri čemer se sredstva, ki bodo prejeta, jasno dodelijo določenim prihodnjim obdobjem.
Prispevki izpolnjujejo merila za prispevke lastnikov (EAR 1) in se posledično v računovodskih izkazih ERS obravnavajo kot kapital Sklada. Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov, ki jih zagotovijo države članice ERS. Ker se nevpoklicani kapital Sklada odprto odšteje od skupnega kapitala Sklada (glej Izkaz sprememb v neto sredstvih), se v bilanci stanja pripozna zgolj vpoklicani kapital Sklada.
Ker se dogovorjeni prispevki dodelijo določenim obdobjem poročanja, pri čemer pravni zahtevek ERS do držav članic ERS nastane samo v teh obdobjih, se vsi vnaprej prejeti zneski pripoznajo kot odloženi prispevki h kapitalu v okviru obveznosti iz poslovanja in ne kot vpoklicani kapital.
1.7. SOFINANCIRANJE
Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic, držav nečlanic in drugih. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti. Neporavnane obveznosti iz poslovanja, ki se nanašajo na sporazume o sofinanciranju, predstavljajo prejete prispevke za sofinanciranje, zmanjšane za nastale odhodke, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na neto sredstva.
Odhodki v zvezi s projekti sofinanciranja se pripoznajo ob nastanku. Ustrezen znesek prispevkov se pripozna kot prihodki iz poslovanja, učinka na poslovni izid za zadevno leto pa ni.
2. POJASNILA K BILANCI STANJA
SREDSTVA
2.1. FINANČNA SREDSTVA
Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je:
|
(a) |
denarno sredstvo; |
|
(b) |
kapitalski instrument drugega subjekta; |
|
(c) |
pogodbena pravica: prejeti denarno ali drugo finančno sredstvo od drugega podjetja ali zamenjati finančna sredstva ali finančne obveznosti z drugim subjektom pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni za subjekt, ali |
|
(d) |
pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti subjekta. |
Finančna sredstva so razvrščena v naslednje kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“ in „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala“. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.
Finančna sredstva ERS obsegajo finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja in posojila ter so naslednja:
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Nekratkoročna |
|
|
|
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
112 |
70 |
|
Posojila |
16 |
16 |
|
|
128 |
87 |
|
Kratkoročna |
|
|
|
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
– |
3 |
|
Posojila |
5 |
– |
|
|
5 |
3 |
|
|
|
|
|
Skupaj |
132 |
89 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja v višini 112 milijonov EUR se nanašajo na kapitalske naložbe na naslednjih področjih:
|
— |
trajnostna energija iz obnovljivih virov prek skladov Climate Investor One, ElectriFI in Globalni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljivo energijo (GEEREF); |
|
— |
spodbujanje vključujočega financiranja malih in srednjih podjetij na podeželju prek sklada ABC; |
|
— |
finančna vključenost v Ugandi prek aBi Finance ter |
|
— |
ustvarjanje delovnih mest in trajnostne rasti v Afriki prek pobude Boost Africa. |
Nekratkoročna posojila v višini 16 milijonov EUR in kratkoročna posojila v višini 5 milijonov EUR se nanašajo na dve glavni področji: trajnostno kmetijstvo prek sklada AgriFI ter dostop do električne energije in njena proizvodnja iz trajnostnih virov energije prek sklada za spodbujanje naložb ElectriFI.
2.2. PREDHODNO FINANCIRANJE
V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, na katerem se izvaja projekt.
Čas uporabe predhodnega financiranja določa, ali se to razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno predhodno financiranje. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsaka uporaba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje. Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so nekateri zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Nekratkoročno predhodno financiranje |
2.2.1 |
– |
418 |
82 |
500 |
574 |
|
Kratkoročno predhodno financiranje |
2.2.2 |
6 |
81 |
655 |
742 |
954 |
|
Skupaj |
|
6 |
499 |
737 |
1 242 |
1 529 |
Zmanjšanje skupnega predhodnega financiranja za 287 milijonov EUR na dan 31. decembra 2024 je mogoče v veliki meri pojasniti z zmanjšanjem predhodnega financiranja, izplačanega upravičencem v okviru 11. ERS, ki se je s 963 milijonov EUR v letu 2023 zmanjšalo na 737 milijonov EUR v letu 2024. To je v skladu z življenjskim ciklom ERS in je povezano tudi z gibanjem števila odprtih pogodb. 11. ERS je zapadel z začetkom veljavnosti samoderogacijske klavzule konec leta 2020. Od 1. januarja 2021 ni mogoče podpisati nobenih dodatnih sporazumov o financiranju v okviru 11. ERS, lahko pa se še vedno podpisujejo posamezne pogodbe za obstoječe sporazume. Posledično se je vrednost novopodpisanih pogodb postopno zmanjševala z 2 118 milijonov EUR leta 2021 na 853 milijonov EUR leta 2022 in 860 milijonov EUR leta 2023, preden se je še dodatno zmanjšala na 300 milijonov EUR leta 2024.
Predhodno financiranje iz 10. ERS se je zmanjšalo s 560 milijonov EUR v letu 2023 na 499 milijonov EUR v letu 2024, kar je v skladu z običajnim trendom in življenjskim ciklom ERS.
393 milijonov EUR (427 milijonov EUR v letu 2023) od nekratkoročnega predhodnega financiranja se nanaša na odprto predhodno financiranje za dve pogodbi v okviru skrbniškega sklada EU-Afrika za infrastrukturo (AITF). Cilj tega skrbniškega sklada je, da se poleg dolgoročnega financiranja, ki ga dajo na voljo ponudniki projektnega financiranja, zagotovi finančna podpora z nepovratnimi sredstvi za infrastrukturne projekte. Zagotavljanje takih nepovratnih sredstev spodbuja zagotavljanje dolgoročnega financiranja s strani sodelujočih finančnih institucij. Ob podpisu pogodb se je štelo, da so vrste ukrepov skrbniškega sklada ustrezno zajete v sporazumu (za finančne instrumente še ni bila na voljo predloga, prav tako pa v uredbi ni bila omenjena ta vrsta instrumenta). Zato so bila plačila, izvršena na podlagi teh sporazumov, evidentirana kot predhodno financiranje in ne kot komponenta finančnega instrumenta. Zaradi dolgoročne narave operacij, ki jih izvaja skrbniški sklad, je letno potrjevanje obračunov starega predhodnega financiranja AITF zelo omejeno in razdeljeno po letih. Zato je bilo za boljše odražanje projektnih pogojev odprto predhodno financiranje v višini 393 milijonov EUR prerazvrščeno v dolgoročno, medtem ko 34 milijonov EUR ustreza vnaprej vračunanim odhodkom ob koncu leta.
2.2.1. Nekratkoročno predhodno financiranje po načinih upravljanja
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Neposredno upravljanje |
|
|
|
Izvedle: |
|
|
|
Komisija |
– |
15 |
|
Izvajalske agencije EU |
1 |
2 |
|
Delegacije EU |
2 |
7 |
|
|
3 |
24 |
|
Posredno upravljanje |
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
EIB in EIS |
402 |
436 |
|
Mednarodne organizacije |
65 |
74 |
|
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve |
7 |
16 |
|
Subjekti javnega prava |
13 |
17 |
|
Tretje države |
10 |
7 |
|
|
497 |
550 |
|
Skupaj |
500 |
574 |
2.2.2. Kratkoročno predhodno financiranje
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Predhodno financiranje (bruto) |
8 |
518 |
3 237 |
3 763 |
4 906 |
|
Obračunano prek presečnega datuma |
(2) |
(438 ) |
(2 582 ) |
(3 022 ) |
(3 952 ) |
|
Skupaj |
6 |
81 |
655 |
742 |
954 |
2.2.3. Kratkoročno predhodno financiranje po načinih upravljanja
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Neposredno upravljanje |
|
|
|
Izvedle: |
|
|
|
Komisija |
37 |
55 |
|
Izvajalske agencije EU |
2 |
3 |
|
Delegacije EU |
47 |
82 |
|
|
86 |
140 |
|
Posredno upravljanje |
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
EIB in EIS |
62 |
87 |
|
Mednarodne organizacije |
388 |
431 |
|
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve |
71 |
78 |
|
Subjekti javnega prava |
77 |
98 |
|
Tretje države |
56 |
119 |
|
Organi EU in javno-zasebno partnerstvo |
1 |
1 |
|
|
655 |
814 |
|
Skupaj |
742 |
954 |
2.2.4. Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem
Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta.
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Jamstva za predhodno financiranje |
19 |
32 |
19 milijonov EUR zajema jamstva, namenjena zagotovitvi predhodnega financiranja, plačanega v okviru neposrednega upravljanja, pri čemer je upravičenec do jamstva ERS (glej pojasnilo 4.1). Vendar se večina predhodnega financiranja izplača v okviru posrednega upravljanja, kjer upravičenec do jamstva ni ERS, temveč naročnik. Leta 2024 je skupna vrednost takih jamstev znašala 415 milijonov EUR.
2.3. PRISPEVKI ZA SKRBNIŠKA SKLADA
Ta postavka predstavlja znesek, plačan v obliki prispevkov za skrbniški sklad EU za Afriko in skrbniški sklad EU Bêkou. Navedeni so zneski prispevkov brez stroškov, nastalih skrbniškima skladoma in pripisljivih ERS.
Prispevke za skrbniška sklada izvršuje Komisija v okviru neposrednega upravljanja.
|
v milijonih EUR |
||||
|
|
Čisti prispevek na dan 31. 12. 2023 |
Prispevki, plačani leta 2024 |
Dodelitev čistih odhodkov skrbniškega sklada 2024 |
Čisti prispevek na dan 31. 12. 2024 |
|
Afrika |
186 |
90 |
(111 ) |
165 |
|
Bêkou |
30 |
|
(7 ) |
23 |
|
Skupaj |
216 |
90 |
(118 ) |
188 |
Zmanjšanje plačanih prispevkov s 274 milijonov EUR v letu 2023 na 90 milijonov EUR v letu 2024 izhaja iz zmanjšanja odhodkov skrbniških skladov zaradi likvidacije obeh skrbniških skladov. Konec leta 2021, ob koncu pogodbenega obdobja, so dejavnosti skrbniškega sklada EU za Afriko in skrbniškega sklada EU Bêkou dosegle vrhunec. Zaradi likvidacije skrbniških skladov, ki se je začela zatem, so se število odprtih pogodb in s tem odhodki zmanjšali.
2.4. MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI
Menjalni posli so posli, pri katerih subjekt prejme sredstva ali storitve ali se mu poravnajo obveznosti in drugi stranki neposredno da v zameno približno enako vrednost (zlasti v obliki blaga, storitev ali uporabe sredstev). Nemenjalni posli so posli, pri katerih subjekt bodisi prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi neposredno dal v zameno približno enako vrednost, bodisi da vrednost drugemu subjektu, ne da bi neposredno v zameno prejel približno enako vrednost.
2.4.1. Nekratkoročne menjalne terjatve
Na dan 31. decembra 2024 je imel ERS dolgoročne menjalne terjatve v višini 5 milijonov EUR, kar zajema predvsem odložene stroške, ki izhajajo iz več finančnih instrumentov.
2.4.2. Kratkoročni nemenjalni izterljivi zneski in menjalne terjatve
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov |
2.4.2.1 |
24 |
13 |
|
Terjatve iz menjalnih poslov |
2.4.2.2 |
12 |
12 |
|
Skupaj |
|
37 |
24 |
2.4.2.1
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Stranke |
2 |
40 |
9 |
52 |
55 |
|
Javni organi |
4 |
13 |
2 |
19 |
19 |
|
Tretje države |
– |
13 |
3 |
16 |
6 |
|
Odpis |
(6 ) |
(49 ) |
(7 ) |
(63 ) |
(68 ) |
|
Skupaj |
– |
17 |
6 |
24 |
13 |
2.4.2.2.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Nezaračunani prihodki |
– |
– |
2 |
2 |
1 |
|
Računi med ERS |
(207 ) |
227 |
(20 ) |
– |
– |
|
Drugo |
– |
4 |
7 |
11 |
11 |
|
Skupaj |
(207 ) |
231 |
(11 ) |
12 |
12 |
Zaradi večje učinkovitosti je 11. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v računih med ERS med različnimi bilancami stanja ERS.
Postavka „drugo“ zajema predvsem terjatve, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. Od drugih terjatev v višini 11 milijonov EUR se znesek v višini 4 milijone EUR nanaša na terjatev iz Svetovnega sklada za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF), znesek v višini 7 milijonov EUR pa na terjatev iz sklada Climate Investor One.
2.5. DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI (5)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti po odplačni vrednosti ter zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge (kot so tekoči in varčevalni računi) ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Posebni računi |
|
|
|
|
|
|
Centralne banke |
– |
– |
285 |
285 |
341 |
|
|
– |
– |
285 |
285 |
341 |
|
Tekoči računi |
|
|
|
|
|
|
Poslovne banke |
– |
– |
49 |
49 |
193 |
|
Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom |
– |
– |
77 |
77 |
67 |
|
|
– |
– |
126 |
126 |
260 |
|
Skupaj |
– |
– |
411 |
411 |
601 |
Zmanjšanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za 190 milijonov EUR je predvsem posledica zmanjšanja denarnih rezerv v centralnih in poslovnih bankah. To zmanjšanje je nastalo pri plačilih za kritje odhodkov in predujmov, ki presegajo prispevke, prejete med letom. Zlasti se je vpoklicani kapital zmanjšal z 1 800 milijonov EUR v letu 2023 na 1 200 milijonov EUR v letu 2024. Poleg tega so države članice prejele povračilo 7,8 milijonov EUR iz 9. ERS za prvi obrok za leto 2024, Združeno kraljestvo pa je zahtevalo, da se njegovi prispevki za drugi in tretji obrok v letu 2023 v višini 41 milijonov EUR pobotajo z njihovim neporavnanim deležem v 10. in 11. ERS (glej pojasnilo 2.9.1).
Tako kot prejšnja leta in da bi se omejilo tveganje nasprotne stranke, je več denarnih sredstev knjiženih na računih centralnih bank namesto na računih poslovnih bank (glej pojasnilo 5.1).
OBVEZNOSTI
2.6. FINANČNE OBVEZNOSTI
Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je:
|
(a) |
pogodbena obveznost: izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo ali zamenjati z drugim subjektom finančna sredstva ali finančne obveznosti pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za subjekt, ali |
|
(b) |
pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti subjekta. |
Finančne obveznosti so razvrščene v naslednje kategorije: „finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, „druge finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti“, ali „obveznosti iz pogodbe o finančnem poroštvu“.
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Nekratkoročne |
|
|
|
|
Finančne rezervacije |
2.6.1 |
– |
3 |
|
Obveznosti iz finančnih poroštev |
2.6.2 |
1 |
1 |
|
Druge finančne obveznosti |
2.6.3 |
– |
1 |
|
Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje |
|
– |
1 |
|
Skupaj |
|
1 |
5 |
2.6.1. Rezervacije
Te rezervacije predstavljajo ocenjene kreditne izgube, ki bodo nastale v zvezi s posojili, zagotovljenimi na podlagi različnih finančnih instrumentov.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Nekratkoročne finančne rezervacije |
– |
– |
– |
– |
3 |
|
Kratkoročne finančne rezervacije |
– |
– |
2 |
2 |
– |
|
Skupaj |
– |
– |
2 |
2 |
3 |
Znesek v višini 2 milijona EUR predstavlja ocenjeno izgubo v zvezi s posojili, zagotovljenimi v okviru naslednjih finančnih instrumentov: ElectriFI CW in ElectriFI CW II, AgriFI Tanzania ter AgriFI Regional ACP.
2.6.2. Obveznosti iz finančnih poroštev
Te rezervacije predstavljajo ocenjene izgube, ki bodo nastale v zvezi s poroštvi, zagotovljenimi na podlagi različnih finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi lahko pooblaščeni subjekti izdajajo poroštva na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost ERS. Finančno tveganje ERS, povezano s poroštvi, je omejeno, za kritje prihodnjih unovčitev poroštev pa se postopoma oblikujejo rezervacije finančnih sredstev.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Obveznosti iz finančnih poroštev |
– |
– |
1 |
1 |
1 |
Znesek v višini 1 milijon EUR predstavlja ocenjeno izgubo v zvezi s poroštvom, zagotovljenim v okviru finančnega instrumenta Euritz v višini 9 milijonov EUR (glej pojasnilo 4.2.1).
2.6.3. Druge finančne obveznosti
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
– |
– |
– |
– |
1 |
Na dan 31. decembra 2024 so skupne obveznosti iz poslovanja v zvezi s finančnimi instrumenti znašale le 25 000 EUR. Ta znesek se v celoti nanaša na obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz sklada ABC.
2.7. OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA
Obveznosti iz poslovanja so obveznosti za plačilo blaga ali storitev, ki so bile prejete oziroma priskrbljene ter so bile za razliko od vnaprej vračunanih stroškov že zaračunane ali formalno dogovorjene z dobaviteljem. Nanašajo se lahko tako na menjalne posle (kot je nabava blaga ali storitev) kot tudi na nemenjalne posle (npr. zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev, predhodnega financiranja ali drugih sredstev EU).
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja |
2.7.1 |
– |
21 |
130 |
150 |
260 |
|
Razne obveznosti iz poslovanja |
2.7.2 |
– |
5 |
100 |
105 |
132 |
|
Skupaj |
|
– |
25 |
230 |
256 |
391 |
2.7.1. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Dobavitelji |
– |
14 |
41 |
56 |
98 |
|
Tretje države |
– |
– |
29 |
29 |
32 |
|
Javni organi |
– |
6 |
59 |
66 |
129 |
|
Skupaj |
– |
21 |
130 |
150 |
260 |
Obveznosti iz poslovanja večinoma vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z nepovratnimi sredstvi, zagotovljenimi upravičencem. Knjižijo se v trenutku prejetja izkaza stroškov, in sicer v celotnem znesku izkaza stroškov. Po preverjanju upravičenosti se upravičencem plačajo le upravičeni zneski. Ob koncu leta se opravi analiza neporavnanih zahtevkov za povračilo stroškov in ocenjeni upravičeni zneski, povezani z navedenimi zahtevki za povračilo stroškov, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Ocenjeni neupravičeni zneski so prikazani pod postavko „Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja“.
Zmanjšanje obveznosti iz poslovanja je posledica manjšega obsega prejetih računov, ki do konca leta še niso bili plačani.
2.7.2. Razne obveznosti iz poslovanja
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje |
2.7.2.1 |
– |
5 |
23 |
28 |
41 |
|
Odloženi prispevki h kapitalu |
2.7.2.2 |
– |
– |
64 |
64 |
88 |
|
Druge razne obveznosti iz poslovanja |
|
– |
(1 ) |
13 |
12 |
3 |
|
Skupaj |
|
– |
5 |
100 |
105 |
132 |
2.7.2.1.
Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so sredstva, ki jih je ERS prejel v zvezi s sporazumi za sofinanciranje. ERS mora te prispevke uporabiti za zagotavljanje dogovorjenih storitev tretjim osebam, neporabljena sredstva pa mora vrniti vplačnikom. Čas uporabe zneskov sofinanciranja določa, ali se ti razkrijejo kot kratkoročni ali nekratkoročni.
Ob koncu leta se izvede ocena vseh obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje za vsak primer posebej in vsi zneski, za katere ni verjetno, da bodo uporabljeni v naslednjih 12 mesecih, se štejejo za nekratkoročne.
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
8. ERS |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje |
– |
– |
5 |
23 |
28 |
41 |
2.7.2.2.
Odloženi prispevki h kapitalu v višini 6,3 milijona EUR se nanašajo na povračila državam članicam in Združenemu kraljestvu iz sproščenih ali neporabljenih sredstev projektov v okviru 9. ERS (glej pojasnilo 2.9.1). Države članice so soglašale, da se povračilo izravna s prispevki iz 11. ERS pri prvem razpisu za prispevke v letu 2025.
Poleg povračil se znesek v višini 58 milijonov EUR nanaša na prvi obrok za leto 2025, ki so ga Združeno kraljestvo, Portugalska, Madžarska, Litva, Ciper in Estonija plačali vnaprej. Od tega zneska je 51 milijonov EUR v celoti prispevalo Združeno kraljestvo, pri čemer je 15 milijonov EUR odštetih od preostalega deleža neporabljenih sredstev Združenega kraljestva iz 10. in 11. ERS. V skladu s členom 152 sporazuma o izstopu je Združeno kraljestvo še naprej članica ERS do zaključka 11. ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS ter v zvezi s tem prevzame enake obveznosti kot države članice (glej pojasnilo 2.9.1).
2.8. VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI
Vnaprej vračunani stroški so obveznosti plačila blaga ali storitev, ki so bile prejete oziroma opravljene, vendar za razliko od obveznosti iz poslovanja zanje še ni bil izdan račun ali še niso bile formalno dogovorjene z dobaviteljem. Izračun vnaprej vračunanih stroškov temelji na odprtem znesku proračunskih obveznosti ob koncu leta. Delež ocenjenih vnaprej vračunanih stroškov, ki se nanaša na plačano predhodno financiranje, je bil evidentiran kot zmanjšanje zneskov predhodnega financiranja.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Vnaprej vračunani stroški |
– |
71 |
703 |
774 |
983 |
|
Druge časovne razmejitve |
– |
– |
– |
– |
1 |
|
Skupaj |
– |
71 |
703 |
774 |
984 |
Vnaprej vračunani stroški zajemajo ocenjene odhodke iz poslovanja za tekoče ali zaključene pogodbe brez potrjenih zahtevkov za povračilo stroškov, pri čemer so bili upravičeni odhodki, nastali upravičencem, ocenjeni na podlagi najboljših razpoložljivih informacij v času priprave računovodskih izkazov. Opozoriti je treba, da se informacije iz obsežnih vsakodnevnih dejavnosti, kot so podaljšanja pogodb, podpisana po datumu poročanja, ne upoštevajo sistematično in da morebitnega učinka teh dejavnosti na vnaprej vračunane stroške ni mogoče zanesljivo oceniti. Delež ocenjenih vnaprej vračunanih stroškov, ki se nanaša na plačano predhodno financiranje, je bil evidentiran kot zmanjšanje zneskov predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2).
Zmanjšanje vnaprej vračunanih stroškov za 210 milijonov EUR je mogoče pojasniti z zmanjšanjem števila pogodb, za katere je bilo treba oceniti in vnaprej vračunati stroške. To zmanjšanje je v skladu z življenjskim ciklom ERS in s tem povezanim številom odprtih pogodb.
ČISTA SREDSTVA
2.9. KAPITAL SKLADA
Države članice ERS zagotovijo prispevke v Sklad za izvajanje programov ERS, kakor je določeno v notranjem sporazumu za vsak ERS. V skladu z veljavno pravno podlago o pozivih za vplačilo kapitala, tj. zahtevkih za financiranje za dano leto N, odloča Svet s sklepom v letu N–1, pri čemer se sredstva, ki bodo prejeta, jasno dodelijo določenim prihodnjim obdobjem.
Prispevki izpolnjujejo merila za prispevke lastnikov (EAR 1) in se posledično v računovodskih izkazih ERS obravnavajo kot kapital Sklada. Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov, ki jih zagotovijo države članice ERS. Ker se nevpoklicani kapital Sklada odšteje od skupnega kapitala Sklada (glej Izkaz sprememb v čistih sredstvih), se v bilanci stanja pripozna zgolj vpoklicani kapital Sklada.
Ker se dogovorjeni prispevki dodelijo določenim obdobjem poročanja, pri čemer pravni zahtevek ERS do držav članic ERS nastane samo v teh obdobjih, se vsi vnaprej prejeti zneski pripoznajo kot odloženi prispevki h kapitalu v okviru obveznosti poslovanja in ne kot vpoklicani kapital.
2.9.1. Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS
|
v milijonih EUR |
||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
|
Kapital Sklada |
10 442 |
20 834 |
29 331 |
60 607 |
|
Nevpoklicani kapital Sklada |
– |
– |
(6 040 ) |
(6 040 ) |
|
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2023 |
10 442 |
20 834 |
23 290 |
54 566 |
|
Kapital Sklada |
10 435 |
20 819 |
29 290 |
60 544 |
|
Nevpoklicani kapital Sklada |
– |
– |
(4 840 ) |
(4 840 ) |
|
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2024 |
10 435 |
20 819 |
24 449 |
55 704 |
Nevpoklicana sredstva so zneski, ki še niso bili vpoklicani od držav članic. Vpoklicani kapital Sklada so prispevki, ki jih je vpoklical ERS in ki so jih države članice prenesle na zakladniške račune (glej pojasnilo 2.9.2 v nadaljevanju).
V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2024/2906 (6) so se prispevki držav članic iz notranjih sporazumov za 8. in 9. ERS ustrezno zmanjšali za znesek v višini 6,3 milijona EUR iz sredstev, sproščenih v okviru 9. ERS. Vračila, nastala zaradi tega zmanjšanja, so bila izravnana pri dodatnem vpoklicu sredstev v okviru 11. ERS. Povračilo se bo dejansko izvedlo z zmanjšanjem plačila prvega obroka za leto 2025 (glej pojasnilo 2.7.2).
Čeprav Združeno kraljestvo v skladu s členom 153 sporazuma o izstopu ostaja članica ERS do zaključka vseh programov, pa njegovega deleža neporabljenih in sproščenih sredstev iz 9. in 10. ERS ni mogoče ponovno uporabiti. Združeno kraljestvo je leta 2024 zahtevalo, da se njegov drugi in tretji obrok za to leto izravnata z njegovim neporavnanim deležem v rezervi 10. in 11. ERS. Poleg tega je bilo Združenemu kraljestvu povrnjenih dodatnih 15 milijonov EUR pri plačilu njegovega prvega obroka za leto 2025 (glej pojasnilo 2.7.2.1). Zaradi tega je bil kapital Sklada za 10. in 11. ERS zmanjšan za 15 milijonov EUR oziroma 41 milijonov EUR.
2.9.2. Vpoklicani in nevpoklicani kapital Sklada po državah članicah in za Združeno kraljestvo
|
v milijonih EUR |
||||
|
Prispevki – 11. ERS |
V % |
Nevpoklicani kapital na dan 31. 12. 2023 |
Kapital, vpoklican v letu 2024 |
Nevpoklicani kapital na dan 31. 12. 2024 |
|
Avstrija |
2,40 |
145 |
(29 ) |
116 |
|
Belgija |
3,25 |
196 |
(39 ) |
157 |
|
Bolgarija |
0,22 |
13 |
(3 ) |
11 |
|
Hrvaška |
0,23 |
14 |
(3 ) |
11 |
|
Ciper |
0,11 |
7 |
(1 ) |
5 |
|
Češka |
0,80 |
48 |
(10 ) |
39 |
|
Danska |
1,98 |
120 |
(24 ) |
96 |
|
Estonija |
0,09 |
5 |
(1 ) |
4 |
|
Finska |
1,51 |
91 |
(18 ) |
73 |
|
Francija |
17,81 |
1 076 |
(214 ) |
862 |
|
Nemčija |
20,58 |
1 243 |
(247 ) |
996 |
|
Grčija |
1,51 |
91 |
(18 ) |
73 |
|
Madžarska |
0,61 |
37 |
(7 ) |
30 |
|
Irska |
0,94 |
57 |
(11 ) |
46 |
|
Italija |
12,53 |
757 |
(150 ) |
606 |
|
Latvija |
0,12 |
7 |
(1 ) |
6 |
|
Litva |
0,18 |
11 |
(2 ) |
9 |
|
Luksemburg |
0,26 |
15 |
(3 ) |
12 |
|
Malta |
0,04 |
2 |
(0 ) |
2 |
|
Nizozemska |
4,78 |
289 |
(57 ) |
231 |
|
Poljska |
2,01 |
121 |
(24 ) |
97 |
|
Portugalska |
1,20 |
72 |
(14 ) |
58 |
|
Romunija |
0,72 |
43 |
(9 ) |
35 |
|
Slovaška |
0,38 |
23 |
(5 ) |
18 |
|
Slovenija |
0,22 |
14 |
(3 ) |
11 |
|
Španija |
7,93 |
479 |
(95 ) |
384 |
|
Švedska |
2,94 |
178 |
(35 ) |
142 |
|
Združeno kraljestvo |
14,68 |
887 |
(176 ) |
710 |
|
Skupaj |
100,00 |
6 040 |
(1 200 ) |
4 840 |
Ker je bil kapital v okviru 9. in 10. ERS v prejšnjih letih v celoti vpoklican in prejet, se znesek v višini 1 200 milijonov EUR, ki je bil vpoklican leta 2024, v celoti nanaša na 11. ERS. Vpoklicani kapital se je zmanjšal z 1 800 milijonov EUR v letu 2023 na 1 200 milijonov EUR v letu 2024.
2.9.3. Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
8. ERS |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
Skupaj |
|
Stanje na dan 31. 12. 2022 |
(2 513 ) |
2 010 |
(38 ) |
541 |
– |
|
Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 8. ERS za uspešnost |
2 762 |
(2 762 ) |
– |
– |
– |
|
Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost |
427 |
(432 ) |
6 |
– |
– |
|
Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost |
(676 ) |
676 |
(87 ) |
87 |
– |
|
Stanje na dan 31. 12. 2023 |
– |
(509 ) |
(120 ) |
628 |
– |
|
Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost |
– |
(1 ) |
1 |
– |
– |
|
Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost |
– |
– |
(68 ) |
68 |
– |
|
Stanje na dan 31. 12. 2024 |
– |
(510 ) |
(187 ) |
696 |
– |
Ta postavka vključuje sredstva, prerazporejena med delujočimi ERS.
Od začetka veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja se vsa neporabljena sredstva iz prejšnjih delujočih ERS po sprostitvi prevzetih obveznosti prerazporedijo v zadnji odprti ERS. Sredstva, ki se prerazporedijo iz drugih ERS, povečujejo odobritve sklada, ki jih prejme, in znižujejo odobritve sklada, iz katerega so bila prerazporejena. Za sredstva, prerazporejena v rezervo 10. in 11. ERS za uspešnost, se lahko obveznosti prevzamejo samo pod posebnimi pogoji, določenimi v notranjih sporazumih.
3. POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA
PRIHODKI
|
v milijonih EUR |
|||
|
|
Pojasnilo |
2024 |
2023 |
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
3.1 |
41 |
14 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
3.2 |
90 |
52 |
|
Skupaj |
|
131 |
65 |
3.1. PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV
Prihodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na posle, pri katerih prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost. Ta postavka vključuje predvsem zneske, prejete od Komisije med letom, in izterjave odhodkov iz poslovanja.
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Pojasnilo |
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Izterjava odhodkov |
|
1 |
16 |
7 |
24 |
6 |
|
Prihodki iz sofinanciranja |
3.1.1 |
– |
12 |
5 |
17 |
8 |
|
Skupaj |
|
1 |
28 |
12 |
41 |
14 |
Nemenjalne prihodke je mogoče razčleniti po načinu upravljanja, kot sledi:
|
v milijonih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
Neposredno upravljanje |
|
|
|
Izvedle: |
|
|
|
Komisija |
1 |
– |
|
Izvajalske agencije |
2 |
– |
|
Delegacije EU |
4 |
5 |
|
|
7 |
5 |
|
Posredno upravljanje |
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
Tretje države |
31 |
6 |
|
Subjekti javnega prava |
– |
– |
|
Mednarodne organizacije |
3 |
3 |
|
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve |
– |
– |
|
|
34 |
9 |
|
Skupaj |
41 |
14 |
3.1.1. Prihodki iz sofinanciranja
Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in kot taki ne bi smeli vplivati na izkaz poslovnega izida, ko so prejeti. Prejeti prispevki so razvrščeni med obveznosti (glej pojasnili 2.7.2 in 2.7.2.1), dokler niso izpolnjeni pogoji, vezani na podarjena sredstva, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški (glej pojasnilo 3.5). Ustrezni znesek se nato v izkazu poslovnega izida pripozna kot nemenjalni prihodek iz sofinanciranja. Posledično ni učinka na poslovni izid za zadevno leto.
3.2. PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Finančni prihodki |
– |
1 |
18 |
19 |
9 |
|
Drugi prihodki |
2 |
4 |
65 |
71 |
43 |
|
Skupaj |
2 |
5 |
83 |
90 |
52 |
19 milijonov EUR v razdelku „Finančni prihodki“ sestavljajo predvsem natečene obresti na neplačane naloge za izterjavo, obresti na predhodno financiranje, obresti iz sredstev v centralnih in poslovnih bankah in prihodki iz finančnih instrumentov.
Postavka „Drugi prihodki“ se večinoma nanaša na pozitivne tečajne razlike. Ustrezne negativne tečajne razlike so vknjižene pod postavko „Drugi odhodki“ (glej pojasnilo 3.7).
ODHODKI
3.3. ODHODKI, KI SO JIH IZVEDLI DRUGI SUBJEKTI
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Odhodki za tehnično pomoč |
– |
– |
4 |
4 |
3 |
Znesek v višini štiri milijone EUR zajema odhodke za tehnično pomoč, nastale pri več finančnih instrumentih.
3.4. INSTRUMENTI POMOČI
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Programljiva pomoč |
2 |
(13 ) |
641 |
630 |
841 |
|
Makroekonomska podpora |
– |
– |
– |
– |
7 |
|
Sektorska politika |
– |
– |
– |
– |
(1 ) |
|
Projekti znotraj držav AKP |
– |
89 |
408 |
497 |
779 |
|
Nujna pomoč |
– |
12 |
(25 ) |
(13 ) |
230 |
|
Institucionalna podpora |
– |
2 |
3 |
4 |
12 |
|
Nadomestila za izgube pri izvozu |
– |
– |
– |
– |
2 |
|
Prispevki za skrbniška sklada |
– |
– |
118 |
118 |
311 |
|
Skupaj |
2 |
90 |
1 145 |
1 237 |
2 181 |
Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah, odvisno od tega, kako se izplačujejo in upravljajo sredstva.
V letu 2024 so se odhodki iz poslovanja zmanjšali za 944 milijonov EUR predvsem zaradi znatnega zmanjšanja odhodkov v okviru 11. ERS, ki so se zmanjšali s 1 906 milijonov EUR leta 2023 na 1 145 milijonov EUR leta 2024. To zmanjšanje je bilo opaženo pri vseh programih in je v skladu z življenjskim ciklom ERS.
Podobno so spremembe odhodkov v okviru 9. in 10. ERS skladne z življenjskim ciklom ERS in postopnim zaključevanjem pogodb. V letu 2024 so bile dokončane in zaključene številne pogodbe v okviru teh ERS, kar je povzročilo manj odhodkov.
Negativni zneski v okviru 10. in 11. ERS v zvezi s programi programljive in nujne pomoči so posledica razveljavitve vnaprej vračunanih stroškov leta 2023, ki so bili višji od dejanskih odhodkov, nastalih leta 2024. Zlasti za 11. ERS se negativni zneski nanašajo na pogodbo s Svetovno banko, ki bi se prvotno zaključila decembra 2023, nato pa je bila v letu 2024 podaljšana do decembra 2025. Komisija prispeva v ta skrbniški sklad s sredstvi iz skrbniškega sklada za Afriko in Evropskega razvojnega sklada. Z uporabo načela prednostne porabe pri predhodnem financiranju so bili odhodki, nastali v letu 2024, dodeljeni skrbniškemu skladu za Afriko, sredstva ERS pa naj bi se uporabila v letu 2025.
Poleg tega je na odhodke za programljivo in nujno pomoč ter projekte v okviru sodelovanja znotraj držav AKP vplivalo 175 milijonov EUR zaradi razveljavitve vnaprej vračunanih stroškov iz leta 2023, povezanih s štirimi projekti, vključno s pogodbo s Svetovno banko. Na podlagi posodobljenih informacij o izvrševanju, prejetih od izvajalskih partnerjev, ki natančneje odražajo dejanski napredek pri projektih, niso bili za te pogodbe v letu 2024 zabeleženi nobeni vnaprej vračunani stroški.
3.5. ODHODKI ZA SOFINANCIRANJE
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Sofinanciranje |
– |
12 |
5 |
17 |
8 |
V tej postavki so vključeni odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2024. Opozoriti je treba, da nastali odhodki vključujejo ocenjene zneske, povezane s časovnim presekom (in posledično z razveljavitvami ocenjenih zneskov, povezanih s prejšnjim letom).
V skladu z računovodskimi pravili o sofinanciranju nastali zneski niso vplivali na rezultat ERS za dano leto, ker so bili pripoznani v odhodkih za sofinanciranje in prihodkih od sofinanciranja (glej tudi pojasnilo 3.1.1).
Instrumenti pomoči in odhodki za sofinanciranje po vrsti upravljanja
|
v milijonih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
Neposredno upravljanje |
|
|
|
Izvedle: |
|
|
|
Komisija |
17 |
50 |
|
Izvajalske agencije EU |
3 |
16 |
|
Skrbniška sklada |
118 |
290 |
|
Delegacije EU |
148 |
235 |
|
|
286 |
591 |
|
Posredno upravljanje |
|
|
|
Izvedli: |
|
|
|
EIB in EIS |
84 |
(45 ) |
|
Mednarodne organizacije |
287 |
994 |
|
Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve |
156 |
201 |
|
Subjekti javnega prava |
126 |
147 |
|
Tretje države |
314 |
297 |
|
Organi EU z javno-zasebnim partnerstvom |
– |
3 |
|
|
967 |
1 597 |
|
Skupaj |
1 254 |
2 189 |
3.6. STROŠKI FINANCIRANJA
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Neto izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev |
– |
(5) |
4 |
(1) |
2 |
|
Izguba pri finančnih sredstvih ali obveznostih po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
– |
– |
3 |
3 |
3 |
|
Subvencioniranje opravnin (provizij) |
– |
– |
2 |
2 |
1 |
|
Skupaj |
– |
(5) |
9 |
3 |
7 |
Neto izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev zajemajo izgube zaradi oslabitve finančnih instrumentov in ocenjene odhodke za neizterljive zneske, ki izhajajo iz starajočih se nalogov za izterjavo (več kot 2 leti), stečajev in opustitev.
Finančni odhodki v višini 3 milijonov EUR za finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se nanašajo predvsem na tečajne razlike, obresti in spremembe poštene vrednosti za več finančnih instrumentov.
Znesek v višini 2 milijonov EUR pod postavko „Subvencioniranje opravnin (provizij)“ se nanaša na stroške, nastale v okviru finančnega instrumenta Kulima.
3.7. DRUGI ODHODKI
V to postavko so vključeni odhodki upravne narave, kot so zunanje storitve, ki niso povezane z IT, stroški poslovnega najema, komunikacije in publikacije, stroški usposabljanja itd.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
2024 |
2023 |
|
Upravni odhodki in odhodki za IT |
– |
1 |
42 |
43 |
51 |
|
Rezervacije za tveganja in stroške |
– |
– |
– |
– |
1 |
|
Realizirane izgube od terjatev, ki izhajajo iz dobav blaga in storitev |
1 |
2 |
– |
4 |
– |
|
Negativne tečajne razlike |
1 |
4 |
59 |
63 |
62 |
|
Negativne tečajne razlike pri finančnih instrumentih |
– |
– |
1 |
1 |
1 |
|
Skupaj |
2 |
7 |
101 |
110 |
116 |
Postavka „Upravni odhodki in odhodki za IT“ vključuje zneske, ki temeljijo na notranjem sporazumu za ERS s Komisijo za pokritje upravnih odhodkov, ki nastanejo na sedežu in v delegacijah pri upravljanju programov ERS.
4. POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA BISTVENA RAZKRITJA
4.1. POGOJNA SREDSTVA
Pogojna sredstva so možna sredstva, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Jamstva za predhodno financiranje |
– |
– |
19 |
19 |
32 |
|
Skupaj |
– |
– |
19 |
19 |
32 |
Jamstva za predhodno financiranje se v nekaterih primerih zahtevajo od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov.
Konec leta 2024 so jamstva za predhodno financiranje znašala 19 milijonov EUR v primerjavi z 32 milijoni EUR leta 2023. To je v skladu z likvidacijo ERS in postopnim zaključevanjem pogodb.
V primeru pogodb, ki se upravljajo v okviru posrednega upravljanja, jamstva pripadajo naročniku, ne ERS, zato jih ERS ne razkrije.
4.2. POGOJNE OBVEZNOSTI
Pogojne obveznosti so bodisi možne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, bodisi trenutne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, kadar odliv sredstev ni verjeten ali kadar zneska ni mogoče zanesljivo izmeriti.
4.2.1. Dana jamstva
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Dana jamstva |
– |
– |
26 |
26 |
28 |
Iz zgornje razpredelnice je razviden obseg izpostavljenosti ERS morebitnim prihodnjim plačilom, povezanim z jamstvi, danimi skupini EIB ali drugim finančnim institucijam. Zneski so prikazani brez finančnih rezervacij ali finančnih obveznosti, pripoznanih za te programe.
Znesek v višini 26 milijonov EUR se nanaša na jamstva v okviru naslednjih finančnih instrumentov: 9 milijonov EUR v okviru finančnega instrumenta Euritz, 10 milijonov EUR v okviru sklada Kulima in dodatnih 7 milijonov EUR v okviru instrumenta za kmetijsko vrednostno verigo v Zambiji.
4.2.2. Pogojne obveznosti v zvezi s sodnimi postopki
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Odprti sodni postopki |
– |
– |
7 |
7 |
7 |
Konec leta 2024 sta bila odprta le dva sodna postopka v skupni vrednosti 7 milijonov EUR.
4.3. DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA
4.3.1. Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki
Spodaj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – reste à liquider), zmanjšan za povezane zneske, ki so bili v izkaz poslovnega izida vključeni kot odhodki. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek obveznosti, ki še niso bile plačane in/ali sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.
|
v milijonih EUR |
|||||
|
|
9. ERS |
10. ERS |
11. ERS |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki |
15 |
166 |
2 520 |
2 701 |
3 449 |
Zmanjšanje neporavnanih obveznosti je v veliki meri posledica zmanjšanja neporavnanih proračunskih obveznosti, ki so konec leta 2024 skupaj znašale 3 812 milijonov EUR (2023: 5 116 milijonov EUR). To je v skladu z življenjskim ciklom ERS in je povezano tudi z razvojem števila odprtih pogodb (glej pojasnilo 2.2).
5. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ
Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj ERS se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu ERS izvaja Komisija za izvrševanje njegovih sredstev.
5.1. STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI
Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja so določena v finančni uredbi za 11. ERS in v Notranjem sporazumu.
Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:
|
(a) |
države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri centralni banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS; |
|
(b) |
države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, plačila ERS pa so v eurih in drugih valutah; |
|
(c) |
stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno. |
Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) za izvrševanje plačil in prejemanje prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.
Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.
Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven nadzora. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja, njihovo upoštevanje pa se redno preverja.
5.2. VALUTNO TVEGANJE
Izpostavljenost ERS valutnemu tveganju ob koncu leta – neto pozicija
|
v milijonih EUR |
||||||||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
||||||
|
|
USD |
EUR |
Drugo |
Skupaj |
USD |
EUR |
Drugo |
Skupaj |
|
Finančna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva po odplačni vrednosti |
10 |
4 |
7 |
21 |
7 |
7 |
3 |
17 |
|
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
42 |
61 |
9 |
112 |
16 |
49 |
8 |
73 |
|
Terjatve |
6 |
5 |
– |
11 |
7 |
4 |
– |
11 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
11 |
400 |
– |
411 |
6 |
595 |
– |
601 |
|
|
69 |
470 |
16 |
555 |
36 |
655 |
11 |
704 |
|
Finančne obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančne rezervacije in obveznost iz finančnih jamstev |
– |
3 |
– |
3 |
– |
2 |
2 |
4 |
|
|
– |
3 |
– |
3 |
– |
2 |
2 |
4 |
|
Skupaj |
69 |
473 |
16 |
558 |
36 |
657 |
13 |
706 |
Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.
5.3. OBRESTNO TVEGANJE
ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.
Sredstva, ki jih ima na različnih bančnih računih, se obrestujejo. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da redno natečene obresti odražajo tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.
Vsaka država članica prispevke v proračun ERS knjiži na posebnem računu, odprtem pri finančni instituciji, ki jo določi posamezna država članica. Za obravnavanje tveganja negativnega obrestovanja, ki je obstajalo pred nekaj leti, so vzpostavljeni postopki za upravljanje denarnih sredstev, da se čim bolj zmanjšajo stanja na zadevnih računih. Poleg tega je v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/888 (7) vsako negativno obrestovanje na teh računih v breme zadevne države članice.
Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na tržno referenčno obrestno mero in se prilagaja, da odraža nihanja te obrestne mere. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva lahko obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.
5.4. KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju
Za finančna sredstva so sporočeni zneski neto knjigovodske vrednosti in predstavljajo izpostavljenost ERS kreditnemu tveganju ob koncu obdobja poročanja.
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Finančna sredstva |
|
|
|
Posojila |
21 |
16 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
411 |
601 |
|
Menjalne terjatve (*1) |
11 |
11 |
|
Dana jamstva |
|
|
|
Pogodbe o finančnem poroštvu |
12 |
14 |
|
Skupaj na dan 31. 12. 2024 |
454 |
642 |
Posojila finančnih instrumentov: kreditna kakovost
|
v milijonih EUR |
|||||
|
31. 12. 2024 |
|||||
|
|
1. stopnja |
2. stopnja |
3. stopnja |
Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Bonitetna ocena |
|
|
|
|
|
|
Prvi razred in visoka kakovost |
– |
– |
– |
– |
– |
|
Zgornji srednji razred |
– |
– |
– |
– |
– |
|
Nižji srednji razred |
– |
– |
– |
– |
– |
|
Neinvesticijski razred in neplačilni razred |
16 |
6 |
3 |
– |
25 |
|
Bruto knjigovodska vrednost |
16 |
6 |
3 |
– |
25 |
|
Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo |
3 |
1 |
– |
– |
4 |
|
Neto knjigovodska vrednost |
13 |
5 |
3 |
– |
21 |
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki: kreditna kakovost
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
|
|
|
|
Bonitetna ocena |
|
|
|
Prvi razred in visoka kakovost |
314 |
514 |
|
Zgornji srednji razred |
91 |
77 |
|
Nižji srednji razred |
6 |
11 |
|
Neinvesticijski razred in neplačilni razred |
– |
– |
|
Bruto knjigovodska vrednost |
411 |
601 |
|
Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo |
– |
– |
|
Neto knjigovodska vrednost |
411 |
601 |
Terjatve: kreditna kakovost
|
v milijonih EUR |
||||||
|
31. 12. 2024 |
||||||
|
|
Niso zapadle |
Zapadle od 0 do 30 dni |
Zapadle od 31 do 90 dni |
Zapadle od 91 dni do 1 leta |
Zapadle > 1 leto |
Skupaj |
|
Bruto knjigovodska vrednost |
11 |
– |
– |
– |
– |
11 |
|
Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
Neto knjigovodska vrednost |
11 |
– |
– |
– |
– |
11 |
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja: kreditna kakovost
V letu 2024 se finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, vključena v te računovodske izkaze, nanašajo na kapitalske naložbe, ki niso izpostavljene kreditnemu tveganju (glej pojasnilo 2.1).
5.5. LIKVIDNOSTNO TVEGANJE
Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti
Finančne obveznosti in obveznosti iz poslovanja znotraj te postavke se razkrijejo s knjigovodskimi vrednostmi iz bilance stanja.
|
v milijonih EUR |
||||
|
|
< 1 leto |
1–5 let |
> 5 let |
Skupaj |
|
Finančne obveznosti na dan 31. 12. 2024 |
256 |
– |
– |
256 |
|
Finančne obveznosti na dan 31. 12. 2023 |
391 |
2 |
– |
393 |
Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.
Vendar se prispevki držav članic za ERS vsako leto plačajo v treh obrokih, medtem ko na plačila vplivajo sezonski dejavniki.
Za zagotovitev, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v posameznem mesecu, se med zakladnico Komisije in ustreznimi službami za porabo sredstev redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice.
Poleg navedenega pa v okviru zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.
6. RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK
Povezane stranke ERS so skrbniški sklad EU Bêkou, skrbniški sklad EU za Afriko in Evropska komisija. Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja ERS in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.
ERS nima ločenega upravljanja, saj ga upravlja Komisija. Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja EU, tudi Komisije, so razkrite v konsolidiranem zaključnem računu Evropske unije pod naslovom 7.2 „Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja“.
7. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA
Računovodja ERS do datuma podpisa tega zaključnega računa ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij, kar je upoštevano v zgoraj predstavljenih informacijah.
8. USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA
Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Proračunski rezultat pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunski rezultat izvirata iz istih osnovnih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. Ta uskladitev je prikazana v spodnji razpredelnici, pri čemer so izpostavljeni ključni uskladitveni zneski, razdeljeni na prihodkovne in odhodkovne postavke. Pojasnila k razpredelnici zagotavljajo dodatne informacije o naravi ključnih uskladitvenih postavk.
|
v milijonih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
(1 240 ) |
(2 249 ) |
|
Prihodki |
|
|
|
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat |
(25 ) |
(11 ) |
|
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane |
(4 ) |
(2 ) |
|
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu |
18 |
12 |
|
Neto učinek predhodnega financiranja |
38 |
36 |
|
Nezaračunani prihodki (neto) |
(98 ) |
(54 ) |
|
Odhodki |
|
|
|
Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani |
65 |
(55 ) |
|
Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu |
(176 ) |
(349 ) |
|
Neto učinek predhodnega financiranja |
1 147 |
556 |
|
Vnaprej vračunani odhodki (neto) |
(1 071 ) |
59 |
|
PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO |
(1 345 ) |
(2 056 ) |
8.1. USKLADITVENE POSTAVKE – PRIHODKI
Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.
Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pa je treba pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.
Neto učinek vrstice predhodnega financiranja se nanaša na obračun predhodnega financiranja z zneski, izterjanimi od upravičencev. Ti denarni prejemki so proračunski prihodki, vendar ne vplivajo na poslovni izid in morajo biti zato dodani zaradi uskladitve.
Neto nezaračunani prihodki so večinoma sestavljeni iz prihodkov, nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo neto učinek, tj. nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane nezaračunane prihodke prejšnjega leta.
8.2. USKLADITVENE POSTAVKE – ODHODKI
Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Odhodki prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pa morajo biti pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke v primeru popravkov.
Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunski rezultat.
Neto učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu (in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta), ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnega dogodka, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.
Neto vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni večinoma iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili ERS. Upošteva se samo neto učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKIH SKLADOV EU, KONSOLIDIRANI V ERS
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2024 (8)
OZADJE
Splošno ozadje skrbniških skladov Unije
Ustanovitev
V skladu s členoma 238 in 239 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (9), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (10), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi EU). Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe.
Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi. Ta sklep vključuje sporazum o ustanovitvi z drugimi donatorji.
Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:
|
— |
obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije; |
|
— |
skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in drugih donatorjev; |
|
— |
skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost; |
|
— |
cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo. |
Sedanji skrbniški skladi EU
Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade EU:
|
— |
skrbniški sklad EU Bêkou, namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo. Ustanovljen je bil 15. julija 2014; |
|
— |
skrbniški sklad EU Madad, regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji. Ustanovljen je bil 15. decembra 2014; |
|
— |
skrbniški sklad EU za Afriko, nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki. Ustanovljen je bil 12. novembra 2015; |
|
— |
skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu. Ustanovljen je bil 12. decembra 2016. |
Naloga
Skrbniški sklad EU Bêkou je bil ustanovljen z namenom spodbujanja stabilizacije in obnove v Srednjeafriški republiki. Glavni cilj sklada, kot je določen v sporazumu o njegovi ustanovitvi, je „zagotavljati dosledno, ciljno usmerjeno pomoč za krepitev odpornosti ranljivih skupin ter podporo pri premagovanju krize in obnovi v Srednjeafriški republiki, usklajevanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov in pomoč sosednjim državam pri premagovanju posledic krize“.
Glavne operativne dejavnosti
Skrbniški sklad Unije združuje vire različnih donatorjev za financiranje programov na podlagi dogovorjenih ciljev. Skrbniški sklad EU Bêkou je od ustanovitve julija 2014 sprejel 22 programov in dosegel več kot 2,5 milijona upravičencev. Programi so namenjeni pomoči Srednjeafriški republiki in njenemu prebivalstvu po krizi leta 2013. Natančneje, skrbniški sklad EU Bêkou je namenjen zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev (predvsem na področju zdravja, vode in sanitarnih storitev), podpori gospodarskemu okrevanju in ustvarjanju delovnih mest ter spodbujanju socialne kohezije in sprave.
Upravljanje
Skrbniški sklad EU Bêkou upravlja Evropska komisija, ki opravlja tudi naloge sekretariata njegovih dveh organov upravljanja – upravnega in operativnega odbora. Upravni in operativni odbor sestavljajo predstavniki donatorjev, Komisije, Evropskega parlamenta, predstavnik oblasti Srednjeafriške republike in opazovalci. Pravila za sestavo upravnega odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije.
Glavna naloga upravnega odbora je določiti in pregledovati splošno strategijo skrbniškega sklada. Operativni odbor je odgovoren za izbor ukrepov, ki se financirajo iz skrbniškega sklada, in za nadzor nad njihovim izvajanjem. Poleg tega odobri zaključni račun in letna poročila o dejavnostih, ki se financirajo iz skrbniškega sklada.
Viri financiranja
Skrbniški sklad EU Bêkou se financira s prispevki donatorjev.
Zaključni računi
Podlaga za pripravo
Pravni okvir in roki za pripravo zaključnega računa so določeni v „Sporazumu o ustanovitvi Skrbniškega sklada Evropske unije za Srednjeafriško republiko (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad EU Bêkou) in njegovih notranjih pravilih“ (v nadaljnjem besedilu: sporazum o ustanovitvi). Kot je določeno v sporazumu o ustanovitvi se zaključni račun pripravi v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja Komisije (računovodska pravila EU, EAR) in temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.
Računovodja
Računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniških skladov Unije. Računovodja je odgovoren za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira, ki so skupni za vse skrbniške sklade Unije. Notranji revizor Komisije, urad OLAF in Računsko sodišče imajo v zvezi s skrbniškimi skladi Unije enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija. Vsako leto se opravi tudi neodvisna zunanja revizija skrbniških skladov Unije.
Struktura zaključnega računa
Zaključni račun zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra, sestavljajo pa ga računovodski izkazi in poročila o izvrševanju proračuna. Medtem ko se računovodski izkazi in spremna pojasnila pripravijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna temeljijo predvsem na gibanju gotovine.
Postopek od začasnega zaključnega računa do razrešnice
Revizijo zaključnega računa izvede neodvisni zunanji revizor. Začasni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja, se do 15. februarja naslednjega leta pošlje operativnemu odboru, ki ga nato pošlje revizijski družbi, ki jo je subjekt izbral na podlagi razpisnega postopka. Računovodja po končani reviziji pripravi končni zaključni račun in ga predloži operativnemu odboru v odobritev (člen 8.3.4(c)).
Zaključni račun skrbniškega sklada EU Bêkou je konsolidiran v zaključnem računu Evropskega razvojnega sklada.
Glavni poslovni dosežki
Glavni dosežki v letu
EU je julija 2014 ustanovila svoj prvi skrbniški sklad (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad EU), imenovan Bêkou (kar v jeziku Sango pomeni upanje), da bi Srednjeafriški republiki in njenemu prebivalstvu pomagala po krizi leta 2013. Skrbniški sklad EU Bêkou je namenjen zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev (predvsem na področjih zdravja, vode in sanitarnih storitev), podpori razvoju podeželja in gospodarskemu okrevanju ter spodbujanju sprave. Od svoje ustanovitve je financiral 22 programov, ki zajemajo 119 programov, in dosegel več kot polovico prebivalcev Srednjeafriške republike.
Srednjeafriška republika ostaja z vseh vidikov, zlasti z vidika upravljanja in razpoložljivosti lokalnih virov (človeških, tehničnih, finančnih itd.) za soočanje z razvojnimi izzivi, nestabilna država.
Varnostne razmere se izboljšujejo; nasilje med oboroženimi silami se zmanjšuje. Kljub temu destabilizacija sosednjih držav povečuje nestabilnost v državi s pritokom sudanskih beguncev v Srednjeafriško republiko. Oktobra sta Čad in Srednjeafriška republika sklenila sporazum o skupni zaščiti skupnih meja. Približno 20 % prebivalstva Srednjeafriške republike je še vedno razseljenih, zato je potreba po humanitarni pomoči še vedno velika.
Za gospodarske razmere je značilen drastičen upad javnofinančnih prihodkov v razmerah šibke rasti. Vendar se dialog z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) kljub temu ohranja.
Politično življenje v letu 2025 bodo zaznamovale lokalne in predsedniške volitve, ki so bile večkrat preložene.
Upravljanje operacij skrbniškega sklada EU Bêkou je bilo premeščeno v delegacijo v Srednjeafriško republiko, vendar sta finančna in pogodbena stran še vedno centralizirani v Bruslju.
Ključni dosežki na posebnih prednostnih področjih
Ključni dosežki v letu 2024, predstavljeni v nadaljevanju, odražajo glavne specifične cilje/področja ukrepanja skrbniškega sklada EU Bêkou.
Na področju dostopa do storitev je skrbniški sklad EU Bêkou še naprej podpiral zdravstveni sektor in sektor WASH (voda, sanitarna oskrba in higiena). Leta 2024 je imelo boljši dostop do vode, higiene in sanitarnih storitev (kazalnik 1.1 EHA) dodatnih 107 842 ljudi, kar pomeni, da je bilo od začetka delovanja skrbniškega sklada EU Bêkou skupaj 1 177 587 upravičencev. To je bila 5-odstotna prekoračitev prvotnega cilja.
Število ljudi, ki so bili med letom deležni zdravniških pregledov in zdravstvenih ukrepov (kazalnik 1.2), je bilo nizko (53 264) zaradi zaključka projektov, povezanih s tretjim sklopom programa HEALTH. Vendar je s skupnim številom upravičencev v višini 9 132 811 ob zastavljenem cilju 7 915 873 to 15 % več, kot je bilo pričakovano. Letos sta svoje dejavnosti zaključila zadnja dva projekta programa HEALTH (RESULDE ALIMA in GENRE III IRC).
Število upravičencev do dejavnosti opismenjevanja se je med letoma 2023 in 2024 znatno povečalo (+35 %), in sicer s 17 105 na 23 054, kar presega prvotni cilj.
Na področju socialne kohezije je bila večina dejavnosti, izvedenih s podporo skrbniškega sklada EU Bêkou, namenjena krepitvi vloge žensk in boju proti nasilju zaradi spola ter krepitvi medijev v državi.
Leta 2024 se je dejavnosti socialno-ekonomskega opolnomočenja udeležilo 15 741 deklet ali žensk, s čimer se je število upravičenk povečalo na 173 109, kar je precej nad prvotnim ciljem (+380 %). Skrbniški sklad EU Bêkou je letos podprl 2 494 oseb, ki so preživele nasilje na podlagi spola(kazalnik 2.2), in sicer skupaj 16 769 od načrtovanih 133 943. To pomeni le 13-odstotno stopnjo realizacije.
V okviru „2.4 dejavnost (civilno vzpostavljanje miru po konfliktih in/ali preprečevanje konfliktov) je podporo prejelo dodatnih 36 870 ljudi, kar je skupaj 418 581 (+172 %) od ustanovitve sklada.
Na področju podpore okrevanju gospodarskih in proizvodnih sektorjev je skrbniški sklad EU Bêkou pomagal tako proizvodnemu kot samooskrbnemu kmetijstvu, pri čemer je podpiral kmetijske skupine in male kmete, spodbujal ustvarjanje delovnih mest (delovno intenzivne dejavnosti, poklicno usposabljanje, razvoj dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek) ter lajšal dostop do finančnih storitev za mala podjetja in posameznike.
Letos je bilo malo dosežkov za ta cilj, saj je večina projektov dokončanih. Kljub temu se je število oseb, ki so prejele podporo za vzpostavitev dejavnosti, ki ustvarja dohodek, še vedno povečalo za 2 % (1 471). Med letom je bilo 6 263 ljudi deležnih dejavnosti poklicnega usposabljanja (kazalnik 3.6), kar je 6 % več kot leto prej. 6 220 se jih je usposabljanj udeležilo v okviru projekta DEVRUR II, ki ga izvaja Enabel.
Projekt PAPEUR za podeželje je še naprej podpiral 35 zadrug, ustanovljenih leta 2022.
Proračun in njegovo izvrševanje
Do konca leta 2024 so prispevki v skrbniški sklad EU Bêkou tako kot v prejšnjem letu 2023 znašali več kot 310 milijonov EUR, drugi prihodki od obresti pa 2 milijona EUR. Skrbniški sklad je do 31. decembra 2021 dokončal obveznosti in sklepanje pogodb za vse prejete prispevke, razen sredstev, rezerviranih za spremljanje, ocenjevanje, revizijo in komuniciranje, za katera se lahko sklenejo pogodbe tudi po tem datumu.
Leta 2024 je bilo izvajalcem izplačanih več kot 7 milijonov EUR; skupna izplačila so od ustanovitve skrbniškega sklada EU Bêkou dosegla več kot 290 milijonov EUR.
Leta 2024 je bilo v teku 11 pogodb s skupnim proračunom v višini približno 81 milijonov EUR. Med njimi 8 za operativne projekte in 1 za tehnično pomoč.
Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih
V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:
|
— |
predhodnega financiranja: zmanjšanje za 1 126 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada in posledičnega zmanjšanja števila novih pogodb: v letu 2024 je bilo podpisanih le pet pogodb v zvezi z dejavnostmi revizije, ocenjevanja in komuniciranja v znesku 167 000 EUR; |
|
— |
finančnih obveznosti: zmanjšanje za 6 893 000 EUR, ki je predvsem posledica dejstva, ni bilo denarnih prispevkov med letom; |
|
— |
odhodkov iz poslovanja: zmanjšanje za 17 968 000 EUR zaradi potekajoče likvidacije skrbniškega sklada, ki je povzročila zmanjšanje števila odprtih pogodb in posledično zmanjšanje odhodkov. |
BILANCA STANJA
|
v tisočih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Predhodno financiranje |
– |
– |
|
|
– |
– |
|
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Predhodno financiranje |
2 619 |
3 745 |
|
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
2 267 |
3 462 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
23 465 |
28 420 |
|
|
28 350 |
35 627 |
|
SREDSTVA SKUPAJ |
28 350 |
35 627 |
|
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Finančne obveznosti |
(24 108 ) |
(31 001 ) |
|
|
(24 108 ) |
(31 001 ) |
|
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Obveznosti iz poslovanja |
(2 536 ) |
– |
|
Vnaprej vračunani stroški |
(1 707 ) |
(4 626 ) |
|
|
(4 243 ) |
(4 626 ) |
|
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
(28 350 ) |
(35 627 ) |
|
NETO SREDSTVA |
– |
– |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
|
v tisočih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
PRIHODKI |
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
Prihodki iz donacij |
6 894 |
24 550 |
|
Izterjava odhodkov |
183 |
717 |
|
|
7 076 |
25 268 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
Finančni prihodki |
884 |
636 |
|
|
884 |
636 |
|
Prihodki skupaj |
7 961 |
25 904 |
|
ODHODKI |
|
|
|
Odhodki iz poslovanja |
(6 310 ) |
(24 278 ) |
|
Stroški financiranja |
(166 ) |
– |
|
Drugi odhodki |
(1 485 ) |
(1 626 ) |
|
Odhodki skupaj |
(7 961 ) |
(25 904 ) |
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
– |
– |
IZKAZ DENARNIH TOKOV
|
v tisočih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
|
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja |
1 126 |
7 420 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov |
1 196 |
132 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti |
(6 894 ) |
18 450 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja |
2 536 |
(4 563 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) vnaprej vračunanih stroškov |
(2 919 ) |
2 665 |
|
NETO DENARNI TOK |
(4 955 ) |
24 104 |
|
Neto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
(4 955 ) |
24 104 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta |
28 420 |
4 316 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta |
23 465 |
28 420 |
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2024 (11)
OZADJE SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO
Splošno ozadje skrbniških skladov Unije
Ustanovitev
V skladu s členoma 238 in 239 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (12), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (13), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi EU). Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe.
Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi. Ta sklep vključuje sporazum o ustanovitvi z drugimi donatorji.
Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:
|
— |
obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije; |
|
— |
skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in drugih donatorjev; |
|
— |
skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost; |
|
— |
cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo. |
Sedanji skrbniški skladi EU
Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade EU:
|
— |
skrbniški sklad EU Bêkou, namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo. Ustanovljen je bil 15. julija 2014; |
|
— |
skrbniški sklad EU Madad, regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji. Ustanovljen je bil 15. decembra 2014; |
|
— |
skrbniški sklad EU za Afriko, nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki. Ustanovljen je bil 12. novembra 2015; |
|
— |
skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu. Ustanovljen je bil 12. decembra 2016. |
Naloga
Glavni cilji skrbniškega sklada EU za Afriko so podpirati vse vidike stabilnosti, prispevati k boljšemu upravljanju migracij ter odpraviti temeljne vzroke destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij, zlasti s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja ter bojem proti kršitvam človekovih pravic.
Glavne operativne dejavnosti
Skrbniški sklad Unije združuje vire različnih donatorjev za financiranje ukrepov na podlagi dogovorjenih ciljev. Skrbniški sklad EU za Afriko deluje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer na območjih Sahela in Čadskega jezera, Afriškega roga ter severne Afrike. Države, ki mejijo na upravičene države, lahko imajo v posameznih primerih koristi od projektov skrbniškega sklada. Skrbniški sklad je ustanovljen za omejeno obdobje, da se zagotovi kratko- in srednjeročni odziv na izzive v regijah.
Upravljanje
Skrbniški sklad EU za Afriko upravlja Evropska komisija, ki opravlja tudi naloge sekretariata njegovih dveh organov upravljanja – upravnega in operativnega odbora. Upravni in operativni odbor skrbniškega sklada EU za Afriko sestavljajo predstavniki donatorjev in Komisije ter predstavniki držav članic EU, ki ne prispevajo, organov držav upravičenk in regionalnih organizacij kot opazovalci. Pravila za sestavo upravnega odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije.
Glavna naloga upravnega odbora je določiti in pregledovati splošno strategijo skrbniškega sklada. Operativni odbor je odgovoren za izbor ukrepov, ki se financirajo iz skrbniškega sklada, in za nadzor nad njihovim izvajanjem. Poleg tega odobri zaključni račun in letna poročila o dejavnostih, ki se financirajo iz skrbniškega sklada.
Viri financiranja
Skrbniški sklad EU za Afriko se financira s prispevki donatorjev.
Podlaga za pripravo
Pravni okvir in roki za pripravo zaključnega računa so določeni v „Sporazumu o ustanovitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki ter njegovih notranjih pravilih“ (v nadaljnjem besedilu: sporazum o ustanovitvi). Kot je določeno v sporazumu o ustanovitvi se zaključni račun pripravi v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja Komisije (računovodska pravila EU, EAR) in temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.
Računovodja
V skladu s sporazumom o ustanovitvi računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniških skladov Unije.
Struktura zaključnega računa
Zaključni račun zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra, sestavljajo pa ga računovodski izkazi in poročila o izvrševanju proračuna. Medtem ko se računovodski izkazi in spremna pojasnila pripravijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna temeljijo predvsem na gibanju gotovine.
Postopek od začasnega zaključnega računa do razrešnice
Revizijo zaključnega računa izvede neodvisni zunanji revizor. Začasni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja, se do 15. februarja naslednjega leta pošlje operativnemu odboru, ki ga nato pošlje revizijski družbi, ki jo je subjekt izbral na podlagi razpisnega postopka. Računovodja po končani reviziji pripravi končni zaključni račun in ga predloži operativnemu odboru v odobritev.
Zaključni račun skrbniškega sklada EU za Afriko je konsolidiran v zaključnem računu Evropskega razvojnega sklada.
Glavni poslovni dosežki
Glavni dosežki v letu
V skladu s koncem pogodbenega obdobja 31. decembra 2021 skrbniški sklad EU za Afriko od januarja 2022 ne financira nobenih novih finančnih obveznosti ali proračunskih dopolnitev. Finančne obveznosti, povezane z upravnimi dejavnostmi, kot so revizije, ocenjevanja, spremljanje in komuniciranje, so edine, za katere se lahko sklenejo pogodbe. Programi skrbniškega sklada EU za Afriko se bodo še naprej izvajali do konca leta 2025.
Skrbniški sklad EU za Afriko je v letu 2024 dodatno dokazal, da gre za orodje za hitro in učinkovito izvajanje, ki spodbuja politični dialog z afriškimi partnerskimi državami, uporablja inovativne pristope in prinaša konkretne rezultate v vseh treh regijah (Sahel in Čadsko jezero, Afriški rog ter severna Afrika).
Septembra 2024 je Evropsko računsko sodišče objavilo posebno revizijsko poročilo o skrbniškem skladu EU za Afriko (14). Evropsko računsko sodišče je priznalo, da je skrbniški sklad EU za Afriko razvil nov pristop za zbiranje informacij o temeljnih vzrokih nestabilnosti, nedovoljenih migracij in razseljevanja, opredelitev tveganj za človekove pravice v nestabilnem okolju in poročanje o kumulativnih dosežkih njegovih ukrepov. Priznalo je tudi, da je skrbniški sklad EU za Afriko prispeval k temu, da so migracije ostale visoko na razvojnem in političnem dnevnem redu, ter da so projekti skrbniškega sklada EU za Afriko poročali o doseganju številnih načrtovanih izložkov in delno dosegli svoje cilje.
V letu 2024 je regija Afriškega roga še vedno zelo nestabilna regija, ki se sooča s številnimi izzivi, povezanimi s hudimi posledicami podnebnih sprememb, socialno-ekonomskimi in političnimi ovirami ter nenehnimi konflikti in varnostnimi grožnjami. Poleg konflikta v Sudanu so še vedno prisotni notranji spori v nekaterih delih Etiopije in nestabilnost v Somaliji, posledice krize v Rdečem morju pa povečujejo inflacijo in negotovost na tem območju. Sudan se od oktobra 2024 spopada z največjo krizo notranjega razseljevanja na svetu, saj je bilo osupljivih 14 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove in poiskati zatočišče v državi ali zunaj nje. To množično razseljevanje je imelo daljnosežne posledice za sosednje države. Kljub temu je mogoče nekatere pozitivne spremembe opredeliti kot posledico pristopa Somalije k Vzhodnoafriški skupnosti februarja 2024, odobritve finančne podpore za program gospodarskih reform Etiopije s strani MDS in odločilne vodilne vloge Kenije pri prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic.
V teh zahtevnih razmerah je skrbniški sklad EU za Afriko poročal o znatnem napredku pri spodbujanju gospodarskih in zaposlitvenih priložnosti na Afriškem rogu. Do junija 2024 je bilo ustvarjenih ali podprtih skupno 152 000 delovnih mest, vključno s 2 471 delovnimi mesti v prvi polovici leta 2024. Poleg tega je bilo ustanovljenih ali podprtih 24 091 mikro, malih in srednjih podjetij, leta 2024 pa je bilo dodanih še 314 mikro, malih in srednjih podjetij. Programi skrbniškega sklada EU za Afriko so prav tako pomagali približno 750 000 posameznikom pri razvoju pridobitne dejavnosti. Ta prizadevanja so bila zlasti uspešna pri podpiranju beguncev, saj je bilo 12 349 beguncev deležnih koristi od ustvarjanja delovnih mest ali podpore, 85 593 pa jih je prejelo pomoč pri dejavnostih, ki ustvarjajo dohodek.
Podobno so projekti, financirani iz skrbniškega sklada EU, gospodinjstvom doslej zagotovili 11 milijonov zdravstvenih storitev, pri čemer jih je bilo 99 % zdravljenj. Dostop do zdravstvenih storitev je bil izboljšan za 3,67 milijona ljudi, pri čemer je v prvi polovici leta 2024 to koristilo približno 59 000 ljudem. Največji polletni izložek objektov za oskrbo z vodo, sanitarno oskrbo in higieno od ustanovitve skrbniškega sklada EU je bil dosežen z gradnjo ali sanacijo 1 303 objektov. Poleg tega je tri milijone ljudi prejelo pomoč v hrani, od tega 54 250 v prvi polovici leta 2024.
Skrbniški sklad EU za Afriko je v prvi polovici leta 2024 dosegel znaten napredek pri izboljšanju upravljanja migracij z zagotavljanjem kritične pomoči in zaščite 3 256 migrantom in razseljenim osebam, s čimer je doslej skupaj podprl skoraj 195 000 posameznikov. Poleg tega je imel skrbniški sklad EU za Afriko v prvi polovici leta 2024 ključno vlogo tudi pri podpiranju pobud za stabilizacijo in izgradnjo miru, saj je v dejavnostih preprečevanja konfliktov in spodbujanja človekovih pravic sodelovalo skupaj 30 162 posameznikov, s poudarkom na Južnem Sudanu. S tem se je skupno število udeležencev povečalo na 1,37 milijona, kar prispeva h krepitvi miru in politične stabilnosti v regiji.
V letu 2024 se je regija Sahela in Čadskega jezera še naprej soočala z vse večjo politično nestabilnostjo v regiji, varnostnimi grožnjami, socialno-ekonomskimi izzivi in okrepljenimi konflikti, zaradi česar je še več ljudi doživelo neustrezno prehransko varnost in prisilno razseljevanje. Poleg tega se je politični razkol v Zahodni Afriki še poglobil, saj so Burkina Faso, Mali in Niger napovedali, da bodo izstopili iz Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS).
V prvi polovici leta 2024 so se konflikti v Zahodni Afriki okrepili, zlasti v državah osrednjega Sahela in Nigeriji. To stopnjevanje je bilo ključni dejavnik prisilnega razseljevanja, ki je prizadelo 10,1 milijona ljudi (vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami) v 12 državah Sahela in Čadskega jezera, ki jih pokriva skrbniški sklad EU za Afriko.
Inflacija in depreciacija valute sta še naprej vplivali na velik delež prebivalstva, predvsem najranljivejšega. Od marca do maja 2024 se je 38 milijonov ljudi v Zahodni Afriki soočalo z akutno neustrezno prehransko varnostjo, to število pa naj bi se v neugodnem obdobju za kmetovanje v letu 2024 povečalo na 52 milijonov. Vendar se je v teh zahtevnih razmerah ter ne glede na postopno opuščanje skrbniškega sklada EU za Afriko in s tem drastično zmanjšanje njegovih aktivnih projektov v prvi polovici leta 2024 še naprej poročalo o znatnih rezultatih. V prvi polovici leta 2024 je na primer 56 549 ljudi prejelo pomoč za razvoj dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, od skupno 831 945 oseb, ki so do zdaj prejele podporo, 2 686 pa jih je bilo deležnih tehničnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja in/ali razvoja znanj in spretnosti, kar je skupaj 240 470 oseb.
Poleg tega so pomembne dosežke prinesle tudi dejavnosti gradnje miru s 561 874 udeleženci, s čimer se je skupno število udeležencev povečalo na 7,1 milijona, 387 ljudi pa se je usposabljalo na področju upravljanja in zaščite migracij, s čimer se je skupno število udeležencev povečalo na 20 953.
Programi, financirani iz skrbniškega sklada EU za Afriko, so v istem obdobju zagotovili pomoč v zvezi s prehransko varnostjo 136 313 ljudem (skupaj 3,6 milijona), 125 910 ljudi pa je prejelo prehransko pomoč (skupaj 2,8 milijona).
V letu 2024 se je severnoafriška regija še naprej soočala z zapletenimi geopolitičnimi, socialno-ekonomskimi in okoljskimi izzivi, to pa je še dodatno oblikovalo migracijske vzorce. Zaradi geopolitične nestabilnosti, vključno s potekajočimi konflikti, povezanimi z Izraelom, Libanonom in Sudanom, posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini in upada gospodarske rasti se je pritisk nedovoljenih migracij v Evropo nadaljeval. Severnoafriške države ostajajo pomembne države izvora in tranzita ter namembne države migrantov, pri čemer nekatere od njih tudi gostijo veliko število beguncev.
Letos se je v severnoafriški regiji še vedno izvajalo 31 pogodb v vrednosti 301 milijon EUR (ali 33 % vseh obveznosti skrbniškega sklada EU za Afriko v regiji). Ti ukrepi so prispevali k doseganju oprijemljivih rezultatov v Severni Afriki od junija 2023 do maja 2024. Kljub zapletenemu okolju so naši partnerji skrbniškega sklada EU za Afriko poročali o izboljšanju dostopa do osnovnih socialnih storitev za 526 126 ljudi, zagotovitvi 95 863 osnovnih socialnih storitev in zagotovitvi pomoči 3 653 migrantom po vrnitvi. Poleg tega so se nadaljevala prizadevanja za ozaveščanje s 150 433 potencialnimi migranti, doseženimi z informacijskimi kampanjami, in 16 085 upravičenci, ki sodelujejo pri preprečevanju konfliktov in dejavnostih na področju človekovih pravic. V okviru podpore skrbniškega sklada EU za Afriko za zaposlovanje in podjetništvo je bilo ustvarjenih 2 073 novih delovnih mest, podprtih je bilo 577 mikro, malih in srednjih podjetij, 3 893 jih je sodelovalo v programih zakonitih migracij in mobilnosti, 8 944 pa se jih je udeležilo strokovnega usposabljanja v severnoafriški regiji.
Proračun in njegovo izvrševanje
V letu 2024 v skladu s koncem pogodbenega obdobja 31. decembra 2021 v nobeni od treh regij skrbniškega sklada EU za Afriko ni bilo novih programov ali proračunskih dopolnitev. Skupni znesek prevzetih obveznosti za operativne in upravne odhodke od začetka skrbniškega sklada EU za Afriko znaša 5 060,13 milijona EUR. Znesek odobrenih operativnih programov od začetka skrbniškega sklada EU za Afriko znaša 1 810 milijonov EUR za regijo Afriškega roga, 2 217,8 milijona EUR za območje Sahela in Čadskega jezera ter 907,3 milijona EUR za Severnoafriško regijo.
V letu 2024 je bilo sklenjenih 23 novih pogodb v skupnem znesku 1,8 milijona EUR ob upoštevanju neto zneska, za katerega so bile prevzete obveznosti, in dejstva, da ni bilo sprostitev obveznosti. Te pogodbe so bile povezane le z upravnimi dejavnostmi (revizija, ocenjevanje, komuniciranje in spremljanje), saj se operativni programi ali dejavnosti od 31. decembra 2021 ne morejo več financirati.
Operativna plačila so v letu 2024 dosegla 162,96 milijona EUR, kar je za 169,44 milijonov EUR manj kot leta 2023 (332,4 milijonov EUR), ker se je za več projektov končalo njihovo obdobje izvajanja.
Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih
V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:
|
— |
predhodnega financiranja: zmanjšanje za 64 731 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada in posledičnega zmanjšanja števila novih pogodb; v letu 2024 je bilo podpisanih le 23 pogodb v zvezi z upravnimi dejavnostmi v znesku 1,8 milijona EUR; |
|
— |
finančnih obveznosti: zmanjšanje za 13 216 000 EUR, ki je predvsem posledica dejstva, da so bili denarni prispevki v letu nižji od neto odhodkov, dodeljenih donatorjem, in |
|
— |
odhodkov iz poslovanja: zmanjšanje za 225 425 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada, ki je povzročilo zmanjšanje števila odprtih pogodb in posledično zmanjšanje odhodkov. |
BILANCA STANJA
|
v tisočih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Finančna sredstva |
3 950 |
3 949 |
|
Predhodno financiranje |
– |
18 254 |
|
|
3 950 |
22 204 |
|
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Predhodno financiranje |
131 889 |
178 366 |
|
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
24 314 |
22 396 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
187 539 |
177 553 |
|
|
343 742 |
378 315 |
|
SREDSTVA SKUPAJ |
347 691 |
400 519 |
|
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Finančne obveznosti |
(251 339 ) |
(264 555 ) |
|
|
(251 339 ) |
(264 555 ) |
|
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Obveznosti iz poslovanja |
(13 774 ) |
(14 261 ) |
|
Vnaprej vračunani stroški |
(82 578 ) |
(121 704 ) |
|
|
(96 352 ) |
(135 965 ) |
|
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
(347 691 ) |
(400 519 ) |
|
NETO SREDSTVA |
– |
– |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
|
v tisočih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
PRIHODKI |
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
Prihodki iz donacij |
169 603 |
408 274 |
|
Izterjava odhodkov |
245 |
179 |
|
|
169 848 |
408 453 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
Finančni prihodki |
6 690 |
4 865 |
|
Drugi prihodki iz menjalnih poslov |
13 551 |
13 446 |
|
|
20 240 |
18 311 |
|
Prihodki skupaj |
190 089 |
426 764 |
|
ODHODKI |
|
|
|
Odhodki iz poslovanja |
(161 869 ) |
(387 294 ) |
|
Stroški financiranja |
(28 ) |
(434 ) |
|
Drugi odhodki |
(28 191 ) |
(39 036 ) |
|
Odhodki skupaj |
(190 089 ) |
(426 764 ) |
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
– |
– |
IZKAZ DENARNIH TOKOV
|
v tisočih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
|
Poslovanje |
|
|
|
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja |
64 732 |
122 362 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov |
(1 917 ) |
13 517 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti |
(13 216 ) |
(70 236 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja |
(486 ) |
(16 715 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) vnaprej vračunanih stroškov |
(39 126 ) |
(26 956 ) |
|
Naložbene dejavnosti |
|
|
|
Povečanje/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
– |
(2 007 ) |
|
NETO DENARNI TOK |
9 986 |
19 966 |
|
Neto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
9 986 |
19 966 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta |
177 553 |
157 587 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta |
187 539 |
177 553 |
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU (15)
KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA
|
v milijonih EUR |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
NEKRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Finančna sredstva |
131 |
91 |
|
Predhodno financiranje |
500 |
592 |
|
Menjalne terjatve |
5 |
5 |
|
|
637 |
689 |
|
KRATKOROČNA SREDSTVA |
|
|
|
Finančna sredstva |
5 |
3 |
|
Predhodno financiranje |
876 |
1 137 |
|
Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski |
63 |
50 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
622 |
807 |
|
|
1 566 |
1 997 |
|
SREDSTVA SKUPAJ |
2 203 |
2 686 |
|
NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Finančne obveznosti |
(88 ) |
(85 ) |
|
|
(88 ) |
(85 ) |
|
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI |
|
|
|
Rezervacije |
(2 ) |
– |
|
Obveznosti iz poslovanja |
(272 ) |
(406 ) |
|
Pasivne časovne razmejitve |
(858 ) |
(1 110 ) |
|
|
(1 132 ) |
(1 516 ) |
|
OBVEZNOSTI SKUPAJ |
(1 220 ) |
(1 600 ) |
|
|
|
|
|
NETO SREDSTVA |
983 |
1 086 |
|
SREDSTVA IN REZERVE |
|
|
|
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS |
55 704 |
54 566 |
|
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej |
2 252 |
2 252 |
|
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let |
(55 733 ) |
(53 484 ) |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
(1 240 ) |
(2 249 ) |
|
NETO SREDSTVA |
983 |
1 086 |
KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA
|
v milijonih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
PRIHODKI |
|
|
|
Prihodki iz nemenjalnih poslov |
|
|
|
Dejavnosti izterjave |
42 |
15 |
|
Prihodki iz donacij skrbniškima skladoma |
59 |
122 |
|
|
100 |
136 |
|
Prihodki iz menjalnih poslov |
|
|
|
Finančni prihodki |
26 |
14 |
|
Drugi prihodki |
85 |
56 |
|
|
111 |
70 |
|
Prihodki skupaj |
211 |
207 |
|
ODHODKI |
|
|
|
Instrumenti pomoči |
(1 119 ) |
(1 870 ) |
|
Odhodki, ki so jih izvedli drugi subjekti |
(4 ) |
(3 ) |
|
Odhodki, ki sta jih izvršila skrbniška sklada |
(168 ) |
(412 ) |
|
Odhodki za sofinanciranje |
(17 ) |
(8 ) |
|
Stroški financiranja |
(3 ) |
(7 ) |
|
Drugi odhodki |
(140 ) |
(157 ) |
|
Odhodki skupaj |
(1 451 ) |
(2 456 ) |
|
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO |
(1 240 ) |
(2 249 ) |
KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV
|
v milijonih EUR |
||
|
|
2024 |
2023 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
(1 240 ) |
(2 249 ) |
|
Poslovanje |
|
|
|
Povečanje kapitala – prispevki |
1 138 |
1 630 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja |
352 |
486 |
|
(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov |
(13 ) |
18 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij |
2 |
2 |
|
Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti |
3 |
(18 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja |
(134 ) |
(56 ) |
|
Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev |
(252 ) |
(172 ) |
|
Naložbene dejavnosti |
|
|
|
(Povečanje)/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja |
(42 ) |
(22 ) |
|
NETO DENARNI TOK |
(185 ) |
(382 ) |
|
Neto povečanje/(zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
(185 ) |
(382 ) |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta |
807 |
1 189 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu leta |
622 |
807 |
KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH
|
v milijonih EUR |
||||||
|
|
Kapital Sklada – delujoči ERS (A) |
Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B) |
Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B) |
Skupne rezerve (D) |
Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E) |
Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2022 |
72 955 |
7 855 |
65 100 |
(65 647 ) |
2 252 |
1 705 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
(185 ) |
(1 815 ) |
1 630 |
– |
– |
1 630 |
|
Zaključek 8. ERS |
(12 164 ) |
– |
(12 164 ) |
12 164 |
– |
– |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
– |
– |
– |
(2 249 ) |
– |
(2 249 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2023 |
60 607 |
6 040 |
54 566 |
(55 733 ) |
2 252 |
1 086 |
|
Povečanje kapitala – prispevki |
(62 ) |
(1 200 ) |
1 138 |
|
|
1 138 |
|
Poslovni izid za zadevno leto |
|
|
– |
(1 240 ) |
|
(1 240 ) |
|
STANJE NA DAN 31. 12. 2024 |
60 544 |
4 840 |
55 704 |
(56 973 ) |
2 252 |
983 |
POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU
KAZALO
|
1. |
OZADJE | 73 |
|
1.1. |
PREJŠNJI ERS | 73 |
|
1.2. |
10. IN 11. ERS | 74 |
|
2. |
FINANČNO IZVRŠEVANJE | 75 |
|
2.1. |
FINANČNI IZID | 75 |
|
2.2. |
VIRI | 81 |
|
2.3. |
ODHODKI IZ POSLOVANJA IN POSEBNI PROGRAMI | 81 |
|
3. |
GLOSAR | 92 |
1. OZADJE
ERS, ki je začel delovati leta 1959, je glavni instrument zagotavljanja pomoči EU za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Njegov glavni cilj je zmanjšanje in v končni fazi izkoreninjenje revščine.
ERS je bil ustanovljen z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, upravlja pa ga poseben odbor. Sredstva ERS so ad hoc prispevki držav članic EU, ki odločajo o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu (v petletnem obdobju). Poleg teh prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS. Evropska komisija je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS. Evropska investicijska banka pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb.
ERS je sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS je sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba. Notranji sporazum o ustanovitvi zadnjega ERS, tj. 11. ERS (2014–2020), je začel veljati 1. marca 2015. Od leta 2021 je sodelovanje z državami AKP vključeno v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI). Vendar se bodo že začeti projekti, ki se financirajo v okviru ERS, še naprej izvajali skladno s pravnimi podlagami posameznih ERS.
To poročilo je pripravljeno v skladu s členom 39 finančne uredbe za 11. ERS (16). Zagotavlja informacije o prihodkih in odhodkih ERS s poudarkom na pomembnih dogodkih, ki so močno vplivali na finančno izvrševanje v letu 2024.
Glede na to, da ni nobenih tekočih dejavnosti v okviru prejšnjih ERS (17), so v to poročilo vključeni le podatki za 10. in 11. ERS.
1.1. PREJŠNJI ERS
6. in 7. ERS
6. ERS je bil zaključen leta 2006, 7. ERS pa leta 2008.
V skladu s členom 1(2)(b) Notranjega sporazuma za 9. ERS so bili sredstva in sproščene obveznosti prejšnjih ERS prerazporejeni v 9. ERS.
8. in 9. ERS
Leto 2021 je zaznamoval finančni in operativni zaključek 8. ERS, katerega skupni odhodki so znašali 10 374 milijonov EUR. Komisija je državam članicam naznanila zaključek 8. ERS v sporočilu, ki je bilo predloženo Svetu oktobra 2021.
Vse dejavnosti 8. ERS so bile zaključene in opravljena so vsa preverjanja in kontrole. Prav tako so v računovodskih izkazih ERS zaključeni vse pogodbe in sklepi o financiranju. Vsi nalogi za izterjavo, ki so bili po operativnem zaključku še vedno odprti, so bili unovčeni ali opuščeni, razen štirih, ki jih spremlja pravna služba Komisije. V skladu z Odločbo Komisije C(2003) 19044 so bili ti nalogi za izterjavo preneseni v 9. ERS.
Zaključevanje 9. ERS dobro napreduje. Še vedno je odprtih 8 pogodb, od katerih jih je 6 povezanih z ukrepi v Južnem Sudanu (Sklep Sveta 2011/315/EU (18)). Ti ukrepi so bili sprejeti po aktivaciji samoderogacijske klavzule 9. ERS in bodo zaključeni v vnaprej določenem roku, kar bo prispevalo k dokončanju dejavnosti in projektov, povezanih z 9. ERS. 9. ERS se lahko dokončno zaključi šele po zaključku vseh pogodb ter po zaključku njihovih ocen in revizij.
Komisija je med letoma 2015 in 2024 izvedla šest vračil sredstev 8./9. ERS v skupnem znesku 1 918,9 milijona EUR (19). Preostali znesek v višini 6,3 milijona EUR je bil povrnjen januarja 2025 (20) kot del plačila prvega obroka prispevkov držav članic v ERS za leto 2025.
1.2. 10. IN 11. ERS
Sporazum o partnerstvu AKP-ES (imenovan tudi Sporazum iz Cotonouja) so 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP). Veljati je začel 1. aprila 2003 (ustanovitev 9. ERS). Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen dvakrat, in sicer prvič s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (ustanovitev 10. ERS), drugič pa s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010 (ustanovitev 11. ERS).
Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski skupnosti („Sklep o pridružitvi čezmorskih držav“) (21), je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep Sveta 2007/249/ES (22)).
Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti avgusta 2013, je začel veljati marca 2015.
V skladu s Sporazumom iz Cotonouja je skupni proračun 10. ERS za drugo obdobje (2008–2013) znašal 22 682 milijonov EUR. Od tega zneska je bilo:
|
— |
21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP; |
|
— |
286 milijonov EUR dodeljenih ČDO in |
|
— |
430 milijonov EUR dodeljenih Komisiji kot odhodki za podporo načrtovanju in izvrševanju ERS. |
Znesek, dodeljen državam AKP, je razdeljen tako:
|
— |
17 766 milijonov EUR za nacionalne in regionalne okvirne programe; |
|
— |
2 700 milijonov EUR za sodelovanje znotraj držav AKP in znotrajregijsko sodelovanje ter |
|
— |
1 500 milijonov EUR za investicijske instrumente. |
Zlasti je bil povečan delež proračuna namenjen regionalnim programom, s čimer se poudarja pomen regionalnega gospodarskega povezovanja kot osnovnega okvira za nacionalni in lokalni razvoj. Novost v 10. ERS je bilo oblikovanje „zneskov za spodbudo“ za vsako državo.
V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se tretje obdobje (2014–2020) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 11. ERS s sredstvi v višini 30 506 milijonov EUR, od katerih je bilo:
|
— |
29 089 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu s členom 1(2)(a) in členom 2(d) Notranjega sporazuma; 27 955 milijonov EUR od tega zneska je upravljala Evropska komisija; |
|
— |
364,5 milijona EUR dodeljenih ČDO v skladu s členom 1(2)(a) in členom 3(1) Notranjega sporazuma; 359,5 milijona EUR od tega zneska je upravljala Evropska komisija; |
|
— |
1 052,5 milijona EUR dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 11. ERS in njihovem izvrševanju v skladu s členom 1(2)(a) Notranjega sporazuma. |
2. FINANČNO IZVRŠEVANJE
2.1. FINANČNI IZID
GIBANJE ODOBRITEV 10. ERS
10. ERS
GIBANJE ODOBRITEV: 31. december 2024
ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH
|
(v milijonih EUR) |
||||||
|
INSTRUMENT |
ZAČETNA ODOBRITEV |
POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2023 |
POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2024 |
Pojasnila |
TRENUTNE ODOBRITVE |
|
|
AKP |
Sofinanciranje |
0 |
202 |
|
|
202 |
|
Redni prispevki držav članic |
21 326 |
(621 ) |
(89 ) |
|
20 616 |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP |
21 326 |
(419 ) |
(89 ) |
|
20 818 |
|
|
ČDO |
Redni prispevki držav članic |
0 |
239 |
(3 ) |
|
236 |
|
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO |
0 |
239 |
(3 ) |
|
236 |
|
|
|
10. ERS SKUPAJ |
21 326 |
(180 ) |
(92 ) |
|
21 054 |
GIBANJE ODOBRITEV 11. ERS
11. ERS
GIBANJE ODOBRITEV: 31. december 2024
ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH
|
(v milijonih EUR) |
||||||
|
INSTRUMENT |
ZAČETNA ODOBRITEV |
POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2023 |
POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2024 |
Pojasnila |
TRENUTNE ODOBRITVE |
|
|
AKP |
Sofinanciranje |
0 |
89 |
2 |
|
91 |
|
Notranji sporazumi EK o ravni storitve |
0 |
1 |
|
|
1 |
|
|
Redni prispevki držav članic |
30 060 |
(896 ) |
41 |
|
29 205 |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP |
30 060 |
(805 ) |
|
|
29 297 |
|
|
ČDO |
Sofinanciranje |
0 |
0 |
|
|
0 |
|
Notranji sporazumi EK o ravni storitve |
0 |
0 |
|
|
0 |
|
|
Redni prispevki držav članic |
0 |
351 |
3 |
|
354 |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO |
0 |
351 |
|
|
354 |
|
|
|
11. ERS SKUPAJ |
30 060 |
(455 ) |
45 |
|
29 651 |
GIBANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI, DODELJENIH SREDSTEV IN PLAČIL ZA 10. ERS
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2024
VRSTA POMOČI
DRŽAVE AKP + ČDO – 10. ERS
|
(v milijonih EUR) |
|||||||||||
|
|
SREDSTVA |
SKLEPI |
DODELJENA SREDSTVA |
PLAČILA |
|||||||
|
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
|||
|
(1) |
(2) |
|
(2) : (1) |
(3) |
|
(3) : (2) |
(4) |
|
(4) : (3) |
||
|
|
Redni prispevki držav članic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKP |
Sredstva A – nacionalne dodelitve |
12 280 |
12 268 |
(20) |
100 % |
12 255 |
(9) |
100 % |
12 201 |
2 |
100 % |
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
12 280 |
12 268 |
(20) |
100 % |
12 255 |
(9) |
100 % |
12 201 |
2 |
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE |
1 960 |
1 960 |
(2) |
100 % |
1 960 |
(1) |
100 % |
1 960 |
(1) |
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: PREHRANSKA VARNOST |
343 |
482 |
(2) |
141 % |
483 |
1 |
100 % |
355 |
49 |
74 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
526 |
526 |
0 |
100 % |
526 |
0 |
100 % |
522 |
|
99 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP |
3 582 |
3 579 |
(17) |
100 % |
3 561 |
(12) |
99 % |
3 491 |
108 |
98 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE |
1 924 |
1 763 |
(29) |
92 % |
1 755 |
(12) |
100 % |
1 695 |
3 |
97 % |
|
|
Sofinanciranje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
185 |
175 |
(0) |
95 % |
175 |
0 |
100 % |
175 |
2 |
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
5 |
5 |
0 |
110 % |
5 |
0 |
100 % |
5 |
|
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP |
12 |
11 |
|
91 % |
11 |
|
100 % |
11 |
|
100 % |
|
|
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 8./9. ERS |
1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Redni prispevki držav članic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ČDO |
Sredstva A – nacionalne dodelitve |
182 |
182 |
(3) |
100 % |
180 |
(2) |
98 % |
172 |
0 |
96 % |
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
182 |
182 |
(3) |
100 % |
180 |
(2) |
98 % |
172 |
0 |
96 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE |
14 |
14 |
|
100 % |
14 |
|
100 % |
14 |
|
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
5 |
5 |
|
100 % |
5 |
|
100 % |
5 |
|
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE |
34 |
34 |
0 |
100 % |
34 |
0 |
99 % |
34 |
|
100 % |
|
|
|
SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B) |
21 054 |
21 005 |
(73) |
100 % |
20 964 |
(35) |
100 % |
20 640 |
163 |
98 % |
GIBANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI, DODELJENIH SREDSTEV IN PLAČIL ZA 11. ERS
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2024
VRSTA POMOČI
DRŽAVE AKP + ČDO – 11. ERS
|
(v milijonih EUR) |
|||||||||||
|
|
SREDSTVA |
SKLEPI |
DODELJENA SREDSTVA |
PLAČILA |
|||||||
|
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
|||
|
(1) |
(2) |
|
(2) : (1) |
(3) |
|
(3) : (2) |
(4) |
|
(4) : (3) |
||
|
|
Redni prispevki držav članic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
AKP |
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
15 218 |
15 132 |
(197) |
99 % |
14 803 |
80 |
98 % |
12 828 |
704 |
87 % |
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE |
1 056 |
1 056 |
(4) |
100 % |
1 052 |
(1) |
100 % |
1 023 |
15 |
97 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD |
0 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: PREHRANSKA VARNOST |
112 |
112 |
0 |
100 % |
112 |
0 |
100 % |
42 |
2 |
38 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
1 075 |
1 064 |
(2) |
99 % |
1 060 |
(2) |
100 % |
968 |
10 |
91 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP |
3 961 |
3 859 |
(35) |
97 % |
3 934 |
8 |
102 % |
3 515 |
175 |
89 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE |
7 213 |
7 168 |
(59) |
99 % |
7 082 |
(8) |
99 % |
6 220 |
256 |
88 % |
|
|
Sofinanciranje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
46 |
45 |
(0) |
99 % |
45 |
(0) |
100 % |
43 |
4 |
97 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
4 |
4 |
|
100 % |
4 |
0 |
100 % |
4 |
|
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP |
33 |
33 |
(0) |
100 % |
33 |
0 |
100 % |
29 |
1 |
89 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE |
10 |
6 |
|
60 % |
6 |
0 |
100 % |
6 |
|
100 % |
|
|
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 10. ERS |
193 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 11. ERS |
376 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Notranji sporazumi EK o ravni storitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
1 |
1 |
|
52 % |
1 |
|
100 % |
1 |
|
100 % |
|
|
|
Redni prispevki držav članic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dodelitve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ČDO |
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE |
211 |
211 |
(0) |
100 % |
194 |
0 |
92 % |
193 |
0 |
100 % |
|
VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE |
12 |
12 |
(0) |
99 % |
12 |
(0) |
100 % |
12 |
|
100 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI |
7 |
7 |
0 |
100 % |
6 |
(0) |
95 % |
6 |
0 |
98 % |
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE |
102 |
102 |
0 |
100 % |
102 |
(0) |
99 % |
84 |
15 |
83 % |
|
|
Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 10. ERS |
19 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 11. ERS |
3 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B) |
29 651 |
28 809 |
(297) |
97 % |
28 444 |
77 |
99 % |
24 973 |
1 182 |
88 % |
2.2. VIRI
Vrste prihodkov
Glavni viri ERS so iz prispevkov držav članic. Evropska komisija in EIB trikrat letno pozoveta države članice k prispevanju v ERS. Znesek prispevkov, vpoklicanih vsako leto, odraža znesek plačil, ki jih je treba pokriti med letom.
Pregled prispevkov po državah članicah
2.3. ODHODKI IZ POSLOVANJA IN POSEBNI PROGRAMI
Vrste odhodkov
Znesek, ki je na voljo v okviru večletnega finančnega okvira, je sestavljen iz 3 %, dodeljenih Komisiji kot odhodki za podporo, in 97 %, dodeljenih za izvajanje projektov ERS. Zneski se določijo v vsakem notranjem sporazumu in jih je mogoče povečati s prostovoljnimi prispevki in dohodkom, ki ga ustvarijo dejavnosti.
Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po vrstah odhodkov:
|
|
OPERATIVNO IZVRŠEVANJE STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI (10. in 11. ERS) |
|||||||||
|
SREDSTVA |
SKLEPI |
DODELJENA SREDSTVA |
PLAČILA |
|||||||
|
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
KUMULATIVNO |
LETNO |
V % |
||
|
(1) |
(2) |
|
(2): (1) |
(3) |
|
(3): (2) |
(4) |
|
(4): (3) |
|
|
STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI 10. in 11. ERS |
1 621 |
1 610 |
(2) |
99,3 % |
1 606 |
(2) |
99,8 % |
1 509 |
10 |
94,0 % |
|
OPERATIVNO IZVRŠEVANJE (A + B) 10. in 11. ERS |
50 705 |
49 815 |
(370) |
98,2 % |
49 409 |
42 |
99,2 % |
45 612 |
1 345 |
92,3 % |
Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po regijah in državah
|
SKUPNI RAČUNI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2024 PO DRŽAVAH V % ODOBRITEV |
||||||||
|
10. in 11. ERS |
10. in 11. ERS SKUPAJ (v milijonih EUR) |
|||||||
|
Kumulativno za leto 2024 |
odobritve |
sklepi |
% odobritev |
dodeljena sredstva |
% odobritev |
plačila |
% odobritev |
|
|
AKP |
Splošno/upravna sredstva/obresti |
1 627 |
1 612 |
99 % |
1 613 |
99 % |
1 506 |
93 % |
|
Rezerva/nerazdeljeno po državah |
3 123 |
2 553 |
82 % |
2 553 |
82 % |
2 553 |
82 % |
|
|
Vse države AKP |
4 751 |
4 165 |
88 % |
4 166 |
88 % |
4 059 |
85 % |
|
|
Angola |
346 |
346 |
100 % |
344 |
99 % |
321 |
93 % |
|
|
Benin |
734 |
732 |
100 % |
731 |
99 % |
692 |
94 % |
|
|
Bocvana |
126 |
126 |
100 % |
126 |
100 % |
126 |
99 % |
|
|
Burkina Faso |
1 296 |
1 296 |
100 % |
1 294 |
100 % |
1 262 |
97 % |
|
|
Burundi |
566 |
566 |
100 % |
562 |
99 % |
546 |
96 % |
|
|
Kamerun |
520 |
520 |
100 % |
519 |
100 % |
489 |
94 % |
|
|
Zelenortski otoki |
144 |
144 |
100 % |
144 |
100 % |
144 |
100 % |
|
|
Komori |
77 |
77 |
100 % |
76 |
98 % |
73 |
95 % |
|
|
Zahodni Kongo |
163 |
163 |
100 % |
160 |
98 % |
144 |
88 % |
|
|
Demokratična republika Kongo |
1 402 |
1 400 |
100 % |
1 376 |
98 % |
1 274 |
91 % |
|
|
Slonokoščena obala |
702 |
702 |
100 % |
701 |
100 % |
681 |
97 % |
|
|
Džibuti |
175 |
175 |
100 % |
173 |
99 % |
164 |
94 % |
|
|
Eritreja |
215 |
215 |
100 % |
215 |
100 % |
165 |
77 % |
|
|
Etiopija |
1 598 |
1 596 |
100 % |
1 592 |
100 % |
1 415 |
89 % |
|
|
Gabon |
33 |
33 |
100 % |
33 |
99 % |
31 |
93 % |
|
|
Gambija |
302 |
302 |
100 % |
301 |
100 % |
285 |
94 % |
|
|
Gana |
785 |
785 |
100 % |
782 |
100 % |
737 |
94 % |
|
|
Gvineja Bissau |
186 |
184 |
99 % |
182 |
98 % |
177 |
95 % |
|
|
Gvineja (Conakry) |
500 |
500 |
100 % |
494 |
99 % |
441 |
88 % |
|
|
Mavricij |
82 |
82 |
100 % |
82 |
100 % |
82 |
100 % |
|
|
Kenija |
859 |
853 |
99 % |
850 |
99 % |
777 |
90 % |
|
|
Lesoto |
249 |
248 |
99 % |
247 |
99 % |
205 |
82 % |
|
|
Liberija |
486 |
485 |
100 % |
474 |
97 % |
451 |
93 % |
|
|
Madagaskar |
782 |
779 |
100 % |
752 |
96 % |
631 |
81 % |
|
|
Malavi |
1 018 |
1 018 |
100 % |
1 009 |
99 % |
912 |
90 % |
|
|
Mali |
1 395 |
1 393 |
100 % |
1 387 |
99 % |
1 246 |
89 % |
|
|
Mavretanija |
343 |
343 |
100 % |
341 |
99 % |
332 |
97 % |
|
|
Mozambik |
1 451 |
1 440 |
99 % |
1 410 |
97 % |
1 188 |
82 % |
|
|
Namibija |
187 |
187 |
100 % |
181 |
97 % |
173 |
93 % |
|
|
Niger |
1 262 |
1 262 |
100 % |
1 258 |
100 % |
1 250 |
99 % |
|
|
Nigerija |
1 098 |
1 088 |
99 % |
1 086 |
99 % |
1 037 |
95 % |
|
|
Uganda |
982 |
930 |
95 % |
923 |
94 % |
845 |
86 % |
|
|
Srednjeafriška republika |
610 |
609 |
100 % |
609 |
100 % |
592 |
97 % |
|
|
Ruanda |
833 |
831 |
100 % |
831 |
100 % |
823 |
99 % |
|
|
Sveti Tomaž in Princ |
55 |
55 |
99 % |
53 |
96 % |
51 |
91 % |
|
|
Senegal |
663 |
663 |
100 % |
659 |
99 % |
632 |
95 % |
|
|
Sejšeli |
22 |
22 |
100 % |
22 |
100 % |
22 |
100 % |
|
|
Sierra Leone |
655 |
655 |
100 % |
646 |
99 % |
617 |
94 % |
|
|
Somalija |
898 |
896 |
100 % |
894 |
100 % |
891 |
99 % |
|
|
Sudan |
298 |
298 |
100 % |
298 |
100 % |
298 |
100 % |
|
|
Južni Sudan |
91 |
91 |
100 % |
91 |
100 % |
91 |
100 % |
|
|
Esvatini (Svazi) |
123 |
123 |
100 % |
121 |
99 % |
111 |
91 % |
|
|
Tanzanija |
1 171 |
1 171 |
100 % |
1 162 |
99 % |
1 094 |
93 % |
|
|
Čad |
935 |
935 |
100 % |
913 |
98 % |
818 |
87 % |
|
|
Togo |
376 |
374 |
99 % |
372 |
99 % |
361 |
96 % |
|
|
Zambija |
827 |
826 |
100 % |
804 |
97 % |
709 |
86 % |
|
|
Zimbabve |
462 |
461 |
100 % |
459 |
99 % |
457 |
99 % |
|
|
* Afrika skupaj |
28 086 |
27 981 |
100 % |
27 739 |
99 % |
25 863 |
92 % |
|
|
Antigva in Barbuda |
15 |
15 |
100 % |
15 |
100 % |
15 |
98 % |
|
|
Barbados |
22 |
22 |
100 % |
22 |
100 % |
21 |
95 % |
|
|
Belize |
42 |
42 |
100 % |
41 |
96 % |
36 |
85 % |
|
|
Dominika |
41 |
40 |
99 % |
40 |
99 % |
40 |
99 % |
|
|
Grenada |
21 |
20 |
99 % |
20 |
98 % |
20 |
98 % |
|
|
Gvajana |
79 |
79 |
100 % |
78 |
99 % |
77 |
97 % |
|
|
Haiti |
997 |
997 |
100 % |
910 |
91 % |
793 |
80 % |
|
|
Jamajka |
235 |
235 |
100 % |
233 |
99 % |
226 |
96 % |
|
|
Dominikanska republika |
281 |
281 |
100 % |
279 |
99 % |
279 |
99 % |
|
|
Sveta Lucija |
32 |
32 |
100 % |
32 |
100 % |
32 |
100 % |
|
|
Sveti Krištof in Nevis |
6 |
6 |
100 % |
6 |
99 % |
6 |
99 % |
|
|
Sveti Vincencij in Grenadine |
26 |
26 |
99 % |
26 |
98 % |
22 |
83 % |
|
|
Surinam |
27 |
27 |
100 % |
27 |
99 % |
26 |
96 % |
|
|
Trinidad in Tobago |
28 |
28 |
100 % |
28 |
99 % |
27 |
94 % |
|
|
* Karibske države skupaj |
1 853 |
1 852 |
100 % |
1 758 |
95 % |
1 619 |
87 % |
|
|
Fidži |
48 |
48 |
100 % |
48 |
100 % |
48 |
100 % |
|
|
Cookovi otoki |
5 |
5 |
100 % |
5 |
100 % |
5 |
100 % |
|
|
Salomonovi otoki |
68 |
66 |
97 % |
66 |
96 % |
62 |
91 % |
|
|
Kiribati |
42 |
42 |
100 % |
41 |
99 % |
39 |
93 % |
|
|
Marshallovi otoki |
17 |
17 |
100 % |
17 |
100 % |
17 |
100 % |
|
|
Mikronezija |
23 |
23 |
100 % |
22 |
97 % |
18 |
78 % |
|
|
Nauru |
4 |
4 |
100 % |
4 |
100 % |
4 |
100 % |
|
|
Niue |
3 |
3 |
100 % |
3 |
100 % |
3 |
100 % |
|
|
Palav |
5 |
4 |
70 % |
4 |
70 % |
4 |
70 % |
|
|
Papuanska Nova Gvineja |
239 |
239 |
100 % |
233 |
97 % |
215 |
90 % |
|
|
Zahodna Samoa |
67 |
67 |
100 % |
67 |
100 % |
66 |
100 % |
|
|
Vzhodni Timor |
167 |
167 |
100 % |
166 |
99 % |
159 |
95 % |
|
|
Tonga |
28 |
28 |
100 % |
28 |
100 % |
28 |
100 % |
|
|
Tuvalu |
13 |
13 |
100 % |
13 |
100 % |
13 |
100 % |
|
|
Vanuatu |
55 |
55 |
100 % |
54 |
99 % |
52 |
94 % |
|
|
* Pacifiške države skupaj |
783 |
780 |
100 % |
771 |
98 % |
733 |
94 % |
|
|
Dodelitev za sodelovanje znotraj držav AKP |
8 025 |
7 916 |
99 % |
7 970 |
99 % |
7 305 |
91 % |
|
|
Portugalsko govoreče afriške države |
60 |
59 |
98 % |
59 |
98 % |
58 |
96 % |
|
|
Južnoafriška regija 10.ERS |
129 |
129 |
100 % |
129 |
100 % |
127 |
98 % |
|
|
Regija osrednje Afrike |
552 |
547 |
99 % |
543 |
98 % |
438 |
79 % |
|
|
Vzhodnoafriška in južnoafriška regija |
3 059 |
3 020 |
99 % |
2 970 |
97 % |
2 522 |
82 % |
|
|
Zahodnoafriška regija |
1 936 |
1 922 |
99 % |
1 911 |
99 % |
1 688 |
87 % |
|
|
Karibska regija |
536 |
533 |
99 % |
526 |
98 % |
421 |
79 % |
|
|
Pacifiška regija |
322 |
318 |
99 % |
298 |
93 % |
244 |
76 % |
|
|
* Regionalno sodelovanje AKP skupaj |
14 619 |
14 445 |
99 % |
14 406 |
99 % |
12 803 |
88 % |
|
|
AKP |
50 091,33 |
49 222,97 |
98 % |
48 839,57 |
98 % |
45 076,97 |
90 % |
|
|
ČDO |
Rezerva/nerazdeljeno po državah/ozemljih |
33 |
12 |
35 % |
11 |
34 % |
11 |
34 % |
|
Vse ČDO |
33 |
12 |
35 % |
11 |
34 % |
11 |
34 % |
|
|
Angvila |
27 |
27 |
100 % |
27 |
100 % |
27 |
100 % |
|
|
Falklandski otoki |
10 |
10 |
100 % |
10 |
100 % |
10 |
100 % |
|
|
Pitcairn |
5 |
5 |
100 % |
5 |
100 % |
5 |
100 % |
|
|
Otoki Turks in Caicos |
32 |
32 |
100 % |
32 |
100 % |
32 |
100 % |
|
|
Britanski Deviški otoki |
2 |
2 |
93 % |
2 |
93 % |
2 |
93 % |
|
|
Monserat |
33 |
33 |
100 % |
33 |
100 % |
33 |
100 % |
|
|
Sveta Helena |
38 |
38 |
100 % |
38 |
100 % |
38 |
100 % |
|
|
* Britanske ČDO skupaj |
146 |
146 |
100 % |
146 |
100 % |
146 |
100 % |
|
|
Nizozemski Antili |
38 |
38 |
100 % |
20 |
54 % |
20 |
54 % |
|
|
Nizozemski Antili – Bonaire |
4 |
4 |
100 % |
4 |
98 % |
4 |
97 % |
|
|
Nizozemski Antili – Saba |
3 |
3 |
100 % |
3 |
100 % |
3 |
100 % |
|
|
Nizozemski Antili – Sveti Evstahij |
2 |
2 |
100 % |
2 |
100 % |
2 |
100 % |
|
|
Aruba |
21 |
21 |
100 % |
21 |
99 % |
21 |
98 % |
|
|
Nizozemski Sveti Martin |
14 |
14 |
100 % |
13 |
95 % |
5 |
38 % |
|
|
* Nizozemske ČDO skupaj |
83 |
83 |
100 % |
64 |
78 % |
56 |
68 % |
|
|
Otoki Wallis in Futuna |
39 |
39 |
100 % |
37 |
95 % |
29 |
76 % |
|
|
Mayotte |
29 |
29 |
100 % |
29 |
100 % |
29 |
100 % |
|
|
Nova Kaledonija |
50 |
50 |
100 % |
50 |
100 % |
50 |
100 % |
|
|
Francoska Polinezija |
50 |
50 |
100 % |
49 |
99 % |
49 |
99 % |
|
|
Sveta Peter in Mihael |
47 |
47 |
100 % |
47 |
100 % |
47 |
100 % |
|
|
* Francoske ČDO skupaj |
214 |
214 |
100 % |
212 |
99 % |
204 |
95 % |
|
|
Regija |
137 |
137 |
100 % |
136 |
99 % |
118 |
86 % |
|
|
* Regionalno sodelovanje ČDO skupaj |
137 |
137 |
100 % |
136 |
99 % |
118 |
86 % |
|
|
ČDO |
613,65 |
591,78 |
96 % |
569,20 |
93 % |
535,44 |
87 % |
|
|
SKUPAJ: AKP + ČDO |
|
50 704,99 |
49 814,76 |
98 % |
49 408,77 |
97 % |
45 612,40 |
90 % |
Razčlenitev kumulativnih zneskov obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS
Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS (sektorske oznake Odbora za razvojno pomoč) (23)
|
(v milijonih EUR) |
|||
|
Sektor |
Prevzete obveznosti |
Sklenjene pogodbe |
Plačano |
|
Socialna infrastruktura in storitve |
|
|
|
|
110 – Izobraževanje |
1 192,46 |
1 174,05 |
1 034,15 |
|
120 – Zdravje |
2 131,40 |
2 524,02 |
2 338,24 |
|
130 – Demografska politika in programi ter reproduktivno zdravje |
352,44 |
50,31 |
43,25 |
|
140 – Voda in sanitarna ureditev |
788,50 |
858,32 |
599,10 |
|
150 – Vlada in civilna družba |
5 826,37 |
6 058,19 |
5 677,22 |
|
160 – Druga socialna infrastruktura in službe |
996,71 |
1 401,86 |
1 628,50 |
|
Socialna infrastruktura in službe SKUPAJ |
11 287,88 |
12 066,75 |
11 320,47 |
|
Gospodarska infrastruktura in storitve |
|
|
|
|
210 – Promet in skladiščenje |
1 425,48 |
2 088,15 |
1 213,63 |
|
220 – Komunikacije |
140,96 |
147,40 |
131,58 |
|
230 – Energetika |
2 015,13 |
2 031,37 |
1 375,46 |
|
240 – Bančne in finančne storitve |
82,03 |
131,71 |
95,57 |
|
250 – Poslovne in druge storitve |
343,43 |
329,24 |
259,09 |
|
Gospodarska infrastruktura in službe SKUPAJ |
4 007,01 |
4 727,87 |
3 075,33 |
|
Proizvodni sektorji |
|
|
|
|
310 – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo |
3 344,16 |
3 154,32 |
2 516,00 |
|
320 – Industrija, mineralni viri in rudarstvo, gradbeništvo |
641,58 |
529,15 |
347,51 |
|
330 – Trgovina in turizem |
507,49 |
437,30 |
313,25 |
|
Proizvodni sektorji SKUPAJ |
4 493,23 |
4 120,77 |
3 176,77 |
|
Večsektorska/medsektorska vprašanja |
|
|
|
|
410 – Splošno varstvo okolja |
989,82 |
849,41 |
717,86 |
|
430 – Druga večsektorska vprašanja |
3 886,22 |
2 625,43 |
1 872,80 |
|
Večsektorska/medsektorska vprašanja SKUPAJ |
4 876,04 |
3 474,84 |
2 590,66 |
|
Pomoč v blagu in splošna podpora za programe |
|
|
|
|
510 – Splošna proračunska podpora |
3 116,32 |
3 178,92 |
2 506,33 |
|
520 – Razvojna pomoč v hrani |
617,50 |
390,55 |
364,26 |
|
Pomoč v blagu in splošna podpora za programe SKUPAJ |
3 733,82 |
3 569,47 |
2 870,59 |
|
Ukrepi v zvezi z dolgovi |
|
|
|
|
600 – Ukrepi v zvezi z dolgovi |
183,00 |
183,00 |
183,00 |
|
Ukrepi v zvezi z dolgovi SKUPAJ |
183,00 |
183,00 |
183,00 |
|
Humanitarna pomoč |
|
|
|
|
720 – Ukrepanje ob nesreči |
746,19 |
452,54 |
448,40 |
|
730 – Pomoč za rekonstrukcijo in obnovo |
137,83 |
65,05 |
42,30 |
|
740 – Pripravljenost na nesreče |
72,79 |
110,06 |
100,54 |
|
Humanitarna pomoč SKUPAJ |
956,81 |
627,65 |
591,24 |
|
Upravni stroški donatorjev / nedodeljeno / neopredeljeno |
|
|
|
|
910 – Upravni stroški donatorjev |
995,52 |
948,30 |
858,64 |
|
998 – Nedodeljeno / neopredeljeno |
183,74 |
59,87 |
48,56 |
|
n. v.: ni na voljo |
260,50 |
1,57 |
1,15 |
|
Upravni stroški donatorjev / nedodeljeno / neopredeljeno SKUPAJ |
1 439,76 |
1 009,75 |
908,35 |
|
SKUPNI SEŠTEVEK 11. ERS |
30 977,55 |
29 780,11 |
24 716,42 |
Razčlenitev kumulativnih zneskov obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS
3. GLOSAR
Diferencirana sredstva
Diferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje večletnih operacij; za tekoče proračunsko leto zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih za operacije, ki se izvajajo več kot eno proračunsko leto.
Izvrševanje proračuna
Poraba proračuna z odhodki in prihodki.
Namenski prejemki
Prejemki, namenjeni financiranju posebnih postavk odhodkov.
Nediferencirana sredstva
Sredstva, ki izpolnjujejo letne potrebe in jih je zato treba prevzeti med proračunskim letom. V naslednjem letu se lahko izplačajo samo zneski, ki izpolnjujejo pogoje za samodejni prenos. Nediferencirana sredstva, ki do konca leta niso bila porabljena, tj. za katera so bile prevzete obveznosti, se razveljavijo (razen če Komisija izjemoma dovoli nesamodejni prenos). Nediferencirana sredstva se uporabljajo za upravne odhodke, pri čemer so odobritve za prevzem obveznosti enakovredne odobritvam plačil.
Neporavnane obveznosti
Neporavnane obveznosti (ali RAL iz francoskega izraza reste à liquider) so opredeljene kot znesek prevzetih obveznosti, ki še niso bile plačane. Izhajajo neposredno iz obstoja večletnih programov in ločevanja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.
Nepovratna sredstva
Neposredni finančni prispevki iz proračuna za upravičene tretje osebe, vključene v dejavnosti, ki služijo politikam Unije.
Odhodki
Izraz, ki se uporablja za opis porabe proračuna iz vseh vrst virov financiranja.
Odobritve
Proračunska sredstva.
V proračunu so predvidene tako obveznosti (pravne zaveze za zagotovitev financiranja) kot plačila (gotovinska ali bančna nakazila upravičencem). Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil se pogosto razlikujejo, tj. v primeru diferenciranih sredstev, ker so za večletne programe in projekte običajno v celoti prevzete obveznosti v letu, ko je sprejeta odločitev o njih, plačujejo pa se več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov.
Odobritve plačil
Odobritve plačil zajemajo odhodke, ki jih je treba plačati v tekočem letu in izhajajo iz pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem letu in/ali predhodnih letih.
Odobritve za poslovanje
Z odobritvami za poslovanje se financirajo različne politike, predvsem v obliki nepovratnih sredstev ali javnih naročil.
Odobritve za prevzem obveznosti
Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo celotno vrednost pravnih obveznosti (pogodbe, sporazume o nepovratnih sredstvih ali sklepe), ki bi bile lahko podpisane v tekočem proračunskem letu.
Poslovni izid
Učinek na bilanco stanja odhodkov in prihodkov na osnovi pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.
Pravna obveznost
Akt, s katerim odredbodajalec prevzame obveznost do tretjih oseb, ki bremeni proračun Unije.
Običajne oblike pravnih obveznosti so pogodbe v primeru javnih naročil ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih.
Pravna podlaga / temeljni akt
Pravni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ (običajno Svet in Evropski parlament) ter ki določa cilj programa porabe Unije, namen odobritev, pravila za intervencijo, datum izteka veljavnosti in ustrezna finančna pravila, ki bodo služila kot pravna podlaga za izvajanje programa porabe.
Prenos odobritev
Izjema od načela enoletnosti, v kolikor se lahko odobritve, ki jih ni bilo mogoče porabiti v danem proračunskem letu, pod strogimi pogoji izjemoma prenesejo za uporabo v naslednjem letu.
Presežek
Pozitivna razlika med prihodki in odhodki, ki jo je treba vrniti organu za financiranje. Glej proračunski rezultat.
Prerazporeditev med proračunskimi vrsticami
Prerazporeditve med proračunskimi vrsticami pomenijo premestitev odobritev iz ene proračunske vrstice v drugo med proračunskim letom in so zato izjema od proračunskega načela specifikacije.
Proračunska obveznost
Operacija, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira proračunske odobritve, potrebne za kritje poznejših plačil za izpolnitev pravnih obveznosti.
Proračunska postavka / proračunska vrstica
Prihodki in odhodki so v proračunski strukturi prikazani v skladu z zavezujočo nomenklaturo, ki kaže naravo in namen vsake postavke, kot ju je določil proračunski organ. Posamezne postavke (naslov, poglavje, člen ali vrstica) zagotavljajo uradni opis nomenklature.
Proračunski rezultat
Razlika med prejetimi prihodki in plačanimi zneski, vključno s prilagoditvami zaradi prenosov, razveljavitev in tečajnih razlik.
Kar zadeva agencije, bo treba ta znesek povrniti organu za financiranje.
RAL (reste à liquider)
Znesek, ki ga je treba plačati za proračunsko obveznost v danem trenutku. Glej neporavnane obveznosti.
Razveljavitev odobritev
Odobritve, ki ostanejo neporabljene do konca proračunskega leta in jih ni mogoče prenesti, se razveljavijo.
Sprejeti proračun
Predlog proračuna postane sprejeti proračun, ko ga odobri proračunski organ.
Sprememba proračuna
Sklep, sprejet med proračunskim letom, ki omogoča spremembo (povečanje, zmanjšanje, prerazporeditev) določenih vidikov sprejetega proračuna za navedeno leto.
Sprostitev obveznosti
Operacija, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma razveljavi rezervacijo odobritev, ki je bila predhodno oblikovana s prevzemom proračunske obveznosti.
Tečajna razlika
Razlika, ki je posledica uporabe menjalnih tečajev valute za posle v zvezi z državami zunaj euroobmočja ali prevrednotenja sredstev in obveznosti v tujih valutah na datum računovodskih izkazov.
Ugotovljene upravičenosti
Pravica do izterjave dohodka od dolžnika, kot je priznana z izdajo naloga za izterjavo.
Upravne odobritve
Odobritve za pokritje stroškov poslovanja subjektov (osebje, zgradbe, pisarniška oprema).
Zapadle odobritve
Neporabljene odobritve, ki se ob koncu proračunskega leta razveljavijo. Zapadlost pomeni popolno ali delno razveljavitev dovoljenja za ustvarjanje odhodkov in/ali obveznosti, kot ga predstavljajo odobritve.
Za skupna podjetja (ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo), kakor je določeno v njihovih finančnih pravilih, se lahko neporabljene odobritve vnesejo v načrt prihodkov in odhodkov za največ naslednja tri proračunska leta (tako imenovano pravilo „N+3“). Zapadle odobritve za skupna podjetja se torej lahko znova aktivirajo do proračunskega leta „N + 3“.
LETNO POROČILO O IZVRŠEVANJU – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA
EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA
SVET DIREKTORJEV
RAČUNOVODSKI IZKAZI
SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB
NA DAN 31. DECEMBRA 2024
|
(1) |
Poročilo neodvisnega revizorja |
|
(2) |
Izkaz finančnega položaja |
|
(3) |
Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa |
|
(4) |
Izkaz sprememb v sredstvih vplačnikov |
|
(5) |
Izkaz denarnih tokov |
|
(6) |
Pojasnila k računovodskim izkazom |
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA
na dan 31. decembra 2024
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
Pojasnila |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
SREDSTVA |
|
|
|
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
5 |
1 638 604 |
1 376 824 |
|
Terjatve do vplačnikov |
9/16 |
7 482 |
85 321 |
|
Finančna sredstva zakladnice |
10 |
– |
– |
|
Izvedeni finančni instrumenti |
6 |
783 |
55 765 |
|
Posojila in predujmi |
7 |
1 498 048 |
1 683 312 |
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
8 |
834 621 |
820 713 |
|
Druga sredstva |
11 |
– |
616 |
|
Sredstva skupaj |
|
3 979 538 |
4 022 551 |
|
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV |
|
|
|
|
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
6 |
39 210 |
– |
|
Odloženi prihodki |
12 |
47 725 |
48 515 |
|
Rezervacije za obveznosti iz posojil |
13 |
18 320 |
19 038 |
|
Obveznosti do tretjih oseb |
14 |
566 083 |
427 828 |
|
Druge obveznosti |
15 |
3 289 |
3 338 |
|
Obveznosti skupaj |
|
674 627 |
498 719 |
|
Sredstva vplačnikov |
16/17 |
3 304 911 |
3 523 832 |
|
Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj |
|
3 979 538 |
4 022 551 |
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2024
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
Pojasnila |
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Prihodki od obresti in podobni prihodki (*2) |
19 |
156 601 |
148 336 |
|
Odhodki od obresti in podobni odhodki |
19 |
–1 805 |
– |
|
Neto obresti in podobni prihodki |
|
154 796 |
148 336 |
|
Prihodki od opravnin (provizij) |
20 |
20 |
25 |
|
Odhodki od opravnin (provizij) |
20 |
– 212 |
–62 |
|
Neto prihodki od opravnin (provizij) |
|
– 192 |
–37 |
|
Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih |
6 |
–94 192 |
–20 087 |
|
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom |
21 |
–34 096 |
–8 457 |
|
Neto rezultat pri posojilih in predujmih, merjen po PVIPI |
7 |
–5 436 |
–8 932 |
|
Neto rezultat v tujih valutah |
22 |
81 907 |
–67 885 |
|
Neto poslovni izid iz finančnih poslov |
|
–51 817 |
– 105 361 |
|
Spremembe v oslabitvah posojil in predujmov brez razveljavitve oslabitev |
7,2 |
12 145 |
9 055 |
|
Spremembe rezervacij za obveznosti iz posojil, brez razveljavitve oslabitev |
13 |
718 |
–2 470 |
|
Splošni upravni odhodki |
23 |
–24 794 |
–29 655 |
|
Dobiček zadevnega leta |
|
90 856 |
19 868 |
|
Celotni vseobsegajoči dobiček za zadevno leto skupaj |
|
90 856 |
19 868 |
IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV
ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2024
|
(v tisočih EUR) |
|||||
|
|
Pojasnila |
Vpoklicani prispevek |
Izplačani prispevki |
Zadržani dobički |
Skupaj |
|
Na dan 1. januarja 2024 |
|
3 721 695 |
– 587 913 |
390 050 |
3 523 832 |
|
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom |
16 |
– |
– |
– |
– |
|
Prispevki držav članic, izplačani med letom |
17 |
– |
– 309 777 |
– |
– 309 777 |
|
Dobiček leta 2024 |
|
– |
– |
90 856 |
90 856 |
|
Spremembe v sredstvih vplačnikov |
|
– |
– 309 777 |
90 856 |
– 218 921 |
|
Na dan 31. decembra 2024 |
|
3 721 695 |
– 897 690 |
480 906 |
3 304 911 |
|
|
|
Vpoklicani prispevek |
Izplačani prispevki |
Zadržani dobički |
Skupaj |
|
Na dan 1. januarja 2023 |
|
3 701 695 |
– |
370 182 |
4 071 877 |
|
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom |
|
20 000 |
– |
– |
20 000 |
|
Prispevki držav članic, izplačani med letom |
|
– |
– 587 913 |
– |
– 587 913 |
|
Dobiček leta 2023 |
|
– |
– |
19 868 |
19 868 |
|
Spremembe v sredstvih vplačnikov |
|
20 000 |
– 587 913 |
19 868 |
– 548 045 |
|
Na dan 31. decembra 2023 |
|
3 721 695 |
– 587 913 |
390 050 |
3 523 832 |
IZKAZ DENARNIH TOKOV
ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2024
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
Pojasnila |
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
POSLOVANJE |
|
|
|
|
Dobiček zadevnega leta |
|
90 856 |
19 868 |
|
Prilagoditve za: |
|
|
|
|
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom |
|
52 265 |
15 142 |
|
Spremembe v oslabitvah posojil in predujmov brez razveljavitve oslabitev |
7,2 |
–12 145 |
–9 055 |
|
Neto rezultat pri posojilih in predujmih, merjen po PVIPI |
7 |
5 436 |
8 932 |
|
Spremembo natečenih obresti od posojil in predujmov in njihove odplačne vrednosti |
|
–2 229 |
708 |
|
Neto spremembo rezervacij za obveznosti iz posojil, brez razveljavitve oslabitev |
|
– 718 |
2 455 |
|
Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih |
|
94 192 |
20 087 |
|
Spremembo natečenih obresti od finančnih sredstev zakladnice in njihove odplačne vrednosti |
10 |
– |
– 248 |
|
Spremembo odloženih prihodkov |
|
– 790 |
–3 902 |
|
Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila |
|
–78 744 |
86 765 |
|
Učinek sprememb deviznih tečajev na delnice in druge vrednostne papirje s spremenljivim donosom |
8 |
–23 199 |
30 026 |
|
Učinek sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva |
|
–5 282 |
–8 031 |
|
(Izguba) iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja |
|
119 642 |
162 747 |
|
Črpana posojila |
7 |
– 101 394 |
– 207 237 |
|
Povračila posojil |
7 |
371 568 |
288 155 |
|
Sprememba natečenih obresti od denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
5 |
– 646 |
4 039 |
|
Pridobitev finančnih sredstev zakladnice |
10 |
– |
– 348 523 |
|
Dospelosti finančnih sredstev zakladnice |
10 |
– |
421 278 |
|
Izplačila delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom |
8 |
–69 392 |
– 101 100 |
|
Neto prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom |
|
39 581 |
39 246 |
|
Zmanjšanje drugih sredstev |
|
616 |
334 |
|
Povečanje drugih obveznosti |
|
–49 |
919 |
|
(Zmanjšanje) / povečanje obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke |
|
– 985 |
33 951 |
|
Neto denarni tokovi iz poslovanja |
|
358 941 |
293 809 |
|
FINANCIRANJE |
|
|
|
|
Prispevki držav članic |
|
– |
79 710 |
|
Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo |
|
286 800 |
220 290 |
|
Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo |
|
–68 256 |
–77 050 |
|
Prispevki, izplačani v imenu držav članic |
17 |
– 309 777 |
– 587 913 |
|
Neto denarni tok iz financiranja |
|
–91 233 |
– 364 963 |
|
Neto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov |
|
267 708 |
–71 154 |
|
Povzetek izkaza denarnih tokov: |
|
|
|
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta |
|
1 371 404 |
1 450 589 |
|
Neto denarni tokovi (uporabljeni v) / iz: |
|
|
|
|
Poslovanja |
|
358 941 |
293 809 |
|
Financiranja |
|
–91 233 |
– 364 963 |
|
Učinkov sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike |
|
–5 282 |
–8 031 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki ob koncu proračunskega leta |
|
1 633 830 |
1 371 404 |
|
Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo: |
|
|
|
|
Gotovina v blagajni |
5 |
212 466 |
146 494 |
|
Vezane vloge (brez natečenih obresti) |
5 |
304 538 |
625 403 |
|
Komercialni zapisi |
5 |
1 116 826 |
599 507 |
|
|
|
1 633 830 |
1 371 404 |
Pojasnila k računovodskim izkazom na dan 31. decembra 2024
1. Splošne informacije
Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 22. junija 2010. Samojski sporazum, ki nadomešča Sporazum iz Cotonouja kot nov okvir za sodelovanje med Evropsko unijo ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) (Sklep Sveta (EU) 2023/2861 (24) z dne 20. julija 2023 in Sklep Sveta (EU) 2023/2862 z dne 28. decembra 2023), je bil podpisan 15. novembra 2023, veljati pa je začel 1. januarja 2024. Nasledil je Sporazum iz Cotonouja, ki je od leta 2000 urejal odnose med EU in državami AKP. Ta prehod zagotavlja kontinuiteto partnerstev in hkrati obravnava sodobne svetovne izzive.
Sklad za spodbujanje naložb ni ločen pravni subjekt, prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) pa v skladu z določili Sporazuma upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB ali Banka), ki opravlja funkcijo upraviteljice Sklada za spodbujanje naložb.
Trajanje delovanja Sklada za spodbujanje naložb ni določeno. Notranji sporazum za 11. ERS ostaja veljaven (v skladu s členom 14(3) Notranjega sporazuma) tako dolgo, kolikor je potrebno za celotno izvedbo vseh operacij, ki se financirajo v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in večletnega finančnega okvira.
Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU. Države članice EU prispevajo zneske, dodeljene za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, in nepovratna sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer, kot je določeno na podlagi večletnih finančnih okvirov (prvi finančni protokol, ki zajema obdobje 2000–2007 in je znan kot 9. Evropski razvojni sklad (ERS), drugi finančni protokol, ki zajema obdobje 2008–2013 in je znan kot 10. ERS, in tretji finančni protokol, ki zajema obdobje 2014–2020 in je znan kot 11. ERS). EIB je odgovorna za upravljanje:
|
(i) |
Sklada za spodbujanje naložb, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 685,5 milijona EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO), |
|
(ii) |
nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti največ 1 220,85 milijona EUR za države AKP in največ 8,5 milijona EUR za ČDO. Do 15 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči. |
Svet se je 23. decembra 2020 odločil za podaljšanje obdobja obveznosti Sklada za spodbujanje naložb za najmanj šest mesecev. Po podaljšanju je Banka v skladu s svojim mandatom potrdila operacije do 30. junija 2021 (Sklep Sveta (EU) 2020/2233 z dne 23. decembra 2020 o prevzemu obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz operacij v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada (25)
EU in države AKP so se dogovorile, da bodo spremenile sklep o prehodnih ukrepih, da bi podaljšale uporabo določb Sporazuma o partnerstvu AKP-EU do 31. decembra 2023, do začetka veljavnosti novega sporazuma ali do začasne uporabe novega sporazuma med Unijo in državami AKP, kar nastopi prej (Sklep št. 2/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, ki je bil naknadno spremenjen s Sklepom št. 3/2021 Odbora veleposlanikov AKP-EU (26) z dne 26. novembra 2021, Sklepom Sveta (EU) št. 970/2022 (27) z dne 16. junija 2022 in Sklepom št. 2/2023 Odbora veleposlanikov AKP-EU (28) z dne 25. oktobra 2023).
Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (29) z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ki je začela veljati 14. junija 2021, zagotavlja primarno pravno podlago za pomoč EU zunaj EU v obdobju 2021–2027 in upravljanje v okviru novega institucionalnega mandata Banke za operacije zunaj Evropske unije, vključno z regijo AKP. To zajema vključitev sedanjega zunajproračunskega ERS v proračun EU. Navedena uredba zagotavlja pravno podlago, v skladu s katero bo Komisija prihodnje mandate EU za njeno dejavnost zunaj EU zaupala EIB. Zagotovila bo tudi okvir za zunanje naložbe, da bo lahko Unija sodelovala s partnerskimi institucijami prek nepovratnih sredstev ali jamstev iz proračuna EU.
V prihodnosti se bodo vrnjene dodelitve iz Sklada za spodbujanje naložb uporabile v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, in sicer s kombinacijo namenskega razdelka za zasebni sektor v AKP v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD+) in skrbniškega sklada. EIB in Evropska komisija sta 15. februarja 2023 podpisali sporazum o prenosu (v nadaljnjem besedilu: sporazum o prenosu). Namen tega sporazuma je prenos sredstev, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb, ko so na voljo, v skladu s Sklepom (EU) 2020/2233 (vrnjene dodelitve Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP) in Sklepom Sveta (EU) 2021/1764 (30) (v nadaljnjem besedilu: vrnjene dodelitve Sklada za spodbujanje naložb v ČDO; ter skupaj z vrnjenimi sredstvi Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP: vrnjene dodelitve). Za več podrobnosti glej opombi 2.4.6 in 17.
Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024.
Svet direktorjev je na predlog upravnega odbora 21. marca 2025 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 25. aprila 2025.
2 Pomembne računovodske usmeritve
2.1 Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti
Računovodski izkazi so bili pripravljeni na predpostavki delujočega podjetja, ki predvideva, da bo Sklad za spodbujanje naložb v bližnji prihodnosti sposoben poravnati vse obveznosti iz poslovanja v okviru vseh operacij v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi MSRP). Računovodski izkazi na dan 31. decembra 2024 vključujejo izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb sredstev vplačnikov, izkaz denarnih tokov in pojasnila.
2.2 Pomembne računovodske presoje, predpostavke in ocene
Priprava računovodskih izkazov zahteva ocene in predpostavke, ki vplivajo na sporočene prihodke, odhodke, sredstva in obveznosti ter razkritje pogojnih sredstev in obveznosti. Uporaba razpoložljivih informacij in uporaba presoje sta neločljivo povezani z oblikovanjem ocen. Dejanski rezultati v prihodnosti bi se lahko razlikovali od takšnih ocen in razlike so lahko pomembne za računovodske izkaze. Ocene in temeljne predpostavke se redno pregledujejo. Revidirane ocene se pripoznajo za naprej.
Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na področjih, navedenih v nadaljevanju.
|
— |
Poštene vrednosti finančnih instrumentov |
Kadar poštenih vrednosti finančnih instrumentov, knjiženih v bilanci stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanih trgov, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Vrednotenja se kategorizirajo na različne ravni v hierarhiji poštene vrednosti na podlagi podatkov, uporabljenih v tehnikah vrednotenja, ki so opisane in razkrite v
pojasnilih 2.4.2 in 4.
|
— |
Izgube zaradi oslabitve posojil in predujmov |
Merjenje pričakovanih kreditnih izgub zahteva, da vodstvo pri določanju izgub zaradi oslabitve uporabi pomembne presoje, zlasti oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vključitev informacij glede prihodnosti ter oceno zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov in vrednosti zavarovanja. Te ocene temeljijo na več dejavnikih, ki lahko povzročijo znatne spremembe časa in zneska popravka vrednosti za kreditne izgube, ki jih je treba pripoznati (pojasnilo 2.4.2). Relevantne predpostavke glede učinkov na oslabitve, ki izhajajo iz splošnega konteksta negotovosti in pretresov, ki so se začeli leta 2023 in se nadaljevali leta 2024, so podrobno opisane v pojasnilih 2.4.2.2 in 3.2.3.7.
|
— |
Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu |
Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:
|
— |
zadnjih tržnih poslih po običajnih tržnih pogojih, |
|
— |
trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti, |
|
— |
pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji, |
|
— |
metodi prilagojenih neto sredstev ali |
|
— |
drugih modelih vrednotenja. |
Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, v pomembni meri temelji na oceni. Tehnike vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo, njihova veljavnost pa se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.
|
— |
Konsolidacija subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež |
Presoje EIB so pokazale, da Sklad za spodbujanje naložb ne nadzoruje nobenega subjekta, v katerem ima delež. To je posledica dejstva, da je v vseh takih subjektih splošni partner ali upravitelj sklada ali upravni odbor izključno odgovoren za upravljanje in nadzor dejavnosti in zadev partnerstva ter ima pooblastilo in pristojnost, da stori vse potrebno za dosego namena in ciljev partnerstva v skladu z naložbenimi in političnimi smernicami.
2.3 Spremembe računovodskih standardov
Razen spodnjih sprememb je Sklad za spodbujanje naložb dosledno uporabljal računovodske usmeritve, določene v pojasnilu 2.4, za vsa obdobja, ki so predstavljena v teh računovodskih izkazih. Sklad za spodbujanje naložb je sprejel naslednje nove standarde in spremembe standardov.
Novi in spremenjeni standardi, ki jih je sprejel Sklad za spodbujanje naložb
S 1. januarjem 2024 so za računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb začele veljati naslednje spremembe obstoječih standardov:
|
— |
Spremembe MRS 7 Izkaz denarnih tokov in MSRP 7 Finančni instrumenti: Dogovori o financiranju obveznosti do dobaviteljev |
|
— |
Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov: Razvrstitev obveznosti kot kratkoročne ali nekratkoročne in nekratkoročne obveznosti z zavezami. |
Zgoraj navedene spremembe niso bistveno vplivale na računovodske izkaze Sklada.
Novi standardi, spremembe in pojasnila, ki jih Sklad za spodbujanje naložb še ni sprejel
Na dan 31. decembra 2024 so bile izdane naslednje spremembe obstoječih standardov, ki pa niso bile obvezne za letna obdobja poročanja, ki se končajo 31. decembra 2024:
Spremembe obstoječih standardov, ki jih je potrdila EU in veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje:
|
— |
Spremembe MRS 21 Vplivi sprememb menjalnih tečajev: Nezamenljivost |
Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih EU še ni potrdila:
|
— |
Spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov (spremembe MSRP 9 in MSRP 7); |
|
— |
Letne izboljšave – zvezek 11; |
|
— |
MSRP 18 Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih; |
|
— |
MSRP 19 Odvisna podjetja brez obveznosti javnega računovodskega poročanja: razkritja; |
|
— |
Spremembe MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom. |
Sklad za spodbujanje naložb na datum odobritve teh računovodskih izkazov ni predčasno sprejel nobenega od zgoraj navedenih standardov ali sprememb obstoječih standardov, poleg tega pa niso bila izdana pojasnila, ki bi se uporabljala in bi jih moral Sklad za spodbujanje naložb upoštevati na datum poročanja. Uprava pričakuje, da bodo vse zadevne izjave sprejete za prvo obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti razglasitve ali po njem, in da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb.
2.4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev
Izkaz finančnega položaja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami.
2.4.1
Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta. Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v eurih, zaokroženi na najbližjo tisočico.
Pri poslih v tujih valutah se prevedba opravi po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.
Denarna sredstva in obveznosti v drugih valutah kot v eurih se prevedejo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na datum izkaza finančnega položaja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi te prevedbe, se izkaže v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.
Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se prevedejo po deviznih tečajih na datum prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se prevedejo po deviznih tečajih na datum, ko je bila določena njihova poštena vrednost.
Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.
2.4.2
Neizvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma poravnave.
Razvrstitev in merjenje
Finančna sredstva
Pri začetnem pripoznanju se finančno sredstvo razvrsti kot merjeno po odplačni vrednosti (OV) ali po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (PVIPI), finančna obveznost pa je razvrščena kot merjena po OV ali po PVIPI.
V skladu z MSRP 9 se razvrstitev začne z določitvijo, ali se finančno sredstvo šteje za dolžniški ali kapitalski instrument. MSRP 9 se nanaša na opredelitve v MRS 32 – Finančni instrumenti: predstavljanje.
Dolžniški instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi finančne obveznosti z vidika nasprotne stranke, posojila in dolžniški vrednostni papirji, vključno z obveznicami, zadolžnicami ali certifikati, ki jih izdajo strukturirani subjekti, vlada ali podjetja.
Dolžniški instrument je razvrščen po OV, če izpolnjuje oba naslednja pogoja in ni določen kot merjen po PVIPI:
|
— |
sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in |
|
— |
v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (merila IPGO). |
Navedene zahteve bi bilo treba uporabiti za celotno finančno sredstvo, tudi če vsebuje vgrajen izvedeni finančni instrument.
Kapitalski instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi lastniškega kapitala z vidika izdajatelja; to so instrumenti, ki ne vsebujejo pogodbene obveznosti za plačilo in ki dokazujejo preostali delež v izdajateljevih neto sredstvih. Kapitalski instrumenti se merijo po PVIPI.
Sklad za spodbujanje naložb se lahko ob začetnem pripoznanju kapitalske naložbe, ki ni v posesti za trgovanje, nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe predstavil v drugem vseobsegajočem donosu. To odločitev sprejme za vsako naložbo posebej.
Vsa druga finančna sredstva so razvrščena kot merjena po PVIPI.
Ocena poslovnega modela
EIB kot upraviteljica Sklada za spodbujanje naložb izvede oceno cilja poslovnega modela, v katerem je dolžniški instrument v posesti na ravni portfelja, ker to najbolje odraža način upravljanja poslovanja in zagotavljanja informacij upravitelju. Obravnavane informacije vključujejo:
|
— |
navedene usmeritve in cilje za portfelj ter izvajanje navedenih usmeritev v praksi. To vključuje zlasti, ali se strategija vodstva osredotoča na služenje pogodbenih prihodkov od obresti, pri čemer ohranja poseben profil obrestne mere, usklajevanje trajanja finančnih sredstev s trajanjem obveznosti, ki financirajo ta sredstva, ali na ustvarjanje denarnih tokov s prodajo sredstev, |
|
— |
kako se vrednoti uspešnost portfelja in kako se o njej poroča upravitelju Sklada za spodbujanje naložb, |
|
— |
tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in na finančna sredstva, ki so v posesti v navedenem poslovnem modelu), in način obvladovanja teh tveganj ter |
|
— |
pogostost, obseg in čas prodaje v prejšnjih obdobjih, razloge za tako prodajo in njihovo pričakovanje glede prihodnjih prodajnih dejavnosti. |
Vendar se informacije o prodajni dejavnosti ne obravnavajo ločeno, ampak kot del splošne ocene tega, kako se dosega navedeni cilj Sklada za spodbujanje naložb pri upravljanju finančnih sredstev in kako se ustvarjajo denarni tokovi.
Poslovni model za posle neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom je opisan in razkrit v pojasnilu 25.
Merila izključnega plačila glavnice in obresti (merila IPGO)
Za namene te ocene je „glavnica“ opredeljena kot poštena vrednost dolžniškega instrumenta ob začetnem pripoznanju. „Obresti“ so opredeljene kot nadomestilo za časovno vrednost denarja in kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice v določenem obdobju, ter za druga osnovna tveganja in stroške (npr. likvidnostno tveganje in upravni stroški) ter profitno maržo.
Pri ocenjevanju, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno plačila glavnice in obresti, se upoštevajo pogodbeni pogoji instrumenta. To vključuje oceno, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil časovno razporeditev ali znesek pogodbenih denarnih tokov, tako da ne bi izpolnjevali tega pogoja.
Odprava pripoznanja
Sklad za spodbujanje naložb odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar prenehajo veljati pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva ali kadar so pravice do prejemanja pogodbenih denarnih tokov prenesene v poslu, v katerem Sklad za spodbujanje naložb prenese tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva, ali zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezana z lastništvom, ne zadrži pa nadzora nad finančnim sredstvom.
Ob odpravi pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti (pojasnilo 2.4.4) se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti (ali knjigovodsko vrednostjo, dodeljeno delu sredstva ali obveznosti, za katero se odpravi pripoznanje) in vsoto (i) prejetega ali plačanega nadomestila ter (ii) kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v poslovnem izidu, razen kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, za kapitalske naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se prenesejo v rezervni sklad in ne v dobiček ali izgubo iz odtujitve.
V okviru reforme IBOR Sklad za spodbujanje naložb po uporabi praktične rešitve, uvedene z drugo fazo reforme IBOR, oceni, ali je sprememba odplačne vrednosti finančnega instrumenta znatna. V skladu s spremembami, ki jih je izdal IASB, Sklad za spodbujanje naložb ne odpravi pripoznanja finančnega instrumenta, katerega pogodbeni denarni tokovi so spremenjeni kot neposredna posledica reforme, sprememba pa je gospodarsko enakovredna prejšnji osnovi za določanje pogodbenih denarnih tokov (tj. podlaga neposredno pred spremembo).
Prerazvrstitev
Finančna sredstva se po začetnem pripoznanju ne prerazvrstijo, razen v obdobju po spremembi poslovnega modela Sklada za spodbujanje naložb za upravljanje finančnih sredstev.
Sprememba
Finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, se šteje za spremenjeno, če so njegovi pogodbeni denarni tokovi na novo izpogajani ali se drugače spremenijo. Ponovna pogajanja ali sprememba lahko privedejo do odprave pripoznanja starega in pripoznanja novega finančnega instrumenta ali pa ne.
Posledica bistvene pogodbene spremembe denarnih tokov finančnega sredstva, merjenih po odplačni vrednosti, ki privede do odprave pripoznanja finančnega sredstva, sta pripoznanje novega finančnega sredstva po njegovi pošteni vrednosti in knjiženje učinka dobička ali izgube zaradi spremembe v postavki konsolidiranega izkaza poslovnega izida „Poslovni izid iz finančnih poslov“.
Pogodbena sprememba se šteje za bistveno, če se diskontirana sedanja vrednost denarnih tokov pod spremenjenimi pogoji (diskontirano z uporabo prvotne efektivne obrestne mere) vsaj za 10 % razlikuje od diskontirane sedanje vrednosti preostalih denarnih tokov prvotnega finančnega sredstva. Upoštevajo se tudi kvalitativni dejavniki, kot so sprememba valute, v kateri je denominirano finančno sredstvo, in parametri pretvorbe.
V okviru reforme IBOR Sklad za spodbujanje naložb po uporabi praktične rešitve, uvedene z drugo fazo reforme IBOR, oceni, ali je sprememba odplačne vrednosti finančnega instrumenta znatna. Sklad za spodbujanje naložb posodobi efektivno obrestno mero brez spreminjanja knjigovodske vrednosti finančnega instrumenta, če se podlaga za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnega instrumenta, merjenih po odplačni vrednosti, spremeni kot neposredna posledica reforme in če je sprememba gospodarsko ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi (tj. podlagi neposredno pred spremembo).
Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti pri rednem poslu med udeleženci na trgu na dan merjenja na najpomembnejšem trgu, če pa tega ni, pa na najugodnejšem trgu, do katerega ima Sklad za spodbujanje naložb dostop na ta datum.
Kadar je to potrebno, EIB v imenu Sklada za spodbujanje naložb izmeri pošteno vrednost instrumenta z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za ta instrument. Trg se šteje za delujočega, če posli za sredstvo ali obveznost potekajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se lahko redno zagotavljajo podatki o ceni.
Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v izkazu finančnega položaja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Izbrana tehnika vrednotenja vključuje vse dejavnike, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene posla.
Te tehnike vrednotenja lahko vključujejo neto sedanjo vrednost in modele diskontiranih denarnih tokov, primerjavo s podobnimi instrumenti, za katere obstajajo opazovane tržne cene, model Black-Scholes ter polinomske modele za določanje vrednosti opcij in druge modele vrednotenja. Predpostavke in podatki, ki se uporabljajo pri tehnikah vrednotenja, vključujejo netvegane obrestne mere in referenčne obrestne mere, kreditne razmike, ki se uporabljajo pri določanju diskontnih stopenj, cene obveznic in lastniških vrednostnih papirjev, devizne tečaje, lastniške vrednostne papirje in indeks gibanja njihovih cen ter pričakovana nihanja cen in korelacije cen.
Cilj tehnike vrednotenja je izmeriti pošteno vrednost tako, da odraža ceno, ki bi se prejela ob prodaji sredstva oziroma plačala za prenos obveznosti v okviru rednega posla med udeleženci na trgu na dan meritve.
Pri Banki se za določanje poštene vrednosti običajnih in enostavnejših finančnih instrumentov, kot so obrestne in valutne zamenjave, uporabljajo široko priznani modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo samo podatki z opazovanih trgov ter ki zahtevajo omejeno strokovno presojo in oceno. Opazovane cene in vhodni podatki v modelih so navadno na voljo na trgu za dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, in enostavne izvedene finančne instrumente OTC, kot so obrestne zamenjave. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov v modelih zmanjšuje potrebo po strokovni presoji in oceni ter prav tako zmanjšuje negotovost, ki je povezana z določanjem poštene vrednosti. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov se razlikuje glede na proizvode in trge ter je podvržena spremembam, ki temeljijo na specifičnih dogodkih in splošnih pogojih na finančnih trgih.
Za bolj zapletene instrumente Banka uporablja lastne modele vrednotenja, ki so razviti iz priznanih modelov vrednotenja. Nekaterih ali vseh pomembnih vhodnih podatkov v teh modelih morda ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga in se pridobijo iz tržnih cen ali stopenj ali ocenijo na podlagi predpostavk. Primer instrumentov, ki vključujejo pomembne vhodne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, so nekatera posojila in jamstva, za katera ni delujočega trga. Modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo številni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, zahtevajo za določitev poštene vrednosti višjo stopnjo presoje in ocene vodstva. Presoja in ocena vodstva se navadno zahtevata za izbor ustreznega modela vrednotenja, ki se bo uporabljal, določitev pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za finančne instrumente, ki se vrednotijo, določitev verjetnosti, da nasprotna stranka ne izpolni obveznosti, ter določitev predplačil in izbor primernih diskontnih stopenj.
Sklad za spodbujanje naložb meri poštene vrednosti z uporabo naslednje hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, ki se uporabljajo pri meritvah:
|
— |
raven 1: vhodni podatki so neprilagojene kotirane tržne cene na delujočih trgih za enake instrumente, do katerih ima Sklad za spodbujanje naložb dostop; |
|
— |
raven 2: drugi vhodni podatki razen objavljenih kotiranih cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče opazovati neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. izvedene iz cen). Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo z uporabo kotiranih tržnih cen na delujočih trgih za podobne instrumente, kotiranih cen za enake ali podobne instrumente na trgih, ki se štejejo za manj kot delujoče, ali z drugimi tehnikami vrednotenja, pri katerih je vse pomembne vhodne podatke mogoče neposredno ali posredno pridobiti z opazovanjem iz tržnih podatkov; |
|
— |
raven 3: vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem. Ta kategorija vključuje vse instrumente, pri katerih tehnika vrednotenja vključuje vhodne podatke, ki ne temeljijo na opazovanih podatkih, takšni vhodni podatki pa imajo velik vpliv na vrednotenje instrumenta. Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo na podlagi kotiranih cen za podobne instrumente, kadar so potrebni precejšnji popravki ali predpostavke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem, da bi prikazali razlike med instrumenti. |
Sklad za spodbujanje naložb priznava prerazporeditve med ravnmi hierarhije poštene vrednosti od konca obdobja poročanja, med katerim je prišlo do spremembe.
Oslabitev finančnih sredstev
MSRP 9 temelji na v prihodnost usmerjenem modelu pričakovanih kreditnih izgub. EIB je določila okvir za izračun „pričakovane kreditne izgube“, ki upošteva stanje makroekonomije. Vključuje konstrukcijo parametrov kreditnega tveganja „v trenutku“ (PIT – point-in-time) (verjetnost neplačila (PD – Probability of Default) in izguba ob neplačilu (LGD – Loss Given Default)) na podlagi sistematičnega dejavnika (kreditni cikel), ki ga spodbuja makroekonomija in se projicira prek makroekonomskih napovedi ali scenarijev. Končna pričakovana kreditna izguba je z verjetnostjo tehtano povprečje posameznega makroekonomskega scenarija za pričakovane kreditne izgube. Ta v prihodnost usmerjeni model oslabitev se uporablja za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, pogodbe o finančnem poroštvu in zunajbilančne obveznosti.
V skladu z MSRP 9 se popravek vrednosti za izgubo meri na eni od naslednjih podlag:
|
— |
12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgubah: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz možnih dogodkov neplačila v 12 mesecih po datumu poročanja, ter |
|
— |
pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz vseh možnih dogodkov neplačila v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta. |
MSRP 9 določa „tristopenjski“ model za oslabitev na podlagi sprememb kreditne kakovosti od začetnega pripoznanja. Finančni instrumenti se razvrstijo v „1. stopnjo“, razen tistih, za katere se ugotovi znatno povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja. To vključuje kvantitativne in kvalitativne informacije ter analizo na podlagi strokovnega znanja Banke, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.
Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo so finančna sredstva, ki se od začetnega pripoznanja obravnavajo kot razvrščena v 3. stopnjo. Za kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo se kumulativne spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Banka oceni stopnjo po MSRP 9 na podlagi zaporednega pristopa, pri katerem se uporabljajo informacije, specifične za nasprotno stranko ali instrument, v skladu s sprožilci zgodnjega opozarjanja, nedonosnimi izpostavljenostmi ter smernicami in postopki za prestrukturiranje.
EIB meni, da se obstoječi v prihodnost usmerjen model pričakovanih kreditnih izgub šteje za dovolj robustnega, da omogoča upoštevanje izrednih gospodarskih dogodkov, ki so bili neposredno zajeti v makroekonomskih projekcijah in časovnih strukturah verjetnosti neplačila.
Ob znatnem povečanju kreditnega tveganja se finančni instrument prerazporedi v 2. stopnjo, vendar se še ne šteje, da ima poslabšano kreditno kakovost. Če ima finančni instrument poslabšano kreditno kakovost, se prerazporedi v 3. stopnjo.
Za opredelitev izpostavljenosti v 3. stopnji Banka določi, ali obstajajo nepristranski dokazi o nedonosni izpostavljenosti. Za finančno sredstvo se šteje, da obveznosti niso izpolnjene, če ni verjetno, da bo posojilojemalec v celoti plačal svoje kreditne obveznosti v Sklad za spodbujanje naložb brez njegove pomoči, ali če posojilojemalec več kot 90 dni zamuja z izpolnitvijo kakršne koli pomembne kreditne obveznosti do Sklada za spodbujanje naložb.
V zvezi s tem se šteje, da je finančno sredstvo oslabljeno, če je ugotovljeno, da Sklad za spodbujanje naložb verjetno ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali enakovredne vrednosti. Posamezne kreditne izpostavljenosti se ovrednotijo na podlagi značilnosti posojilojemalca, njegovega splošnega finančnega stanja, virov in plačilnih evidenc, obetov za podporo s strani morebitnih finančno odgovornih porokov in po potrebi unovčljive vrednosti kakršnega koli zavarovanja s premoženjem.
Vse oslabljene terjatve se pregledajo in analizirajo vsaj dvakrat na leto. Vse naknadne spremembe zneskov in časovnega okvira pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v primerjavi s predhodnimi ocenami bodo povzročile spremembo rezervacij za kreditne izgube in bodo obračunane ali knjižene v izkazu poslovnega izida. Popravek vrednosti za oslabitev se razveljavi le, če se je kreditna kakovost izboljšala tako, da obstaja razumno zagotovilo o pravočasnem plačilu glavnice in obresti v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji sporazuma o terjatvi. Odpis se izvede, če se šteje, da je terjatev v celoti ali delno neizterljiva ali odpisana. Odpisi se obračunajo na podlagi predhodno ugotovljenih oslabitev ali se neposredno knjižijo v izkazu poslovnega izida in zmanjšajo glavnico terjatve. Izterjave delno ali v celoti predhodno odpisanih zneskov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida. Za odpisana finančna sredstva bi se lahko še vedno izvajale izvršilne dejavnosti, da bi se upoštevali postopki Banke za izterjavo zapadlih zneskov.
Merjenje pričakovanih kreditnih izgub – vhodni podatki, predpostavke in tehnike
Za sredstva 2. in 3. stopnje se uporablja merjenje pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, za sredstva 1. stopnje pa merjenje 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.
Pričakovane kreditne izgube so bile izračunane na podlagi naslednjih spremenljivk:
|
— |
bonitetne ocene in verjetnosti neplačila v trenutku (PIT PD), |
|
— |
izgub ob neplačilu v trenutku (PIT LGD), |
|
— |
izpostavljenosti ob neplačilu (EAD). |
Bonitetna ocena nasprotne stranke se določi na določen datum z uporabo modelov kreditnega točkovanja, prilagojenih različnim kategorijam nasprotnih strank in izpostavljenosti.
Vsaka bonitetna ocena nakazuje posamezno verjetnost neplačila, ki pomeni verjetnost, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje finančne obveznosti v naslednjih 12 mesecih ali v preostalem obdobju trajanja obveznosti. Zato so bonitetne ocene glavni vhodni podatki za določitev časovne strukture verjetnosti neplačila v trenutku za izpostavljenosti. EIB zbira informacije o uspešnosti in neplačilu za izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnemu tveganju. Zbrani podatki se razčlenijo po vrsti panoge in vrsti regije. Različne panoge in regije, ki se enako odzivajo na kreditne cikle, se analizirajo skupaj.
EIB uporablja statistične modele za analizo zbranih podatkov in oblikovanje ocen verjetnosti neplačila v preostalem obdobju trajanja izpostavljenosti ter presojo, kako se bodo spreminjale s časom in glede na dane makroekonomske scenarije.
Izguba ob neplačilu pomeni pričakovanje EIB glede razmerja med izgubo pri izpostavljenosti, ki je posledica neplačila nasprotne stranke, in neporavnanim zneskom ob neplačilu. Izguba ob neplačilu se lahko opredeli tudi kot „1 – stopnja poplačljivosti“. Ocene izgub ob neplačilu so v glavnem določene po geografskih vidikih in vrstah nasprotne stranke, pri čemer obstaja pet glavnih kategorij izpostavljenosti: države, javne institucije, finančne institucije, podjetja in projektno financiranje. Vrednosti izgub ob neplačilu se lahko dodatno prilagodijo na podlagi značilnosti produkta in pogodbe, ki sta predmet izpostavljenosti.
EIB vključuje informacije v trenutku in v prihodnost usmerjene informacije tako v oceno, ali se je kreditno tveganje instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo, kot v merjenje njegovih pričakovanih kreditnih izgub.
EIB je za merjenje pričakovanih kreditnih izgub razvila pristop pogojnega modeliranja za izračun časovne strukture verjetnosti neplačila (t. i. model za PIT PD), ki vključuje:
|
— |
opredelitev ekonomsko upravičene funkcije povezanosti med kreditnim ciklom in makroekonomskimi spremenljivkami ter |
|
— |
sklop treh makroekonomskih scenarijev (en izhodiščni scenarij in dva scenarija, ki odražata gospodarsko rast oziroma upad gospodarske rasti) z večletno potencialno realizacijo BDP in z njimi povezane verjetnosti. |
EIB je makroekonomske scenarije pripravila z uporabo polstrukturnega modela svetovnega gospodarstva z več državami in več enačbami z opredeljenimi gradniki za posamezne države. Osnovni/izhodiščni scenarij je oblikovan tako, da je skladen z najnovejšimi napovedmi Evropske komisije. Pozitivni in negativni scenarij temeljita na osnovnem scenariju z uporabo modela z več državami / več enačbami. Scenariji so izpeljani iz šokov za BDP, ki je ključno merilo gospodarske dejavnosti. Šoki za realni BPD so kalibrirani, da ponovijo opazovano nestanovitnost spremenljivke. Nato se, kjer je primerno, uporabi strokovna presoja, da se podrobneje določita velikost in vztrajnost šokov za BDP. Tako se šoki določijo skupaj s funkcijo propadanja, da se določi učinek šokov skozi čas. Verjetnosti, povezane z vsakim scenarijem, so opredeljene na način, da odražajo tržne kazalnike (nestanovitnost) in notranje razvite kazalnike / sledilnike, ki se dosledno uporabljajo skozi čas, da zajamejo negotovosti.
Pri modelih EIB za PIT PD in PIT LGD se uporabljajo enake napovedane vrednosti kreditnega cikla kot glavne vhodne podatke v različnih makroekonomskih scenarijih. Kreditni cikel se izračuna na podlagi znižanih bonitetnih ocen zunanje bonitetne agencije, projekcij letnih stopenj rasti realnega BDP ter razmika med dolgoročnimi in kratkoročnimi obrestnimi merami.
EAD pomeni pričakovano izpostavljenost v primeru neplačila ter temelji na tekoči izpostavljenosti nasprotni stranki in morebitnih spremembah sedanjega zneska, ki je dovoljen v skladu s pogodbo, vključno z amortizacijo. EAD finančnega sredstva je njegova bruto knjigovodska vrednost. Za posojilne obveze in finančna poroštva EAD vključuje črpani znesek.
2.4.2.1 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise z zapadlostjo tri mesece ali manj. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so v izkazu finančnega položaja prikazani po odplačni vrednosti.
2.4.2.2 Finančna sredstva zakladnice
Finančna sredstva zakladnice sestavljajo kotirajoče in nekotirajoče obveznice z namenom njihovega posedovanja do zapadlosti ter komercialni zapisi z zapadlostjo več kot tri mesece, zaradi česar so razvrščena po odplačni vrednosti.
Te obveznice in komercialni zapisi se prvotno merijo po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost, povečana za vse neposredno pripisljive stroške posla. V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.
2.4.2.3 Posojila in predujmi
Portfelj posojil in predujmov je lahko sestavljen iz dolžniških instrumentov, kot so posojila in dolžniški vrednostni papirji, vključno z obveznicami, zadolžnicami ali certifikati, ki jih izdajo strukturirani subjekti, da bi jih posedovali do zapadlosti in prejemali pogodbene denarne tokove.
Posojila in predujmi vključujejo:
|
— |
posojila in predujme, merjene po OV; |
|
— |
posojila in predujme, ki se obvezno merijo po PVIPI. |
Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v njegovih sredstvih, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Neizplačani deli posojil se knjižijo v zunajbilančnih postavkah po svoji nominalni vrednosti. Posojila, ki opravijo preizkus IPGO, se prvotno evidentirajo po nabavni vrednosti (njihovi neto izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.
Dolžniški vrednostni papirji se pripoznajo v sredstvih Sklada za spodbujanje naložb, ko se izvrši plačilo izdajatelju, in so lahko v obliki pogodbeno povezanega ali enotranšnega dolžniškega instrumenta. Neizplačani deli dolžniških vrednostnih papirjev se knjižijo v zunajbilančnih postavkah po svoji nominalni vrednosti. Dolžniški vrednostni papirji se prvotno merijo po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost, povečana za vse neposredno pripisljive stroške posla, pozneje pa se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.
Politika oslabitve glede posojil in predujmov je opisana v pojasnilu 2.4.2.
Posojila in predujmi, ki ne izpolnjujejo poslovnega modela ali merila IPGO, se obvezno merijo po PVIPI. Metoda merjenja poštene vrednosti, ki se uporablja, temelji na tehniki diskontiranih denarnih tokov ali likvidacijski vrednosti.
Za vpliv reforme IBOR na ponovno merjenje posojil in predujmov po odplačni vrednosti glej namenske odstavke v pojasnilu 2.4.2 – Razvrstitev in merjenje / Sprememba.
2.4.2.4 Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom
Sklad za spodbujanje naložb ima dve vrsti naložb v kapital: (i) neposredne naložbe v kapital in (ii) sklade tveganega kapitala. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom se prvotno pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške poslov. Poznejše spremembe poštene vrednosti, vključno s pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v postavki „Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom“.
Neizkoriščen del teh naložb, za katerega so bile prevzete obveznosti, je prikazan kot konsolidirane zunajbilančne obveznosti po nominalni vrednosti.
Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov
Poštena vrednost se določi z uporabo metode neto vrednosti sredstev (pri čemer se predpostavlja, da je združena neto vrednost sredstev kljub neobstoju lahko preverljive tržne vrednosti najboljša ocena poštene vrednosti). Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, kjer poštene vrednosti ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih tehnik vrednotenja (pojasnilo 4.2.1).
Pripisana neto vrednost sredstev se prilagodi za dogodke, ki so nastali med datumom zadnje razpoložljive neto vrednosti sredstev in datumom bilance stanja, če upravni odbor meni, da je taka prilagoditev pomembna. Pomembne prilagoditve se spremenijo, dokler svet direktorjev ne sprejme računovodskih izkazov za zadevno leto. V zvezi s tem je Banka glede na splošni kontekst negotovosti, različna nakopičena tveganja zaradi ruske invazije na Ukrajino in nestanovitnost, opaženo v smislu uspešnosti, okrepila svoje tehnike vrednotenja, da bi ocenila morebitne prilagoditve poštene vrednosti naložb v kapital za neto vrednosti sredstev, ki jih upravitelji skladov na datum poročanja niso sporočili o računovodskih izkazih Sklada za spodbujanje naložb.
Za posamezne naložbe, pri katerih neto vrednosti sredstev ni mogoče zlahka določiti, bi se lahko uporabile druge smernice, na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (IPEV), kot jih je objavil odbor IPEV, ter zahtevala podrobnejše spremljanje in pregled. V skladu s to metodo so skladi notranje razvrščeni v tri kategorije:
|
— |
kategorija I – skladi, ki so sprejeli zahteve glede poštene vrednosti iz MSRP 13 ali smernic IPEV, za katere se opravi poseben pregled za zagotovitev, da je neto vrednost sredstev zanesljiva ocena poštene vrednosti; |
|
— |
kategorija II – skladi, ki so sprejeli druge smernice za vrednotenje (kot so prejšnje smernice EVCA iz leta 2001) ali standarde, za katere se lahko šteje, da so v skladu z MSRP 13, za katere se lahko izračuna enakovredna neto vrednost sredstev, in |
|
— |
kategorija III – skladi, ki niso sprejeli niti zahtev MSRP 13 glede poštene vrednosti niti katerih koli drugih smernic glede vrednotenja v skladu z MSRP 13. |
Ocena pomembnega vpliva
Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala. V skladu z uveljavljeno prakso v tej panogi kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost takega sklada. To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada. Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo politik sklada, npr. v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička. Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada. Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje pomembnih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij. Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso panoge, kar zagotavlja, da Sklad za spodbujanje naložb ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MSRP 10 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb več kot 20 % glasovalnih pravic.
2.4.3
Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, v skladu s katerimi mora Sklad za spodbujanje naložb opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačil ob zapadlosti v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta.
Finančna poroštva se obračunavajo v skladu z MSRP 9 – Finančni instrumenti kot „izvedeni finančni instrumenti“ ali kot „finančna poroštva“, odvisno od njihovih značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v MSRP 9.
Računovodska usmeritev za izvedene finančne instrumente je razkrita v pojasnilu 2.4.5.
Finančna poroštva se prvotno pripoznajo v izkazu finančnega položaja v postavki „Rezervacije za izdana jamstva“ po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji finančnih poroštev. Ob začetnem pripoznanju obveznost plačila ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij ali začetni pričakovani izgubi.
Po začetnem pripoznanju se finančna poroštva merijo po višji od naslednjih vrednosti:
|
— |
znesku popravka vrednosti za izgubo, kot je določen v skladu z MSRP 9, in |
|
— |
začetno pripoznani premiji, zmanjšani za prihodke, pripoznane v skladu z načeli MSRP 15. |
Vsako povečanje ali zmanjšanje neto obveznosti (kot je izmerjeno v skladu z MSRP 9) v zvezi s finančnimi poroštvi, razen plačila vpoklicanih poroštev, se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v postavki „Spremembe rezervacij za jamstva“.
Prejeta premija se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod naslovom „Prihodki od opravnin (provizij)“ na podlagi amortizacijskega načrta v skladu z MSRP 15 v obdobju trajanja finančnega poroštva.
2.4.4
Razvrstitev in merjenje
Finančna obveznost se meri po odplačni vrednosti, razen finančnih obveznosti:
|
— |
ki se obvezno merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (npr. obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov) in |
|
— |
ki so določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. |
Sklad za spodbujanje naložb odpravi pripoznanje finančne obveznosti, kadar so njegove pogodbene obveznosti zaključene, razveljavljene ali so potekle.
2.4.5
Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave, medvalutne obrestne zamenjave in kratkoročne valutne zamenjave.
Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma trgovanja.
Sklad za spodbujanje naložb lahko v okviru običajnega poslovanja sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih, da bi se izravnali vsi dobički ali izgube, nastali zaradi nihanj deviznih tečajev.
Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po PVIPI in o njih se poroča kot o izvedenih finančnih instrumentih. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.
Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih“.
Z MSRP 9 so bile zahteve za ločevanje vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov odpravljene za finančna sredstva ali finančne obveznosti, zato se hibridna pogodba v skladu s tem pri razvrščanju finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obravnava kot celota.
2.4.6
Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu finančnega položaja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb.
Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:
|
— |
kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije, |
|
— |
so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, |
|
— |
vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti, |
|
— |
instrument nima nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, in |
|
— |
skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, temeljijo predvsem na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih neto sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in neto sredstev in neto sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta. |
Prispevki so v računovodskih izkazih merjeni in razvrščeni po odplačni vrednosti.
Izplačani prispevki držav članic predstavljajo razpoložljive vrnjene dodelitve, izplačane Evropski komisiji in Združenemu kraljestvu. V skladu s sporazumom o prenosu EIB od leta 2024 do leta 2027 najpozneje do 31. marca vsakega leta pisno sporoči znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP in znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev iz ČDO, ki so se nabrale do 31. decembra predhodnega leta (v nadaljnjem besedilu: poročilo o razpoložljivih vrnjenih dodelitvah). V poročilu o razpoložljivih vrnjenih dodelitvah se razlikuje med vrnjenimi dodelitvami, ki se prenesejo Komisiji (vrnjene dodelitve v državah AKP in v ČDO), in vrnjenimi dodelitvami, ki se prenesejo v Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo). Razpoložljive vrnjene dodelitve se pripoznajo v izkazu finančnega položaja, ko se Skladu za spodbujanje naložb pošlje ustrezen zahtevek za plačilo.
2.4.7
Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se evidentirajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka po efektivni obrestni meri, tj. meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na neto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se evidentirana vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.
Obresti od posojil na podlagi kupljenih ali izdanih (ustvarjenih) sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo se evidentirajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka z uporabo posojilu prilagojene efektivne obrestne mere skozi celotno trajanje posojila, tj. mere, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na odplačno vrednost posojila.
Subvencionirane obrestne mere, prejete za sredstva Sklada za spodbujanje naložb, se odložijo in pripoznajo kot prilagoditev efektivnega donosa, ki se evidentira v postavki „Prihodki od obresti in podobni prihodki“ v izkazu poslovnega izida za obdobje od izplačila do povračila subvencioniranega posojila.
Provizije za prevzete obveznosti se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila ter so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Prihodki od obresti in podobni prihodki“.
2.4.8
Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.
Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer in tehnično pomoč, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad za spodbujanje naložb izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša zneske, dolgovane tretjim osebam.
Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb.
2.4.9
Prihodki od obresti na denarna sredstva in njihove ustreznike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnega dogodka.
2.4.10
Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene, medtem ko se provizije za izvedbo pomembnega dejanja pripoznajo kot prihodek, ko je pomembno dejanje opravljeno. Te provizije so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Prihodki od opravnin (provizij)“.
Dividende v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom se pripoznajo, ko so prijavljene, in so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v okviru neto realiziranega dobička iz naslova delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom.
2.4.11
Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.
3. Upravljanje tveganj
V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov. Ta tveganja vključujejo:
|
— |
kreditno tveganje – tveganje izgub zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke, ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave (31), |
|
— |
likvidnostno tveganje – tveganje, povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube, |
|
— |
tržno tveganje – tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih. |
3.1 Organizacija upravljanja tveganj
EIB redno prilagaja okvir Sklada za spodbujanje naložb za upravljanje tveganj.
Direktorat za tveganja in skladnost skupine EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih. Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločitev nalog, je direktorat za tveganja in skladnost skupine EIB neodvisen od enote za trgovanje in predloži drugo mnenje o vseh predlogih, ki jih zagotovi enota za trgovanje in so povezani s tveganji.
Na ravni EIB glavni upravljavec tveganj v skupini poroča o tveganjih v skupini upravnemu odboru EIB pod nadzorom člana upravnega odbora, pristojnega za tveganja. Glavni upravljavec tveganj v skupini ima neposreden dostop do odbora za politiko tveganj in lahko neposredno naslavlja svet direktorjev EIB in z njim komunicira v zvezi s katero koli zadevo z njegovega področja delovanja.
3.2 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave.
3.2.1
EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje in pričakovano izgubo z namenom ovrednotenja in določitve cene tveganja. EIB je razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene nasprotnih strank posojilojemalcev/porokov, povezanih s posojili. Metodologija je prilagojena posamezni glavni bonitetni vrsti nasprotne stranke (npr. podjetja, finančne institucije itd.). Ob upoštevanju dobrih praks v bančnem sektorju, ki se uporabljajo za EIB, in načel, določenih na podlagi uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank. Vsaki nasprotni stranki se pripiše notranja bonitetna ocena, ki odraža njeno verjetnost neplačila, pridobljena s podrobno analizo profila poslovnega in finančnega tveganja nasprotne stranke in tveganja zadevne države v kontekstu poslovanja. Strokovne prilagoditve se opravijo po potrebi na podlagi upoštevanja podpore, ki jo pravnim subjektom zagotavlja matično podjetje ali vlada, končno bonitetno oceno pa je mogoča naknadno spremeniti, da se odrazijo informacije (npr. oblikovanje tržnih cen), ki niso bile upoštevane v modelu.
Za kreditno oceno projektnega financiranja in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se uporabljajo ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga. Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov. Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja ocena tveganja. Končno, tretjim državam bonitetno oceno določi ekonomski oddelek na podlagi statističnega modela.
Vse notranje bonitetne ocene se v času trajanja posojila spremljajo in redno posodabljajo.
EIB za zmanjšanje kreditnega tveganja po potrebi in za vsak primer posebej uporablja različne kreditne izboljšave, med drugim vrednostne papirje, jamstva in pogodbene klavzule, povezane z nasprotno stranko ali projektom, odvisno od narave posojilojemalca in vrste posla.
Sklad za spodbujanje naložb za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.
3.2.2
Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza finančnega položaja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem.
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
Največja izpostavljenost |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
||
|
SREDSTVA |
|
|
||
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
1 638 604 |
1 376 824 |
||
|
Terjatve do vplačnikov |
7 482 |
85 321 |
||
|
Izvedeni finančni instrumenti |
783 |
55 765 |
||
|
Posojila in predujmi |
1 498 048 |
1 683 312 |
||
|
Druga sredstva |
– |
616 |
||
|
Skupaj |
3 144 917 |
3 201 838 |
||
|
Rezervacije za obveznosti iz posojil |
–18 320 |
–19 038 |
||
|
ZUNAJBILANČNE POSTAVKE |
|
|
||
|
Pogojne obveznosti |
|
|
||
|
– |
985 |
||
|
Prevzete obveznosti |
|
|
||
|
676 229 |
883 092 |
||
|
2 500 |
46 764 |
||
|
Zunajbilančne postavke skupaj |
678 729 |
930 841 |
||
|
Kreditna izpostavljenost skupaj |
3 805 326 |
4 113 641 |
||
3.2.3
3.2.3.1 Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in predujmih
Za posojila in predujme ali jamstva Sklada za spodbujanje naložb se opravita celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za bonitetno oceno posojila. Za posle v okviru programa za financiranje z učinkom (kot je opisan v pojasnilu 25), razen posredniških posojil, veljajo splošna načela mandata glede tveganja, kot so predvidena v Smernicah EIB o kreditnem tveganju in tveganju pri lastniških vrednostnih papirjih. Bonitetne ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi merili na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, vrste jamstva, in kadar je primerno, poroka.
Sistem bonitetnega ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub. Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili. Bonitetne ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je rezultat verjetnosti neplačila glavnih dolžnikov, izpostavljenosti ob neplačilu ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti. Bonitetne ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:
|
— |
kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj, |
|
— |
kot kazalnik razpršenosti različic kreditnih tveganj za namene določanja prednosti pri dejavnosti spremljanja, |
|
— |
za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum in |
|
— |
kot vhodni podatek pri odločanju o stroških tveganja. |
Za določitev bonitetne ocene posojila se uporabljajo naslednji dejavniki:
|
(i) |
Kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost. V skladu s pristopom na osnovi notranjih bonitetnih ocen, ki temelji na okviru Basel III, je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene posojilojemalcev in porokov. Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank. |
|
(ii) |
Korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave. Čim višja je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, tem nižja je vrednost jamstva, zato je nižja (slabša) tudi bonitetna ocena posojila. |
|
(iii) |
Vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta. |
|
(iv) |
Veljavna stopnja izterjave: to je znesek, za katerega se predpostavlja, da bo izterjan po neizpolnjevanju obveznosti ustrezne nasprotne stranke, izražen kot odstotek zadevne izpostavljenosti iz naslova posojila. |
|
(v) |
Pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost in bonitetno oceno posojila. |
|
(vi) |
Trajanje posojila ali, splošneje, denarni tokovi posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, sorazmerno s trajanjem odplačilne dobe posojila. |
Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh šestih zgoraj navedenih elementov. Glede na izračunano raven pričakovane izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij bonitetnih ocen posojil:
|
„A“– |
Prvorazredna posojila: „A0“, ki zajema „tveganje“ državnih posojilojemalcev EU, tj. posojila, odobrena državam članicam ali za katera v celoti izrecno in brezpogojno jamčijo države članice, pri katerih se ne pričakujejo težave z odplačilom, tj. pričakovana izguba je v višini 0 % (na podlagi statusa prednostnega upnika Banke in zakonske zaščite, za katera se šteje, da zagotavljata popolno izterjavo sredstev Banke ob zapadlosti), ter posojila s celovitim jamstvom EU ali držav članic. „A+“ zajema posojila subjektom (ali za katera jamčijo subjekti), ki niso države članice EU, za katera se ne pričakuje poslabšanje kakovosti v času njihovega trajanja ali pa se pričakuje le omejeno poslabšanje. |
|
„B“– |
Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih Banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala. Za izražanje relativne verjetnosti, da bo prišlo do takega poslabšanja, se uporabljata podkategoriji B+ in B–. |
|
„C“– |
Kakovostna posojila: primer so lahko posojila z „enim podpisom“ (nezavarovana posojila) trdnim podjetjem (npr. enakovredna notranja bonitetna ocena Baa1/BBB+) z razumno zapadlostjo in ustreznimi zaščitnimi klavzulami. |
|
„D“ |
Ta bonitetni razred predstavlja (poleg posojil, ki so bila prvotno odobrena na tej ravni) mejno izpostavljenost s profilom tveganja, ki ga Banka na splošno sprejema. To ločnico pri bonitetnih ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D–. |
|
„E“– |
Ta kategorija bonitetnih ocen posojil zajema posojila, pri katerih je profil tveganja slabši od običajno sprejemljivega. Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub. Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor. Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora, pri čemer pri posojilnih poslih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve. |
|
„F“– |
Kategorija F (za angl. fail) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje. Oceno F lahko dobijo le nezaključeni posli, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin. Vsi posli, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija. |
Razpredelnica v oddelku 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij bonitetnih ocen posojil.
3.2.3.2 Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil
Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (neto knjigovodska vrednost) za podpisana posojila in predujme (izplačane in neizplačane) po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
Na dan 31. 12. 2024 |
Z jamstvom |
Brez jamstva |
Skupaj |
% izplačanega skupnega zneska |
|
Finančne institucije |
45 015 |
879 963 |
924 978 |
62 % |
|
Podjetja |
164 680 |
193 836 |
358 516 |
24 % |
|
Javni organi |
– |
– |
– |
0 % |
|
Države |
– |
214 554 |
214 554 |
14 % |
|
Izplačano skupaj |
209 695 |
1 288 353 |
1 498 048 |
100 % |
|
Neizplačano |
42 259 |
615 650 |
657 909 |
|
|
Izplačano in neizplačano skupaj |
251 954 |
1 904 003 |
2 155 957 |
|
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
Na dan 31. 12. 2023 |
Z jamstvom |
Brez jamstva |
Skupaj |
% izplačanega skupnega zneska |
|
Finančne institucije |
54 290 |
952 740 |
1 007 030 |
60 % |
|
Podjetja |
155 653 |
293 302 |
448 955 |
27 % |
|
Javni organi |
15 138 |
– |
15 138 |
1 % |
|
Države |
– |
212 189 |
212 189 |
13 % |
|
Izplačano skupaj |
225 081 |
1 458 231 |
1 683 312 |
100 % |
|
Neizplačano |
43 200 |
820 854 |
864 054 |
|
|
Izplačano in neizplačano skupaj |
268 281 |
2 279 085 |
2 547 366 |
|
Direktorat za upravljanje in spremljanje portfelja je odgovoren za spremljanje posojilojemalcev in porokov ter za finančno in pogodbeno spremljanje, povezano s projekti. Tako se kreditna sposobnost posojil, posojilojemalcev in porokov Sklada za spodbujanje naložb stalno spremlja, tj. vsaj enkrat letno, pogosteje pa po potrebi in v okviru kreditnih dogodkov. Direktorat za upravljanje in spremljanje portfelja zlasti preveri, ali so izpolnjene pogodbene pravice in, v primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ali so sprejeti popravni ukrepi. V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj. Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi.
3.2.3.3 Razčlenitev kreditne kakovosti po vrstah posojilojemalcev
V spodnjih razpredelnicah je prikazana analiza kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023, opravljena z aplikacijami za bonitetno ocenjevanje posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih obveznosti (izplačanih in neizplačanih).
|
(v tisočih EUR) |
||||||||
|
Na dan 31. 12. 2024 |
|
Visoka kakovost |
Standardna kakovost |
Najmanjše sprejemljivo tveganje |
Visoko tveganje |
Brez ocene (32) |
Skupaj |
% vseh posojil |
|
A do B– |
C |
D+ |
D– ali manj |
|
|
|
||
|
Posojilojemalec |
Finančne institucije |
234 681 |
299 526 |
218 172 |
387 621 |
– |
1 140 000 |
53 % |
|
|
Podjetja |
41 934 |
3 318 |
– |
189 403 |
195 031 |
429 686 |
20 % |
|
|
Javni organi |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
0 % |
|
|
Države |
51 820 |
2 929 |
22 375 |
509 147 |
– |
586 271 |
27 % |
|
Skupaj |
|
328 435 |
305 773 |
240 547 |
1 086 171 |
195 031 |
2 155 957 |
100 % |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
(v tisočih EUR) |
||||||||
|
Na dan 31. 12. 2023 |
|
Visoka kakovost |
Standardna kakovost |
Najmanjše sprejemljivo tveganje |
Visoko tveganje |
Brez ocene (33) |
Skupaj |
% vseh posojil |
|
|
|
A do B– |
C |
D+ |
D– ali manj |
|
|
|
|
Posojilojemalec |
Finančne institucije |
270 520 |
276 133 |
268 648 |
508 180 |
– |
1 323 481 |
52 % |
|
|
Podjetja |
51 505 |
53 |
564 |
347 992 |
194 441 |
594 555 |
23 % |
|
|
Javne institucije |
– |
15 138 |
– |
– |
– |
15 138 |
1 % |
|
|
Države |
50 858 |
2 164 |
12 907 |
548 263 |
– |
614 192 |
24 % |
|
Skupaj |
|
372 883 |
293 488 |
282 119 |
1 404 435 |
194 441 |
2 547 366 |
100 % |
3.2.3.4 Porazdeljenost tveganj pri posojilih in predujmih
3.2.3.4.1
Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
Država posojilojemalca |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Kenija |
246 455 |
248 823 |
|
Egipt |
224 074 |
260 529 |
|
Nigerija |
119 847 |
218 521 |
|
Etiopija |
117 954 |
121 126 |
|
Togo |
91 324 |
80 267 |
|
Mavricij |
86 850 |
84 331 |
|
Zambija |
84 336 |
66 947 |
|
Regionalno-AKP |
75 060 |
86 505 |
|
Barbados |
67 426 |
72 036 |
|
Ruanda |
67 061 |
71 525 |
|
Kamerun |
58 577 |
48 616 |
|
Uganda |
37 062 |
33 365 |
|
Zimbabve |
35 885 |
35 546 |
|
Demokratična republika Kongo |
23 820 |
29 803 |
|
Nova Kaledonija |
21 166 |
26 425 |
|
Senegal |
18 052 |
28 729 |
|
Tanzanija |
16 233 |
21 394 |
|
Benin |
16 208 |
16 742 |
|
Dominikanska republika |
11 006 |
16 768 |
|
Gvineja |
10 337 |
12 926 |
|
Madagaskar |
9 122 |
9 287 |
|
Mavretanija |
8 717 |
9 374 |
|
Slonokoščena obala |
7 440 |
9 644 |
|
Mali |
5 707 |
8 158 |
|
Esvatini |
5 673 |
6 453 |
|
Kajmanji otoki |
5 588 |
6 575 |
|
Sejšeli |
5 018 |
2 037 |
|
Sveta Lucija |
4 864 |
4 565 |
|
Malavi |
3 586 |
6 476 |
|
Zelenortski otoki |
3 318 |
6 254 |
|
Mozambik |
3 126 |
5 142 |
|
Burkina Faso |
2 348 |
4 389 |
|
Mikronezija |
2 062 |
2 342 |
|
Gana |
1 304 |
4 074 |
|
Francoska Polinezija |
1 193 |
1 838 |
|
Samoa |
198 |
344 |
|
Haiti |
51 |
121 |
|
Jamajka |
– |
15 138 |
|
Vanuatu |
– |
177 |
|
Skupaj |
1 498 048 |
1 683 312 |
3.2.3.4.2
V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v postavki „Terciarni sektor in drugo“.
|
(v tisočih EUR) |
||
|
Industrijski sektor posojilojemalca |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Finančne storitve |
924 947 |
1 012 001 |
|
Javna uprava |
214 554 |
212 189 |
|
Električna energija |
170 632 |
187 701 |
|
Kemikalije |
81 046 |
91 786 |
|
Zdravstveno varstvo |
36 833 |
36 833 |
|
Poslovne storitve, IT in mediji |
33 926 |
33 638 |
|
Zdravila in medicinska oprema |
13 227 |
18 526 |
|
Investicijsko blago |
7 244 |
4 103 |
|
Kovine in rudarstvo |
7 157 |
7 236 |
|
Regulirana omrežja |
5 441 |
– |
|
Odstranjevanje in recikliranje odpadkov |
3 041 |
3 802 |
|
Telekomunikacije |
– |
60 182 |
|
Infrastruktura za zračni in pomorski promet |
– |
15 138 |
|
Večnamenske službe |
– |
177 |
|
Skupaj |
1 498 048 |
1 683 312 |
3.2.3.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za vsako notranjo bonitetno oceno
EIB uporablja notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete v skladu s pristopom glede bonitetnih ocen, ki temelji na okviru Basel III. Večini nasprotnih strank Sklada za spodbujanje naložb je bila dodeljena notranja bonitetna ocena v skladu s to metodologijo. V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po boljši notranji bonitetni oceni posojilojemalca ali poroka, kjer je na voljo. Če notranja bonitetna ocena ni na voljo, je bila za to analizo uporabljena zunanja bonitetna ocena.
V razpredelnici so prikazane podpisane (izplačane in neizplačane) ter tveganju prilagojene izpostavljenosti na podlagi notranje metodologije, ki jo Sklad za spodbujanje naložb uporablja za upravljanje limita.
|
(v tisočih EUR) |
||||||
|
|
2024 |
|||||
|
|
Enakovreden bonitetni razred agencije Moody's |
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
PVIPI |
Skupaj |
|
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje |
Aaa |
– |
38 896 |
– |
– |
38 896 |
|
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje |
Aa1–Aa3 |
67 436 |
– |
– |
– |
67 436 |
|
Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje |
A1–A3 |
10 501 |
– |
– |
– |
10 501 |
|
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje |
Baa1–Baa3 |
246 650 |
– |
3 041 |
– |
249 691 |
|
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka |
Ba1–Ba3 |
66 050 |
– |
– |
– |
66 050 |
|
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje |
B1–B3 |
588 657 |
29 996 |
16 233 |
– |
634 886 |
|
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje |
manj kot Caa1 |
74 924 |
229 726 |
– |
– |
304 650 |
|
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke |
manj kot Caa1, vendar neplačilo |
– |
– |
22 307 |
– |
22 307 |
|
Posojila in predujmi po PVIPI |
|
– |
– |
– |
200 677 |
200 677 |
|
Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti |
|
–9 675 |
–12 576 |
–12 431 |
–62 364 |
–97 046 |
|
Knjigovodska vrednost posojil in predujmov |
|
1 044 543 |
286 042 |
29 150 |
138 313 |
1 498 048 |
|
Obveznosti iz posojil |
|
|
|
|
|
|
|
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje |
Aa1–Aa3 |
86 796 |
– |
– |
– |
86 796 |
|
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje |
Baa1–Baa3 |
10 000 |
– |
– |
– |
10 000 |
|
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka |
Ba1–Ba3 |
81 500 |
– |
– |
– |
81 500 |
|
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje |
B1–B3 |
20 000 |
270 990 |
– |
– |
290 990 |
|
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje |
manj kot Caa1 |
12 500 |
11 329 |
– |
– |
23 829 |
|
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke |
manj kot Caa1, vendar neplačilo |
– |
– |
111 000 |
– |
111 000 |
|
Brez notranje bonitetne ocene (34) |
|
15 445 |
– |
– |
– |
15 445 |
|
Posojila in predujmi po PVIPI |
|
– |
– |
– |
56 669 |
56 669 |
|
Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti |
|
–1 491 |
–16 829 |
– |
– |
–18 320 |
|
Knjigovodska vrednost obveznosti iz posojil |
|
224 750 |
265 490 |
111 000 |
56 669 |
657 909 |
|
(v tisočih EUR) |
||||||
|
|
2023 |
|||||
|
|
Enakovreden bonitetni razred agencije Moody's |
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
PVIPI |
Skupaj |
|
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje |
Aaa |
– |
47 534 |
– |
– |
47 534 |
|
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje |
Aa1–Aa3 |
72 051 |
– |
– |
– |
72 051 |
|
Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje |
A1–A3 |
10 428 |
– |
– |
– |
10 428 |
|
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje |
Baa1–Baa3 |
33 439 |
263 036 |
3 802 |
– |
300 277 |
|
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka |
Ba1–Ba3 |
75 418 |
– |
– |
– |
75 418 |
|
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje |
B1–B3 |
533 775 |
206 438 |
20 349 |
– |
760 562 |
|
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje |
manj kot Caa1 |
77 010 |
246 682 |
– |
– |
323 692 |
|
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke |
manj kot Caa1, vendar neplačilo |
– |
– |
17 860 |
– |
17 860 |
|
Posojila in predujmi po PVIPI |
|
– |
– |
– |
182 080 |
182 080 |
|
Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti |
|
–10 964 |
–24 674 |
–14 976 |
–55 976 |
– 106 590 |
|
Knjigovodska vrednost posojil in predujmov |
|
791 157 |
739 016 |
27 035 |
126 104 |
1 683 312 |
|
Obveznosti iz posojil |
|
|
|
|
|
|
|
Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje |
Aa1–Aa3 |
86 796 |
– |
– |
– |
86 796 |
|
Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje |
A1–A3 |
1 687 |
– |
– |
– |
1 687 |
|
Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje |
Baa1–Baa3 |
10 000 |
– |
– |
– |
10 000 |
|
Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka |
Ba1–Ba3 |
82 770 |
– |
– |
– |
82 770 |
|
Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje |
B1–B3 |
327 995 |
45 990 |
– |
– |
373 985 |
|
Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje |
manj kot Caa1 |
28 089 |
30 537 |
– |
– |
58 626 |
|
Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke |
manj kot Caa1, vendar neplačilo |
– |
50 000 |
111 000 |
– |
161 000 |
|
Brez notranje bonitetne ocene (*3) |
|
39 940 |
– |
– |
– |
39 940 |
|
Posojila in predujmi po PVIPI |
|
– |
– |
– |
68 288 |
68 288 |
|
Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti |
|
–2 715 |
–16 323 |
– |
– |
–19 038 |
|
Knjigovodska vrednost obveznosti iz posojil |
|
574 562 |
110 204 |
111 000 |
68 288 |
864 054 |
EIB stalno spremlja dogodke, ki vplivajo na njene posojilojemalce in poroke. EIB zlasti v primeru poslabšanja bonitetne ocene za vsak primer posebej oceni svoje pogodbene pravice in si prizadeva za blažilne ukrepe. Prav tako pozorno spremlja obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, da zagotovi, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma da se sprejmejo ustrezni ukrepi.
3.2.3.6 Zaostala plačila pri posojilih in oslabitve
Zneski zaostalih plačil se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v „Smernicah in postopkih za spremljanje financ“, ki veljajo za Banko. Ti postopki so v skladu z dobrimi bančnimi praksami in so prilagojeni za vsa posojila, ki jih upravlja EIB.
Postopek spremljanja je strukturiran tako, da zagotavlja, da (i) se morebitna zaostala plačila čim hitreje odkrijejo in sporočijo pristojnim službam; (ii) se kritični primeri nemudoma prenesejo na pravo operativno raven in raven odločanja; (iii) je poskrbljeno za redno poročanje vodstvu Sklada za spodbujanje naložb o splošnem stanju.
Zaostala plačila pri odplačevanju posojil in oslabitve posojil in predujmov lahko razčlenimo na naslednji način:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Posojila in predujmi |
Posojila in predujmi |
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
|
Knjigovodska vrednost |
1 498 048 |
1 683 312 |
|
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
|
|
|
Bruto znesek |
22 307 |
17 860 |
|
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo |
–12 431 |
–14 976 |
|
Knjigovodska vrednost pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
9 876 |
2 884 |
|
Zapadle postavke brez poslabšane kreditne kakovosti |
|
|
|
Zapadle postavke zajemajo |
|
|
|
od 0 do 30 dni |
229 |
– |
|
od 30 do 90 dni |
26 |
23 |
|
od 90 do 180 dni |
– |
315 |
|
več kot 180 dni |
25 |
– |
|
Knjigovodska vrednost zapadlih postavk brez poslabšane kreditne kakovosti |
280 |
338 |
|
Knjigovodska vrednost postavk, ki niso niti zapadle niti nimajo poslabšane kreditne kakovosti |
1 487 892 |
1 680 090 |
|
Knjigovodska vrednost posojil in predujmov skupaj |
1 498 048 |
1 683 312 |
3.2.3.7 Občutljivost pričakovanih kreditnih izgub na prihodnje gospodarske razmere (v tisočih EUR)
Pričakovane kreditne izgube so občutljive na presoje in predpostavke v zvezi z oblikovanjem v prihodnost usmerjenih scenarijev. EIB izvede analizo občutljivosti pričakovanih kreditnih izgub, pripoznanih v pomembnih razredih svojih sredstev.
Napovedi prihodnjih gospodarskih razmer (s pomočjo makroekonomskih scenarijev) so vhodni podatki za model napovedovanja in ustvarjajo pogojne parametre tveganja, ki pa so vhodni podatki za izračun popravka vrednosti za izgubo.
Scenariji so izpeljani iz šokov za BDP, ki je ključno merilo gospodarske dejavnosti. Šoki za realni BPD so kalibrirani, da ponovijo preteklo nestanovitnost spremenljivke. Poleg tega se, kjer je primerno, uporabi strokovna ocena, da se podrobneje določita velikost in vztrajnost šokov za BDP. Tako se šoki določijo skupaj s funkcijo propadanja, da se določi učinek šokov skozi čas. Verjetnosti, povezane z vsakim scenarijem, so opredeljene na način, da odražajo kazalnike (nestanovitnost) trga in notranje razvite kazalnike / sledilnike, ki se dosledno uporabljajo skozi čas, da zajamejo negotovosti. Utež pozitivnih in negativih šokov je odvisna od razporeditve tveganj v gospodarstvu, na četrtletnih projekcijah v preteklem letu so bili uporabljeni negativni in pozitivni šoki z verjetnostjo 40 % oziroma 5 %.
V spodnji razpredelnici je prikazan popravek vrednosti za izgubo za posojila in predujme v okviru 1. in 2. stopnje. Za vsak v prihodnost usmerjen scenarij (npr. izhodiščni, pozitivni in negativni scenarij) se je uporabila utež 100 %, namesto da bi se za vse tri scenarije uporabile uteži verjetnosti scenarija.
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
2024 |
||
|
Pozitivni |
Izhodiščni |
Negativni |
|
|
Bruto izpostavljenost |
1 851 153 |
1 851 153 |
1 851 153 |
|
Popravek vrednosti za izgubo |
28 883 |
30 301 |
31 819 |
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
2023 |
||
|
|
Pozitivni |
Izhodiščni |
Negativni |
|
Bruto izpostavljenost |
2 258 365 |
2 258 365 |
2 258 365 |
|
Popravek vrednosti za izgubo |
45 603 |
51 610 |
58 857 |
3.2.3.8 Nova pogajanja o posojilih in njihovo restrukturiranje
EIB šteje posojila za restrukturirane nedonosne kredite (tj. posojila, dolžniške vrednostne papirje in obveznosti iz posojil), če so bili v zvezi z njimi podaljšani ukrepi restrukturiranja. Ukrepe restrukturiranja sestavljajo „koncesije“, ki jih EIB odobri dolžniku, ki se šteje za nezmožnega izpolniti pogoje pogodbenega servisiranja dolga zaradi finančnih težav, da bi mu omogočila servisiranje dolga ali v celoti ali delno refinanciranje pogodbe. Izpostavljenosti se obravnavajo kot restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija, ne glede na to, ali je kateri od zneskov že zapadel, sicer se izpostavljenost razvrsti kot neplačana. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav.
Pri običajnem poslovanju bi bilo poslabšanje zadevnih posojil ugotovljeno z določbami smernic in postopkov Banke ter bi se spremljalo pred novimi pogajanji. Po koncu novih pogajanj bi EIB še naprej pozorno spremljala ta posojila. Če bi imel finančni instrument poslabšano kreditno kakovost, bi bil premeščen v 3. stopnjo. Posojilo se bo redno spremljalo v skladu z okvirom Banke.
Ukrepi in prakse restrukturiranja, ki jih je med obdobjem poročanja izvajala EIB v okviru svojih dejavnosti prestrukturiranja, med drugim vključujejo podaljšanje rokov zapadlosti, odlog odplačevanja samo glavnice, odlog odplačevanja glavnice in obresti, opustitev pomembnih zavez ter kapitalizacijo zapadle glavnice/obresti.
Posli, za katere se izvedejo ukrepi restrukturiranja, so kot taki prikazani v spodnji razpredelnici:
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
||
|
|
donosni |
nedonosni |
donosni |
nedonosni |
|
Število pogodb, za katere se izvedejo prakse restrukturiranja |
3 |
7 |
13 |
6 |
|
Knjigovodske vrednosti (vključno z obrestmi in zneski zaostalih plačil) |
60 223 |
35 718 |
112 554 |
46 432 |
|
Pripoznan popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube |
622 |
11 156 |
1 654 |
22 151 |
|
Prihodek od obresti v zvezi z restrukturiranimi pogodbami |
3 353 |
1 717 |
8 594 |
1 776 |
|
(v tisočih EUR) |
|||||||
|
|
|
|
Ukrepi restrukturiranja |
|
|
|
|
|
|
31. 12. 2023 |
Podaljšanja rokov zapadlosti |
Odlog odplačevanja glavnice in obresti |
Kršitev pomembnih finančnih zavez |
Drugo |
Pogodbeni rok zapadlosti v plačilo, prenehanje in/ali odpis |
31. 12. 2024 |
|
Finančne institucije |
68 355 |
– |
– |
10 472 |
– |
–56 445 |
22 382 |
|
Podjetja |
90 631 |
– |
– |
– |
– |
–17 072 |
73 559 |
|
Skupaj |
158 986 |
– |
– |
10 472 |
– |
–73 517 |
95 941 |
3.2.5
Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb. Na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023 so bile naložbe v obliki bančnih vlog, potrdil o vlogah in komercialnih zapisov.
Pooblaščeni subjekti imajo bonitetno oceno, ki je podobna kratkoročnim in dolgoročnim bonitetnim ocenam, ki se zahtevajo za lastne zakladniške naložbe EIB. Če več kot ena bonitetna agencija dodeli različne bonitetne ocene, se upošteva najslabša ocena. Najvišji dovoljeni znesek za posamezno pooblaščeno banko je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR). Izjema od tega pravila je bila odobrena banki Societe Generale S. A., pri kateri ima Sklad za spodbujanje naložb svoje operativne gotovinske račune. Kratkoročna kreditna linija za Société Générale S. A. na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023 znaša 110 000 000 EUR (sto deset milijonov eurov). Povečanje linije se nanaša na vsoto gotovine na operativnih gotovinskih računih in instrumentov, ki jih je izdala ta nasprotna stranka in so v zakladniškem portfelju.
Vse naložbe so bile izvršene s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma valute posla. Vse kršitve omejitve kreditne izpostavljenosti so bile sporočene pooblastiteljem. Na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023 so imele vse vezane vloge, komercialni zapisi in gotovina v blagajni, ki so bili v zakladniškem portfelju Sklada za spodbujanje naložb, na dan poravnave v skladu z lestvico bonitetne agencije Moody's najnižjo oceno vsaj P-2.
Spodnja razpredelnica prikazuje stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov, vključno z natečenimi obrestmi:
|
(v tisočih EUR) |
|||||
|
Najnižja kratkoročna bonitetna ocena |
Najnižja dolgoročna bonitetna ocena |
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
||
|
(v skladu z lestvico agencije Moody's) |
(v skladu z lestvico agencije Moody's) |
||||
|
P-1 |
Aaa |
124 532 |
8 % |
140 592 |
10 % |
|
P-1 |
Aa1 |
173 639 |
11 % |
– |
0 % |
|
P-1 |
Aa2 |
– |
0 % |
29 951 |
2 % |
|
P-1 |
Aa3 |
149 239 |
9 % |
89 682 |
7 % |
|
P-1 |
A1 |
309 342 |
19 % |
360 831 |
26 % |
|
P-1 |
A2 |
280 035 |
17 % |
204 179 |
15 % |
|
P-1 |
A3 |
367 211 |
22 % |
346 275 |
25 % |
|
P-2 |
A3 |
154 829 |
9 % |
205 314 |
15 % |
|
P-2 |
Baa1 |
79 777 |
5 % |
– |
0 % |
|
Skupaj |
1 638 604 |
100 % |
1 376 824 |
100 % |
|
3.2.6
3.2.6.1 Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih
Kreditno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Obseg kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih je odvisen od več dejavnikov (npr. obresti in menjalnih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti.
Sklad za spodbujanje naložb lahko v okviru običajnega poslovanja sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja, ne v eurih. Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko. Pogoji zamenjav so urejeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi (master swap agreements) in sporazumih o zavarovanju tveganj (credit support annexes), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami.
3.2.6.2 Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih
Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene. O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave.
EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma sedanje nezavarovane izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti za poročanje in nadzor omejitev. Ti metriki v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb.
Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2024 znašala 1 330,0 milijona EUR, 31. decembra 2023 pa 1 640,0 milijona EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2024 znašala –38,9 milijona EUR, 31. decembra 2023 pa 45,8 milijona EUR.
Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o medvalutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Medvalutne zamenjave imajo dolgoročno zapadlost. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2024 znašala 33,1 milijona EUR, 31. decembra 2023 pa 43,3 milijona EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2024 znašala 0,5 milijona EUR, 31. decembra 2023 pa 10,0 milijona EUR.
3.2.7
Zakladniški portfelj je v celoti sestavljen iz komercialnih zapisov, ki jih izdajo poddržavni subjekti, banke in nebančni subjekti, z zapadlostjo več kot tri mesece. Upravičeni izdajatelji so države članice EU, njihove agencije, banke in nebančni subjekti. Najvišji dovoljeni znesek za posameznega pooblaščenega izdajatelja je 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR). Glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice. Na dan 31. decembra 2023 in 31. decembra 2024 ni bilo finančnih sredstev zakladnice.
3.3 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube. Lahko se nadalje razdeli na likvidnostno tveganje financiranja in tržno likvidnostno tveganje.
Financiranje likvidnostnega tveganja je povezano s tveganjem, da subjekt ne bo mogel refinancirati sredstev v svoji bilanci stanja in v celoti izpolniti plačilnih obveznosti iz takoj razpoložljivih likvidnostnih virov. Tržno likvidnostno tveganje je nestanovitnost, opažena pri ekonomski vrednosti pozicij subjekta ali prihodka iz njegovih pozicij, zaradi njegove potencialne nezmožnosti izvršitve posla, katerega namen je izravnati, odpraviti ali zmanjšati take neporavnane pozicije po razumnih tržnih cenah.
3.3.1
Sklad za spodbujanje naložb se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic ter vrnjenimi dodelitvami, ki izhajajo iz njegovih poslov. V skladu s Sklepom 2020/2233 se vrnjene dodelitve iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP uporabijo v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Vendar je razpoložljivost teh vrnjenih dodelitev, ki jih je treba prenesti, pogojena z ohranjanjem ustrezne ravni likvidnosti v okviru Sklada za spodbujanje naložb.
Sklad za spodbujanje naložb upravlja svoja likvidnostna tveganja financiranja predvsem z načrtovanjem svojih neto likvidnostnih potreb. Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko v vsakem trenutku pokrije predvidena gotovinska izplačila, ki jih redno sporoča posojilni oddelek EIB. Sredstva se vlagajo na denarnem trgu in obvezniških trgih v obliki medbančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov ob upoštevanju obveznosti Sklada za spodbujanje naložb za gotovinska izplačila. Likvidnostna sredstva Sklada za spodbujanje naložb upravlja zakladniški oddelek Banke, da se ohrani ustrezna likvidnost, s katero se Skladu omogoči izpolnjevanje njegovih obveznosti.
Poudariti je treba, da se kapital upravlja izključno z vidika likvidnosti, kot je opisano zgoraj.
V skladu z načelom ločevanja nalog med enoto za trgovanje in zaledno službo je za posle poravnave v zvezi z vlaganjem teh sredstev pristojen oddelek EIB za načrtovanje in poravnavo. Poleg tega so odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata za tveganja in skladnost skupine EIB.
3.3.2
V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov).
V smislu neizvedenih finančnih obveznosti ima Sklad za spodbujanje naložb obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala / naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.
Posojila iz Sklada za spodbujanje naložb imajo rok za izplačilo. Vendar so izplačila izvedena v času in v zneskih, ki odražajo napredek pri zadevnih naložbenih projektih. Poleg tega so posojila Sklada za spodbujanje naložb posli, ki se izvajajo v razmeroma nestanovitnem poslovnem okolju, zato je razpored izplačil precej negotov.
Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih. Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti. Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti odsvojene osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij ali drugih odhodkov.
Pri jamstvih običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če se jamstvo unovči. Znesek neunovčenih jamstev se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja posojil, zavarovanih z jamstvom.
Gotovinski odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, se pojavijo v primeru subvencioniranih posojil, ki jih Banka financira iz lastnih sredstev. Zato „Odlivi za subvencionirane obrestne mere“, za katere so bile prevzete obveznosti, o katerih se poroča, predstavljajo le obveznosti, povezane s temi posojili, in ne skupnega zneska za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar niso bile izplačane. Tako kot v primeru posojil je njihov urnik izplačil negotov.
„Bruto nominalni odliv“ za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti, se v razpredelnici „Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti“ nanaša na skupni neizplačani del podpisanih pogodb o tehnični pomoči. Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti. Gotovinski odlivi, razvrščeni v razredu zapadlosti „3 mesece ali manj“, predstavljajo znesek neporavnanih računov, prejetih do datuma poročanja.
Prevzete obveznosti za neizvedene finančne obveznosti, za katere ni določen noben pogodbeni datum zapadlosti, so razvrščene pod „Neopredeljena zapadlost“. Prevzete obveznosti, za katere obstaja zabeležen zahtevek za gotovinska izplačila na datum poročanja, so razvrščene v ustrezni razred zapadlosti.
V smislu izvedenih finančnih obveznosti profil zapadlosti predstavlja pogodbene nediskontirane bruto denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami.
|
(v tisočih EUR) |
||||||
|
Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti |
3 mesece ali manj |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Več kot 1 leto do 5 let |
Več kot 5 let |
Neopredeljena zapadlost |
Bruto nominalni odliv |
|
na dan 31. 12. 2024 |
||||||
|
Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana |
80 913 |
20 208 |
– |
– |
575 108 |
676 229 |
|
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti |
4 190 |
– |
– |
– |
233 696 |
237 886 |
|
Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva) |
– |
– |
– |
– |
2 500 |
2 500 |
|
Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti |
– |
– |
– |
– |
334 754 |
334 754 |
|
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti |
1 859 |
– |
– |
– |
18 341 |
20 200 |
|
Skupaj |
86 962 |
20 208 |
– |
– |
1 164 399 |
1 271 569 |
|
(v tisočih EUR) |
||||||
|
Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti |
3 mesece ali manj |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Več kot 1 leto do 5 let |
Več kot 5 let |
Neopredeljena zapadlost |
Bruto nominalni odliv |
|
na dan 31. 12. 2023 |
||||||
|
Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana |
49 019 |
6 000 |
– |
– |
828 073 |
883 092 |
|
Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti |
– |
– |
– |
– |
297 534 |
297 534 |
|
Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva) |
– |
– |
– |
– |
47 749 |
47 749 |
|
Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti |
4 235 |
– |
– |
– |
343 282 |
347 517 |
|
Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti |
849 |
– |
– |
– |
25 343 |
26 192 |
|
Skupaj |
54 103 |
6 000 |
– |
– |
1 541 981 |
1 602 084 |
|
(v tisočih EUR) |
|||||
|
Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti |
3 mesece ali manj |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Več kot 1 leto do 5 let |
Več kot 5 let |
Bruto nominalni priliv/odliv |
|
na dan 31. 12. 2024 |
|||||
|
CCS – Prilivi |
157 |
10 405 |
22 613 |
832 |
34 007 |
|
CCS – Odlivi |
–87 |
–12 310 |
–24 852 |
– 899 |
–38 148 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi |
1 330 000 |
– |
– |
– |
1 330 000 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi |
–1 371 666 |
– |
– |
– |
–1 371 666 |
|
Skupaj |
–41 596 |
–1 905 |
–2 239 |
–67 |
–45 807 |
|
(v tisočih EUR) |
|||||
|
Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti |
3 mesece ali manj |
Več kot 3 mesece do 1 leto |
Več kot 1 leto do 5 let |
Več kot 5 let |
Bruto nominalni priliv/odliv |
|
na dan 31. 12. 2023 |
|||||
|
CCS in CCIRS – Prilivi |
192 |
10 909 |
32 186 |
1 706 |
44 993 |
|
CCS in CCIRS – Odlivi |
–90 |
–10 212 |
–23 783 |
–1 828 |
–35 913 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave – Prilivi |
1 640 000 |
– |
– |
– |
1 640 000 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave – Odlivi |
–1 597 068 |
– |
– |
– |
–1 597 068 |
|
Skupaj |
43 034 |
697 |
8 403 |
–122 |
52 012 |
3.3.3
Spodnja razpredelnica prikazuje neizvedena finančna sredstva in finančne obveznosti, za katere se pričakuje, da bodo izterjani ali poravnani več kot 12 mesecev po datumu poročanja.
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
|
Finančna sredstva: |
|
|
|
|
Posojila in predujmi |
1 551 776 |
1 755 831 |
|
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
834 621 |
820 713 |
|
|
Skupaj |
2 386 397 |
2 576 544 |
|
|
Finančne obveznosti: |
|
|
|
|
Obveznosti do tretjih oseb (*4) |
534 569 |
389 116 |
|
|
Rezervacije za obveznosti iz posojil |
18 320 |
19 038 |
|
|
Skupaj |
552 889 |
408 154 |
|
3.4 Tržno tveganje
Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.
3.4.1
Obrestno tveganje izhaja iz nestanovitnosti ekonomske vrednosti pozicij, ki prinašajo obresti, ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj obrestnih mer.
Na Sklad za spodbujanje naložb nihanja njegove ekonomske vrednosti ali cenovna neskladja med različnimi sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem ne vplivajo neposredno, ker nima obveznosti, ki prinašajo obresti.
Sklad za spodbujanje naložb letno meri obrestno občutljivost svojega posojilnega portfelja in medvalutnih zamenjav obrestnih mer, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja, z izračunom po metodi vrednosti bazične točke.
S to metodo se meri povečanje ali zmanjšanje neto sedanje vrednosti zadevnega portfelja na podlagi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko (0,01 %) pri določenih razredih zapadlosti: „denarni trg – do eno leto“, „zelo kratko – od 2 do 3 leta“, „kratko – od 4 do 6 let“, „srednje – od 7 do 11 let“, „dolgo – od 12 do 20 let“ ali „zelo dolgo – več kot 21 let“.
Za določitev neto sedanje vrednosti denarnih tokov posojil in zamenjav v okviru zavarovanja pred tveganjem v eurih Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo trimesečnega EURIBOR. Neto sedanja vrednost denarnih tokov posojil v eurih se določi z uporabo krivulje trimesečnega EURIBOR, prilagojene za valutni tečajni razmik za zadevno valuto. Za valute, ki niso euro ter za katere ni na voljo zanesljiva in dovolj popolna diskontna krivulja, se namesto tega uporabi diskontna krivulja v eurih ali ameriških dolarjih.
Kot je prikazano v spodnji razpredelnici, bi se neto sedanja vrednost posojilnega portfelja, vključno s povezanimi zamenjavami, sklenjenimi v okviru mikrozavarovanja, na dan 31. decembra 2024 zmanjšala za 413 000 EUR (na dan 31. decembra 2023 zmanjšanje za 491 000 EUR) zaradi povečanja obrestnih mer za 1 bazično točko.
|
(v tisočih EUR) |
|||||||
|
Vrednost bazične točke |
Denarni trg |
Zelo kratko |
Kratko |
Srednje |
Dolgo |
Zelo dolgo |
Skupaj |
|
na dan 31. 12. 2024 |
1 leto |
Od 2 do 3 leta |
Od 4 do 6 let |
Od 7 do 11 let |
Od 12 do 20 let |
21 let |
|
|
Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja |
–33 |
–82 |
– 126 |
– 133 |
–38 |
–1 |
–413 |
|
(v tisočih EUR) |
|||||||
|
Vrednost bazične točke |
Denarni trg |
Zelo kratko |
Kratko |
Srednje |
Dolgo |
Zelo dolgo |
Skupaj |
|
na dan 31. 12. 2023 |
1 leto |
Od 2 do 3 leta |
Od 4 do 6 let |
Od 7 do 11 let |
Od 12 do 20 let |
21 let |
|
|
Skupna občutljivost posojil in zamenjav, sklenjenih v okviru mikrozavarovanja |
–39 |
–97 |
– 153 |
– 153 |
–47 |
–2 |
–491 |
3.4.2
Valutno tveganje je tveganje izgube dohodka ali ekonomske vrednosti, ki izhaja iz pozicij Sklada za spodbujanje naložb, zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev.
V primeru referenčne obračunske valute (v primeru Sklada za spodbujanje naložb je to euro) je Sklad za spodbujanje naložb izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja valutna neusklajenost med sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem.
3.4.2.1 Valutno tveganje in zakladniška sredstva
Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih.
Valutno tveganje je zavarovano s promptnimi ali terminskimi posli, kratkoročnimi valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami obrestnih mer. Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko Banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb.
3.4.2.2 Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb
Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih. Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, in subvencionirane obrestne mere so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti.
Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto euro) nastane, če transakcije v drugih valutah kot v eurih niso zavarovane. V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem.
3.4.2.2.1.
Valutno tveganje, ki nastane pri poslih Sklada za spodbujanje naložb v ameriških dolarjih, se zavaruje agregatno s posli kratkoročne valutne zamenjave EUR/USD, ki se obnavljajo in pri katerih se znesek prilagaja v rednih obdobjih. Uporaba kratkoročne valutne zamenjave ima dvojni namen. Po eni strani se ustvarja potrebna likvidnost za nova izplačila (posojila in kapital), po drugi strani pa se ohranja zavarovanje pred valutnim tveganjem na makroravni.
Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oziroma pričakovanih vrnjenih dodelitev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih. Nato se zapadli posli kratkoročne valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju.
Če valutna pozicija v ameriških dolarjih presega zadevne omejitve, se mesečno zavaruje s promptnimi ali terminskimi posli.
V obdobju obnovitve se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli kratkoročnih valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure, če so posledica povečanja pozicije v tujih valutah.
3.4.2.2.2.
Posli Sklada za spodbujanje naložb v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, če obstaja delujoč trg valutnih zamenjav.
Sklad za spodbujanje naložb izvaja posle v valutah, za katere niso na voljo možnosti zavarovanja pred tveganjem ali pa so te zelo drage. Ti posli so v domačih valutah, vendar se poravnajo v eurih ali ameriških dolarjih. Okvir Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje, ki ga je odbor Sklada potrdil 22. januarja 2015, nudi možnost zavarovanja izpostavljenosti valutnemu tveganju v domačih valutah, ki kažejo znatno pozitivno korelacijo z ameriškim dolarjem, po sintetični metodi prek izvedenih finančnih instrumentov v ameriških dolarjih. O domačih valutah, ki so zavarovane po sintetični metodi z izvedenimi finančnimi instrumenti v ameriških dolarjih, se poroča v razpredelnici v oddelku 3.4.2.2.3 spodaj pod postavko „Domače valute (sintetično zavarovane)“, o domačih valutah brez sintetičnega zavarovanja v ameriških dolarjih pa v isti razpredelnici pod postavko „Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja)“.
Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb za posojila, denominirana v valutah, ki niso EUR, USD ali valutah, za katera zavarovanje s pogodbami o medvalutnih zamenjavah ni mogoče, zaračuna dodatno obrestno sestavino, imenovano „valutna premija“, da se zmanjša tveganje potencialne devalvacije lokalne valute.
3.4.2.2.3
V razpredelnicah v tem pojasnilu je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah.
Pozicija v tujih valutah je v spodnjih razpredelnicah prikazana v skladu s strategijami Sklada za spodbujanje naložb za obvladovanje tveganj (kot so opisane v okviru Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje). V skladu s strategijami za obvladovanje tveganj pozicija v tujih valutah temelji na računovodskih podatkih ter je opredeljena kot razmerje med izbranimi sredstvi in obveznostmi. Sredstva in obveznosti v poziciji v tuji valuti, opredeljeni v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj, se izberejo tako, da se zagotovi, da bodo prihodki pretvorjeni v valuto poročanja (euro) šele ob prejemu.
Spremembe poštene vrednosti delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom so vključene v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, enako pa velja tudi za oslabitve posojil in predujmov. Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, se namesto po pošteni vrednosti obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, da se uskladijo z zadržano vrednostjo sredstev, ki se prav tako obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, prilagojeni za oslabitve posojil.
V spodnjih razpredelnicah je preostali del sredstev in obveznosti, ki vključuje predvsem natečene obresti od posojil, izvedenih finančnih instrumentov in subvencij, predstavljen v postavki „Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj“.
|
Na dan 31. decembra 2024 |
Sredstva in obveznosti |
Prevzete in pogojne obveznosti |
||
|
Valute |
Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj |
Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj |
Bilanca stanja pozicije v tujih valutah |
|
|
USD |
–45 774 |
–21 740 |
–67 514 |
235 603 |
|
Domače valute (sintetično zavarovane) (*5) |
|
|
|
|
|
TZS |
– |
– |
– |
– |
|
DOP |
10 884 |
133 |
11 017 |
– |
|
Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja) (*5) |
|
|
|
|
|
KES, RWF, UGX, HTG, MUR, MZN, XOF, ZMW, BWP, JMD, NGN, ZAR |
225 877 |
–3 763 |
222 114 |
– |
|
Neeurske valute skupaj |
190 987 |
–25 370 |
165 617 |
235 603 |
|
EUR |
|
3 139 294 |
3 139 294 |
1 043 860 |
|
Euro in neeurske valute skupaj |
190 987 |
3 113 924 |
3 304 911 |
1 279 463 |
|
Na dan 31. decembra 2023 |
Sredstva in obveznosti |
Prevzete in pogojne obveznosti |
||
|
Valute |
Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj |
Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj |
Bilanca stanja pozicije v tujih valutah |
|
|
USD |
– 194 166 |
–16 111 |
– 210 277 |
306 161 |
|
Domače valute (sintetično zavarovane) (*6) |
|
|
|
|
|
KES |
87 829 |
–4 832 |
82 997 |
– |
|
TZS |
1 071 |
19 |
1 090 |
– |
|
DOP |
16 663 |
122 |
16 785 |
– |
|
UGX |
20 283 |
221 |
20 504 |
– |
|
RWF |
55 837 |
367 |
56 204 |
– |
|
Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja) (*6) |
|
|
|
|
|
HTG, MUR, MZN, XOF, ZMW, BWP, JMD, NGN, ZAR |
67 992 |
–1 136 |
66 856 |
– |
|
Neeurske valute skupaj |
55 509 |
–21 350 |
34 159 |
306 161 |
|
EUR |
– |
3 489 673 |
3 489 673 |
1 344 972 |
|
Euro in neeurske valute skupaj |
55 509 |
3 468 323 |
3 523 832 |
1 651 133 |
3.4.2.3 Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev
Na dan 31. decembra 2024 bi 10-odstotno zmanjšanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, povzročilo povečanje sredstev in dobička vplačnikov v višini 18,4 milijona EUR (31. decembra 2023: 2,9 milijona EUR). 10-odstotno povečanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, bi povzročilo zmanjšanje sredstev in dobička vplačnikov v višini –15,1 milijona EUR (31. decembra 2023: -2,4 milijona EUR).
3.4.2.4 Devizni tečaji
Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2023 so bili uporabljeni naslednji devizni tečaji:
|
|
31. december 2024 |
31. december 2023 |
|
Valute držav, ki niso članice EU |
|
|
|
Bocvanska pula (BWP) |
14,49 |
14,78 |
|
Dominikanski peso (DOP) |
63,09 |
64,08 |
|
Fidžijski dolar (FJD) |
2,38 |
2,39 |
|
Haitijski gurd (HTG) |
135,09 |
143,68 |
|
Jamajški dolar (JMD) |
161,15 |
168,22 |
|
Kenijski šiling (KES) |
133,69 |
173,20 |
|
Mavretanska uguija (MRU) |
41,30 |
43,35 |
|
Mavricijska rupija (MUR) |
48,56 |
48,56 |
|
Mozambiški metikal (MZN) |
65,65 |
69,98 |
|
Nigerijska naira (NGN) |
1 591,68 |
975,04 |
|
Ruandski frank (RWF) |
1 419,85 |
1 385,07 |
|
Tanzanijski šiling (TZS) |
2 490,24 |
2 772,53 |
|
Ugandski šiling (UGX) |
3 812,00 |
4 178,00 |
|
Ameriški dolar (USD) |
1,04 |
1,11 |
|
CFA-frank (XAF/XOF) |
655,96 |
655,96 |
|
Južnoafriški rand (ZAR) |
19,62 |
20,35 |
|
Zambijska kvača (ZMW) |
28,87 |
28,45 |
3.4.3
Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente znižala zaradi sprememb cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti naložb v lastniški kapital.
Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb v neposredni lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala.
Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni takoj na voljo za stalno spremljanje in nadzor. Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja.
Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja lastniških instrumentov) zaradi +/– 10-odstotne spremembe vrednosti posameznih naložb neposredno v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je 83,5 milijona EUR oziroma –83,5 milijona EUR na dan 31. decembra 2024 (82,1 milijona EUR oziroma –82,1 milijona EUR na dan 31. decembra 2023).
4. Poštene vrednosti finančnih instrumentov
4.1 Računovodske razvrstitve in poštene vrednosti
Spodnja razpredelnica prikazuje knjigovodske vrednosti in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vključno z njihovimi ravnmi v hierarhiji poštene vrednosti. Te ne vključujejo informacij o pošteni vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se merijo po odplačni vrednosti, saj je knjigovodska vrednost razumen približek poštene vrednosti.
|
(v tisočih EUR) |
|||||||||||
|
Na dan 31. decembra 2024 |
Knjigovodska vrednost |
|
Poštena vrednost |
||||||||
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
Denarna sredstva, posojila in predujmi |
Finančna sredstva zakladnice |
Druga finančna sredstva/ obveznosti |
Skupaj |
|
Raven 1 |
Raven 2 |
Raven 3 |
Skupaj |
|
Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
783 |
– |
– |
– |
– |
783 |
|
– |
783 |
– |
783 |
|
Skladi tveganega kapitala |
– |
655 817 |
– |
– |
– |
655 817 |
|
– |
– |
655 817 |
655 817 |
|
Neposredne naložbe v kapital |
– |
178 804 |
– |
– |
– |
178 804 |
|
– |
– |
178 804 |
178 804 |
|
Posojila in predujmi |
– |
– |
136 983 |
– |
– |
136 983 |
|
– |
– |
136 983 |
136 983 |
|
Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI, skupaj |
783 |
834 621 |
136 983 |
– |
– |
972 387 |
|
– |
783 |
971 604 |
972 387 |
|
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
– |
– |
1 638 604 |
– |
– |
1 638 604 |
|
|
|
|
|
|
Posojila in predujmi |
– |
– |
1 361 065 |
– |
– |
1 361 065 |
|
|
|
|
|
|
Terjatve do vplačnikov |
– |
– |
7 482 |
– |
– |
7 482 |
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva zakladnice |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
|
|
|
|
|
Druga sredstva |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, skupaj |
– |
– |
3 007 151 |
– |
– |
3 007 151 |
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva skupaj |
783 |
834 621 |
3 144 134 |
– |
– |
3 979 538 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti, merjene po PVIPI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
–39 210 |
– |
– |
– |
– |
–39 210 |
|
– |
–39 210 |
– |
–39 210 |
|
Finančne obveznosti, merjene po PVIPI, skupaj |
–39 210 |
– |
– |
– |
– |
–39 210 |
|
– |
–39 210 |
– |
–39 210 |
|
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezervacije za obveznosti iz posojil |
– |
– |
– |
– |
–18 320 |
–18 320 |
|
|
|
|
|
|
Obveznosti do tretjih oseb |
– |
– |
– |
– |
– 566 083 |
– 566 083 |
|
|
|
|
|
|
Druge obveznosti |
– |
– |
– |
– |
–3 289 |
–3 289 |
|
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, skupaj |
– |
– |
– |
– |
– 587 692 |
– 587 692 |
|
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti skupaj |
–39 210 |
– |
– |
– |
– 587 692 |
– 626 902 |
|
|
|
|
|
|
(v tisočih EUR) |
||||||||||
|
Na dan 31. december 2023 |
Knjigovodska vrednost |
Poštena vrednost |
||||||||
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
Denarna sredstva, posojila in predujmi |
Finančna sredstva zakladnice |
Druga finančna sredstva/ obveznosti |
Skupaj |
Raven 1 |
Raven 2 |
Raven 3 |
Skupaj |
|
Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
55 765 |
– |
– |
– |
– |
55 765 |
– |
55 765 |
– |
55 765 |
|
Skladi tveganega kapitala |
– |
693 042 |
– |
– |
– |
693 042 |
– |
– |
693 042 |
693 042 |
|
Neposredne naložbe v kapital |
– |
127 671 |
– |
– |
– |
127 671 |
– |
– |
127 671 |
127 671 |
|
Posojila in predujmi |
– |
– |
124 323 |
– |
– |
124 323 |
– |
– |
124 323 |
124 323 |
|
Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI, skupaj |
55 765 |
820 713 |
124 323 |
– |
– |
1 000 801 |
– |
55 765 |
945 036 |
1 000 801 |
|
Finančna sredstva po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
– |
– |
1 376 824 |
– |
– |
1 376 824 |
|
|
|
|
|
Posojila in predujmi |
– |
– |
1 558 989 |
– |
– |
1 558 989 |
|
|
|
|
|
Terjatve do vplačnikov |
– |
– |
85 321 |
– |
– |
85 321 |
|
|
|
|
|
Finančna sredstva zakladnice |
– |
– |
– |
– |
– |
– |
|
|
|
|
|
Druga sredstva |
– |
– |
– |
– |
616 |
616 |
|
|
|
|
|
Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, skupaj |
– |
– |
3 021 134 |
– |
616 |
3 021 750 |
|
|
|
|
|
Finančna sredstva skupaj |
55 765 |
820 713 |
3 145 457 |
– |
616 |
4 022 551 |
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Rezervacije za obveznosti iz posojil |
– |
– |
– |
– |
–19 038 |
–19 038 |
|
|
|
|
|
Obveznosti do tretjih oseb |
– |
– |
– |
– |
– 427 828 |
– 427 828 |
|
|
|
|
|
Druge obveznosti |
– |
– |
– |
– |
–3 338 |
–3 338 |
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, skupaj |
– |
– |
– |
– |
– 450 204 |
– 450 204 |
|
|
|
|
|
Finančne obveznosti skupaj |
– |
– |
– |
– |
– 450 204 |
– 450 204 |
|
|
|
|
4.2 Merjenje poštenih vrednosti
4.2.1
Spodnja razpredelnica prikazuje informacije o tehnikah vrednotenja in pomembnih vhodnih podatkih, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, ki se uporabljajo pri merjenju finančnih instrumentov, razvrščenih na raven 2 in raven 3 v hierarhiji poštene vrednosti:
|
|
Tehnika vrednotenja |
Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga |
Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in merjenjem poštene vrednosti |
|
Finančni instrumenti, izkazani po pošteni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izvedeni finančni instrumenti |
Diskontirani denarni tok: Prihodnji denarni tokovi se ocenijo na podlagi terminskih deviznih tečajev/obrestnih mer (iz opazovanih terminskih deviznih tečajev in krivulj donosa ob koncu obdobja poročanja) ter pogodbenih terminskih tečajev/obrestnih mer, diskontiranih po stopnji, ki odraža kreditno tveganje različnih nasprotnih strank. |
Krivulje, ki se uporabljajo pri ocenjevanju in diskontiranju denarnih tokov, so umerjene glede na tržne podatke, zamenjave v portfelju pa imajo zapadlosti, ki ne presegajo najdaljše razpoložljive zapadlosti v vhodnih podatkih. Zato ni vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem. |
Se ne uporablja. |
|
|
|
|
|
|
Skladi tveganega kapitala |
Metoda prilagojenih neto sredstev: Poštena vrednost se določi bodisi tako, da se lastniški delež, ki ga ima Sklad za spodbujanje naložb v osnovnem instrumentu, prišteje neto vrednosti sredstva, ki se odraža v najnovejšem poročilu, prilagojeno denarnim tokovom, bodisi, kolikor je mogoče, z uporabo natančne vrednosti delnice na isti datum, ki jo sporoči ustrezni upravitelj sklada. Za premostitev intervala med zadnjo razpoložljivo neto vrednostjo sredstev in poročanjem ob koncu leta se izvede poznejši pregled dogodkov in po potrebi se sporočena neto vrednost sredstev prilagodi. |
Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja skladov tveganega kapitala in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja in opravnin za upravljanje, poznejših sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev skladov tveganega kapitala, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev. |
Daljše ko je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja sklada tveganega kapitala, višja je prilagoditev za pretečeni čas. |
|
|
|
|
|
|
Neposredne naložbe (NN) v kapital |
Prilagojena neto sredstva. |
Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja podjetja, v katerega se vlaga, in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja, poznejših sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev podjetja, v katerega se vlaga, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev, povečanja kapitala, prodaje/spremembe nadzora. |
Višje kot je diskontiranje za prodajljivost, nižja je poštena vrednost. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Diskontiranje zaradi pomanjkanja prodajljivosti (likvidnosti), določeno s sklicevanjem na prejšnje cene poslov za podobne lastniške instrumente v državi/regiji, v obsegu od 5 do 30 %. |
|
|
|
|
|
|
|
Posojila po pošteni vrednosti |
Za posojilojemalce, za katere velja predpostavka delujočega podjetja: diskontirani denarni tok, pri katerem se uporabljajo pogodbeni/pričakovani prihodnji denarni tokovi, od katerih se odšteje ustrezna tveganju prilagojena diskontna stopnja, ki zajema tveganje, povezano s posojilom (vključno s kreditnim tveganjem posojilojemalca). Diskontna stopnja se primerja/oceni s katerim koli ustreznim tržnim referenčnim merilom. Za posojilojemalce, za katere ne velja predpostavka delujočega podjetja: Pristop na podlagi neto sredstev (pristop na podlagi likvidacijske vrednosti). |
Sestavine diskontne stopnje, ki odražajo kreditno tveganje posojilojemalca v primerjavi z netveganimi tržnimi obrestnimi merami. |
Višja ko je diskontna stopnja, nižja je poštena vrednost. |
|
|
Tehnika vrednotenja |
Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga |
Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in meritvijo poštene vrednosti |
|
Finančni instrumenti, ki niso izkazani po pošteni vrednosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila in predujmi |
Diskontirani denarni tokovi: Model vrednotenja uporablja pogodbene denarne tokove, za katere velja pogoj, da ne sme priti do neizpolnjevanja obveznosti s strani dolžnika, poleg tega ne upošteva nobenih vrednosti zavarovanja s premoženjem ali zgodnjih odplačil. Za izračun neto sedanje vrednosti posojil uporabljeni model diskontira pogodbene denarne tokove posameznega posojila z uporabo prilagojene tržne diskontne krivulje. Neto sedanja vrednost posameznega posojila se nato prilagodi ob upoštevanju zadevne s tem povezane pričakovane izgube. Rezultati se nato povzamejo, da se pridobi poštena vrednost posojil in predujmov. |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
|
|
|
|
|
|
Finančna sredstva zakladnice |
Diskontirani denarni tokovi. |
Se ne uporablja. |
Se ne uporablja. |
Z uporabo MSRP 13 so prilagoditve vrednotenja vključene v pošteno vrednost izvedenih instrumentov na dan 31. decembra 2024 in 2023, in sicer:
|
— |
prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki odražajo kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale –2 800 EUR na dan 31. decembra 2024 in –6 100 EUR na dan 31. decembra 2023; |
|
— |
Prilagoditve vrednotenja dolga, ki odražajo lastno kreditno tveganje pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale +3 600 EUR na dan 31. decembra 2024 in +7 200 EUR na dan 31. decembra 2023. |
4.2.2
Politika Sklada za spodbujanje naložb je pripoznati prerazporeditve med ravnmi na datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki so povzročile prerazporeditev.
Sklad za spodbujanje naložb v letih 2024 in 2023 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno.
4.2.3
Uskladitev poštenih vrednosti ravni 3
V spodnjih razpredelnicah so navedene spremembe pri instrumentih na ravni 3 (35) za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024 oziroma 31. decembra 2023
|
(v tisočih EUR) |
|
|
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
|
Stanje na dan 1. januarja 2024 |
820 713 |
|
Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid: |
|
|
Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov |
14 051 |
|
neto sprememba poštene vrednosti pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom |
–45 698 |
|
Skupaj |
–31 647 |
|
Izplačila |
69 392 |
|
Povračila |
–21 413 |
|
Prodaja / izstopi |
–25 623 |
|
Tečajne razlike |
23 199 |
|
Stanje na dan 31. decembra 2024 |
834 621 |
|
(v tisočih EUR) |
|
|
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
|
Stanje na dan 1. januarja 2023 |
797 341 |
|
Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid: |
|
|
neto sprememba poštene vrednosti pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom |
–15 142 |
|
Skupaj |
–15 142 |
|
Izplačila |
101 100 |
|
Povračila |
–32 560 |
|
Tečajne razlike |
–30 026 |
|
Stanje na dan 31. decembra 2023 |
820 713 |
Analiza občutljivosti
Učinki na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb in izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa zaradi +/– 10-odstotne spremembe vrednosti neposrednih naložb v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je 83,5 milijona EUR oziroma –83,5 milijona EUR na dan 31. decembra 2024 (82,1 milijona EUR oziroma –82,1 milijona EUR na dan 31. decembra 2023).
5. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki
Denarna sredstva in njihove ustreznike sestavljajo:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Gotovina v blagajni |
212 466 |
146 494 |
|
Vezane vloge |
304 538 |
625 403 |
|
Komercialni zapisi |
1 116 826 |
599 507 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu denarnih tokov |
1 633 830 |
1 371 404 |
|
Natečene obresti |
4 774 |
5 420 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki v izkazu finančnega položaja |
1 638 604 |
1 376 824 |
6. Izvedeni finančni instrumenti
Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
Na dan 31. decembra 2024 |
Poštena vrednost |
Nominalna vrednost |
|
|
|
Sredstva |
Obveznosti |
|
|
Medvalutne zamenjave |
783 |
– 268 |
33 073 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave |
– |
–38 942 |
1 330 000 |
|
Izvedeni finančni instrumenti skupaj |
783 |
–39 210 |
1 363 073 |
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
Na dan 31. decembra 2023 |
Poštena vrednost |
Nominalna vrednost |
|
|
|
Sredstva |
Obveznosti |
|
|
Medvalutne obrestne zamenjave |
9 983 |
– |
43 250 |
|
Kratkoročne valutne zamenjave |
45 782 |
– |
1 640 000 |
|
Izvedeni finančni instrumenti skupaj |
55 765 |
– |
1 683 250 |
7. Posojila in predujmi
7.1 Posojila in predujmi
V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja posojil in predujmov:
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
Globalna posojila (*7) |
Nadrejena posojila |
Podrejena posojila |
Skupaj |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 1. januarja 2024 |
1 098 121 |
495 337 |
– |
1 593 458 |
|
Izplačila |
68 519 |
16 987 |
– |
85 506 |
|
Odpisi |
–4 945 |
– |
– |
–4 945 |
|
Povračila |
– 226 719 |
– 141 664 |
– |
– 368 383 |
|
Kapitalizirane obresti |
– |
– |
– |
– |
|
Tečajne razlike |
60 352 |
16 689 |
– |
77 041 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2024 |
995 328 |
387 349 |
– |
1 382 677 |
|
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 1. januarja 2024 |
–32 398 |
–17 199 |
– |
–49 597 |
|
Neto spremembe 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub |
2 081 |
124 |
– |
2 205 |
|
Neto spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
7 071 |
5 567 |
– |
12 638 |
|
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
– 581 |
–5 205 |
– |
–5 786 |
|
Razveljavitev pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
2 796 |
292 |
– |
3 088 |
|
Odpisi |
4 945 |
– |
– |
4 945 |
|
Tečajne razlike |
–1 300 |
– 704 |
– |
–2 004 |
|
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 31. decembra 2024 |
–17 386 |
–17 125 |
– |
–34 511 |
|
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti na dan 31. decembra 2024 |
977 942 |
370 224 |
– |
1 348 166 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 1. januarja 2024 |
1 080 |
106 576 |
70 453 |
178 109 |
|
Izplačila |
– |
7 851 |
8 037 |
15 888 |
|
Kapitalizirane obresti |
– |
1 675 |
568 |
2 243 |
|
Povračila |
– |
–3 185 |
– |
–3 185 |
|
Tečajne razlike |
– |
3 771 |
562 |
4 333 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 31. decembra 2024 |
1 080 |
116 688 |
79 620 |
197 388 |
|
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 1. januarja 2024 |
–1 080 |
–34 983 |
–17 723 |
–53 786 |
|
Neto sprememba poštene vrednosti |
– |
1 724 |
–7 160 |
–5 436 |
|
Tečajne razlike |
– |
–1 136 |
–47 |
–1 183 |
|
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 31. decembra 2024 |
–1 080 |
–34 395 |
–24 930 |
–60 405 |
|
Posojila in predujmi, merjeni po PVIPI, na dan 31. decembra 2024 |
– |
82 293 |
54 690 |
136 983 |
|
Odplačna vrednost |
–3 079 |
–3 681 |
– |
–6 760 |
|
Obresti |
10 766 |
8 429 |
464 |
19 659 |
|
Posojila in predujmi na dan 31. decembra 2024 |
985 629 |
457 265 |
55 154 |
1 498 048 |
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
Globalna posojila (*8) |
Nadrejena posojila |
Podrejena posojila |
Skupaj |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 1. januarja 2023 |
1 236 887 |
563 277 |
– |
1 800 164 |
|
Izplačila |
154 587 |
11 986 |
– |
166 573 |
|
Povračila |
– 219 739 |
–67 902 |
– |
– 287 641 |
|
Tečajne razlike |
–73 614 |
–12 024 |
– |
–85 638 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2023 |
1 098 121 |
495 337 |
– |
1 593 458 |
|
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 1. januarja 2023 |
–37 604 |
–22 798 |
– |
–60 402 |
|
Neto spremembe 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub |
– 287 |
–92 |
– |
– 379 |
|
Neto spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
–1 060 |
4 887 |
– |
3 827 |
|
Razveljavitev pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
5 205 |
402 |
– |
5 607 |
|
Tečajne razlike |
1 348 |
402 |
– |
1 750 |
|
Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 31. decembra 2023 |
–32 398 |
–17 199 |
– |
–49 597 |
|
Posojila in predujmi, merjeni po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2023 |
1 065 723 |
478 138 |
– |
1 543 861 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 1. januarja 2023 |
1 080 |
72 923 |
66 833 |
140 836 |
|
Izplačila |
– |
37 092 |
3 572 |
40 664 |
|
Povračila |
– |
- 514 |
– |
– 514 |
|
Tečajne razlike |
– |
–2 925 |
48 |
–2 877 |
|
Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 31. decembra 2023 |
1 080 |
106 576 |
70 453 |
178 109 |
|
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 1. januarja 2023 |
–1 080 |
–26 420 |
–17 732 |
–45 232 |
|
Neto sprememba poštene vrednosti |
– |
–8 941 |
9 |
–8 932 |
|
Tečajne razlike |
– |
378 |
– |
378 |
|
Prilagoditev poštene vrednosti na dan 31. decembra 2023 |
–1 080 |
–34 983 |
–17 723 |
–53 786 |
|
Posojila in predujmi, merjeni po PVIPI, na dan 31. decembra 2023 |
– |
71 593 |
52 730 |
124 323 |
|
Odplačna vrednost |
–3 518 |
–4 040 |
– |
–7 558 |
|
Obresti |
11 560 |
10 876 |
250 |
22 686 |
|
Posojila in predujmi na dan 31. decembra 2023 |
1 073 765 |
556 567 |
52 980 |
1 683 312 |
7.2 Oslabitev posojil in predujmov – popravki vrednosti za izgubo
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
2024 |
|||
|
|
|
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja |
|
|
|
|
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
Stanje na dan 1. januarja 2024 |
10 964 |
24 674 |
13 959 |
49 597 |
|
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
2 271 |
–9 511 |
– |
–7 240 |
|
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
– 288 |
948 |
– |
660 |
|
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
– |
–1 428 |
5 786 |
4 358 |
|
Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo |
–3 160 |
–2 394 |
–3 088 |
–8 642 |
|
Nova finančna sredstva, ki so bila izdana ali kupljena |
– |
– |
– |
– |
|
Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno |
–1 028 |
– 253 |
– |
–1 281 |
|
Odpisi |
– |
– |
–4 945 |
–4 945 |
|
Tečajne razlike* |
916 |
540 |
548 |
2 004 |
|
Stanje na dan 31. decembra 2024 |
9 675 |
12 576 |
12 260 |
34 511 |
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
2023 |
|||
|
|
|
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja |
|
|
|
|
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Posojila in predujmi po odplačni vrednosti |
|
|
|
|
|
Stanje na dan 1. januarja 2023 |
11 370 |
28 817 |
20 215 |
60 402 |
|
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
869 |
-4 217 |
– |
–3 348 |
|
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
– 927 |
3 593 |
– |
2 666 |
|
Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo |
– 993 |
–4 333 |
–2 873 |
–8 199 |
|
Nova finančna sredstva, ki so bila izdana ali kupljena |
1 470 |
1 188 |
– |
2 658 |
|
Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno |
–41 |
–57 |
–2 734 |
–2 832 |
|
Tečajne razlike (36) |
– 784 |
– 317 |
– 649 |
–1 750 |
|
Stanje na dan 31. decembra 2023 |
10 964 |
24 674 |
13 959 |
49 597 |
8. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom
V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja naložb v kapital:
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
Skladi tveganega kapitala |
Neposredne naložbe v kapital |
Skupaj |
|
Stroški na dan 1. januarja 2024 |
633 347 |
73 455 |
706 802 |
|
Prerazvrstitev (37) |
–25 059 |
25 059 |
– |
|
Izplačila |
69 392 |
– |
69 392 |
|
Povračila |
–21 181 |
– 232 |
–21 413 |
|
Prodaja / izstopi |
–22 992 |
–2 631 |
–25 623 |
|
Tečajne razlike |
30 374 |
–1 816 |
28 558 |
|
Stroški na dan 31. decembra 2024 |
663 881 |
93 835 |
757 716 |
|
Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2024 |
59 695 |
54 216 |
113 911 |
|
Prerazvrstitev (37) |
– 395 |
395 |
– |
|
Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub |
–77 795 |
32 097 |
–45 698 |
|
Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov |
11 202 |
2 849 |
14 051 |
|
Tečajne razlike |
– 771 |
–4 588 |
–5 359 |
|
Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2024 |
–8 064 |
84 969 |
76 905 |
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom na dan 31. decembra 2024 |
655 817 |
178 804 |
834 621 |
|
(v tisočih EUR) |
|||
|
|
Skladi tveganega kapitala |
Neposredne naložbe v kapital |
Skupaj |
|
Stroški na dan 1. januarja 2023 |
580 534 |
81 711 |
662 245 |
|
Izplačila |
101 100 |
– |
101 100 |
|
Povračila/prodaja |
–32 560 |
– |
–32 560 |
|
Tečajne razlike |
–15 727 |
–8 256 |
–23 983 |
|
Stroški na dan 31. decembra 2023 |
633 347 |
73 455 |
706 802 |
|
Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2023 |
104 030 |
31 066 |
135 096 |
|
Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub |
–43 652 |
28 510 |
–15 142 |
|
Tečajne razlike |
– 683 |
–5 360 |
–6 043 |
|
Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2023 |
59 695 |
54 216 |
113 911 |
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom na dan 31. decembra 2023 |
693 042 |
127 671 |
820 713 |
9. Terjatve do vplačnikov
Zneske v višini 7,5 milijona EUR (leta 2023: 85,3 milijona EUR) v celoti sestavljajo prispevki držav članic, ki so bili vpoklicani, vendar še niso plačani.
10. Finančna sredstva zakladnice
Portfelj sredstev zakladnice sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja. Spodnja razpredelnica prikazuje gibanja portfelja zakladnice:
|
(v tisočih EUR) |
|
|
stanje na dan 1. januarja 2024 |
– |
|
Pridobitve |
– |
|
Zapadlosti |
– |
|
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja |
– |
|
Sprememba natečenih obresti |
– |
|
Stanje na dan 31. decembra 2024 |
– |
|
(v tisočih EUR) |
|
|
stanje na dan 1. januarja 2023 |
73 003 |
|
Pridobitve |
348 523 |
|
Zapadlosti |
– 421 278 |
|
Sprememba v amortizaciji premije/diskontiranja |
–248 |
|
Sprememba natečenih obresti |
– |
|
Stanje na dan 31. decembra 2023 |
– |
11. Druga sredstva
Glavne sestavine drugih sredstev so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Terjatve do EIB |
– |
616 |
|
Finančna poroštva |
– |
– |
|
Druga sredstva skupaj |
– |
616 |
12. Odloženi prihodki
Glavne sestavine odloženih prihodkov so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Odložene subvencionirane obrestne mere |
46 461 |
47 923 |
|
Odložene opravnine (provizije) za posojila in predujme |
1 264 |
1 202 |
|
Odloženi prihodki skupaj |
47 725 |
49 125 |
13. Rezervacije za obveznosti iz posojil
V naslednjih razpredelnicah je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja popravkov vrednosti za izgubo za neizplačana posojila (obveznosti iz posojil):
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
2024 |
|||
|
|
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Obveznosti iz posojil |
|
|
|
|
|
Stanje na dan 1. januarja |
2 715 |
16 323 |
– |
19 038 |
|
Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
13 |
– 279 |
– |
– 266 |
|
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
– 853 |
15 386 |
– |
14 533 |
|
Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo |
761 |
–1 330 |
– |
– 569 |
|
Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno |
–1 145 |
–13 271 |
– |
–14 416 |
|
Stanje na dan 31. decembra |
1 491 |
16 829 |
– |
18 320 |
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
|
2023 |
|||
|
|
12-mesečne pričakovane kreditne izgube |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo |
Skupaj |
|
Obveznosti iz posojil |
|
|
|
|
|
Stanje na dan 1. januarja |
4 825 |
11 758 |
– |
16 583 |
|
Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti |
– 163 |
1 955 |
– |
1 792 |
|
Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo |
466 |
8 206 |
– |
8 672 |
|
Nova finančna sredstva, ki so bila izdana ali kupljena |
–1 295 |
–1 461 |
– |
–2 756 |
|
Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno |
–1 120 |
–4 118 |
– |
–5 238 |
|
Tečajne razlike |
2 |
–17 |
– |
–15 |
|
Stanje na dan 31. decembra |
2 715 |
16 323 |
– |
19 038 |
14. Obveznosti do tretjih oseb
Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Neto splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB |
24 794 |
29 655 |
|
Druge obveznosti iz poslovanja do EIB |
43 260 |
39 384 |
|
Še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč, ki so obveznost do držav članic |
498 029 |
358 789 |
|
Obveznosti do tretjih oseb skupaj |
566 083 |
427 828 |
15. Druge obveznosti
Glavne sestavine drugih obveznosti so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Povračila posojil, prejeta vnaprej |
3 289 |
2 727 |
|
Odloženi prihodki iz subvencioniranih obrestnih mer |
– |
611 |
|
Druge obveznosti skupaj |
3 289 |
3 338 |
16. Vpoklicani prispevki držav članic
|
(v tisočih EUR) |
||||
|
Države članice |
Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb |
Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram in tehnični pomoči |
Prispevano skupaj |
Vpoklicano, a neplačano (*9) |
|
Avstrija |
94 677 |
45 267 |
139 944 |
216 |
|
Belgija |
138 169 |
26 952 |
165 121 |
292 |
|
Bolgarija |
2 660 |
28 898 |
31 558 |
20 |
|
Hrvaška |
1 126 |
173 578 |
174 704 |
20 |
|
Ciper |
1 566 |
4 528 |
6 094 |
– |
|
Češka |
9 697 |
3 028 |
12 725 |
72 |
|
Danska |
77 279 |
5 108 |
82 387 |
178 |
|
Estonija |
992 |
5 141 |
6 133 |
– |
|
Finska |
55 115 |
66 602 |
121 717 |
136 |
|
Francija |
818 754 |
196 514 |
1 015 268 |
1 603 |
|
Nemčija |
823 467 |
43 762 |
867 229 |
1 852 |
|
Grčija |
50 271 |
3 672 |
53 943 |
135 |
|
Madžarska |
9 230 |
2 422 |
11 652 |
– |
|
Irska |
27 921 |
18 598 |
46 519 |
85 |
|
Italija |
470 233 |
38 318 |
508 551 |
1 128 |
|
Latvija |
1 364 |
7 630 |
8 994 |
10 |
|
Litva |
2 248 |
105 253 |
107 501 |
– |
|
Luksemburg |
10 395 |
1 242 |
11 637 |
23 |
|
Malta |
526 |
2 273 |
2 799 |
3 |
|
Nizozemska |
187 913 |
10 236 |
198 149 |
430 |
|
Poljska |
24 591 |
16 732 |
41 323 |
181 |
|
Portugalska |
39 250 |
12 058 |
51 308 |
– |
|
Romunija |
7 734 |
5 701 |
13 435 |
65 |
|
Slovaška |
4 231 |
2 293 |
6 524 |
34 |
|
Slovenija |
3 137 |
2 717 |
5 854 |
20 |
|
Španija |
250 314 |
28 943 |
279 257 |
714 |
|
Švedska |
102 760 |
29 704 |
132 464 |
265 |
|
Združeno kraljestvo |
506 075 |
150 826 |
656 901 |
– |
|
Skupaj na dan 31. decembra 2024 |
3 721 695 |
1 037 996 |
4 759 691 |
7 482 |
|
Skupaj na dan 31. decembra 2023 |
3 721 695 |
828 996 |
4 550 691 |
85 321 |
17. Izplačani prispevki držav članic
|
(v tisočih EUR) |
|||||
|
|
Evropska komisija |
ZDRUŽENO KRALJESTVO |
Skupaj |
||
|
AKP |
ČDO |
Skupaj |
|||
|
Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2021 |
251 000 |
7 000 |
258 000 |
44 386 |
302 386 |
|
Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2022 |
236 883 |
6 732 |
243 615 |
41 912 |
285 527 |
|
Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2023 |
257 152 |
7 154 |
264 306 |
45 471 |
309 777 |
|
Izplačani prispevki držav članic na dan 31. decembra 2024 |
745 035 |
20 886 |
765 921 |
131 769 |
897 690 |
|
Izplačani prispevki držav članic na dan 31. decembra 2023 |
487 883 |
13 732 |
501 615 |
86 298 |
587 913 |
V skladu s sporazumom o prenosu Sklad za spodbujanje naložb od leta 2024 do 31. decembra 2027 letno prenese na Evropsko komisijo znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP in vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v ČDO. Okvirni znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP in vrnjenih dodelitev Sklada za spodbujanje naložb v ČDO znaša 1 000 milijonov EUR oziroma 35 milijonov EUR. Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb Združenemu kraljestvu prenese zneske, ki ustrezajo deležu Združenega kraljestva v teh razpoložljivih vrnjenih dodelitvah. V zgornji preglednici so prikazana že izplačana vrnjena sredstva.
18. Prevzete in pogojne obveznosti
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
|
Prevzete obveznosti |
|
|
|
Neizplačana posojila |
676 229 |
883 092 |
|
Neizplačane obveznosti v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom |
237 886 |
297 534 |
|
Izdana jamstva |
– |
985 |
|
Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč |
362 848 |
422 758 |
|
Pogojne obveznosti |
|
|
|
Podpisana neizdana jamstva |
2 500 |
46 764 |
|
Prevzete in pogojne obveznosti skupaj |
1 279 463 |
1 651 133 |
19. Obresti ter podobni prihodki in odhodki
Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
56 083 |
36 668 |
|
Posojila in predujmi |
90 034 |
95 137 |
|
Subvencionirane obrestne mere |
10 484 |
10 029 |
|
Finančna sredstva zakladnice |
– |
3 584 |
|
Izvedeni finančni instrumenti |
– |
2 918 |
|
Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj |
156 601 |
148 336 |
Odhodke za obresti in podobne odhodke sestavljajo v glavnem:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 |
Od 1. 1. 2023 |
|
|
do 31. 12. 2024 |
do 31. 12. 2023 |
|
Izvedeni finančni instrumenti |
–1 805 |
– |
|
Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj |
–1 805 |
– |
20. Prihodki od opravnin (provizij) in odhodki zanje
Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Opravnine (provizije) od posojil in predujmov |
– |
1 |
|
Opravnine (provizije) od finančnih poroštev |
20 |
24 |
|
Prihodki od opravnin (provizij) skupaj |
20 |
25 |
Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Provizija, plačana tretjim osebam v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom |
– 212 |
–62 |
|
Odhodki za opravnine (provizije) skupaj |
– 212 |
–62 |
21. Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom
Glavne sestavine neto rezultata pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Neto izkupiček |
–4 946 |
130 |
|
Prihodki od dividend |
16 548 |
6 555 |
|
Neto sprememba poštene vrednosti |
–45 698 |
–15 142 |
|
Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom |
–34 096 |
–8 457 |
22. Neto rezultati v tujih valutah
Glavne sestavine neto rezultatov v tujih valutah so:
|
(v tisočih EUR) |
||
|
|
Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 |
Od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023 |
|
Prevrednotenje pozicij v tujih valutah |
|
|
|
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki |
6 821 |
– 123 |
|
Izvedeni finančni instrumenti |
– 773 |
86 071 |
|
Posojila in predujmi |
78 744 |
–89 458 |
|
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
23 199 |
–30 026 |
|
Drugo |
–2 231 |
3 479 |
|
Prevrednotenje pozicij v tujih valutah skupaj |
105 760 |
–30 057 |
|
Realizirani rezultati valutnih zamenjav (stroški varovanja pred tveganjem) |
–23 853 |
–37 828 |
|
Neto rezultat v tujih valutah |
81 907 |
–67 885 |
23. Splošni upravni odhodki
Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb.
Na dan 31. decembra 2024 so skupni splošni upravni odhodki znašali –24,8 milijona EUR (31. decembra 2023: –29,7 milijona EUR).
24. Udeležba v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (v tisočih EUR)
Opredelitev strukturiranega subjekta
Strukturiran subjekt je subjekt, ki je zasnovan tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje subjekt. V skladu z MSRP 12 ima strukturiran subjekt pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti:
|
— |
omejene dejavnosti, |
|
— |
ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega podjetja, na naložbenike, |
|
— |
nezadosten kapital, da bi se strukturiranemu podjetju omogočilo financiranje dejavnosti brez podrejene finančne podpore, |
|
— |
financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo koncentracijo kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše). |
Nekonsolidirani strukturirani subjekti
Izraz „nekonsolidirani strukturirani subjekti“ se nanaša na vse strukturirane subjekte, ki jih ne obvladuje Sklad za spodbujanje naložb, in vključuje deleže v strukturiranih subjektih, ki niso konsolidirani.
Opredelitev deležev v strukturiranih subjektih:
MSRP 12 „deleže“ na splošno opredeljuje tako, da vključujejo pogodbeno ali nepogodbeno udeležbo, ki poročajoči subjekt izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega subjekta. Primeri takih deležev vključujejo lastništvo deležev v lastniškem kapitalu in druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora, povečanje kredita, obveznosti in jamstva do drugega subjekta. MSRP 12 določa, da običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima poročajoči subjekt delež v drugem subjektu.
V spodnji razpredelnici so opisane vrste strukturiranih subjektov, ki jih Sklad za spodbujanje naložb ne konsolidira, vendar ima v njih delež.
|
Vrsta strukturiranega subjekta |
Narava in namen |
Delež Sklada za spodbujanje naložb |
|
Projektno financiranje – posojila za subjekte za posebne namene |
Posli projektnega financiranja so posli, pri katerih se Sklad za spodbujanje naložb pri servisiranju svojega dolga zanaša na posojilojemalca, katerega edini ali glavni vir prihodkov ustvarja eno samo ali omejeno število sredstev, financiranih iz takega dolga ali drugih obstoječih sredstev, ki so pogodbeno povezana s projektom. Posli projektnega financiranja se pogosto financirajo prek subjektov za posebne namene. |
Neto izplačani zneski Prihodki od obresti |
|
Posli tveganega kapitala |
Sklad za spodbujanje naložb financira sklade tveganega kapitala in investicijske sklade. Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi združujejo in upravljajo denar vlagateljev za financiranje infrastrukturnih projektov ter deležev zasebnega kapitala v malih in srednjih podjetjih z velikim potencialom za rast. |
Naložbe v enote/delnice, ki jih izda subjekt tveganega kapitala Dividende, prejete kot prihodek od dividend |
V spodnji razpredelnici so prikazane knjigovodske vrednosti nekonsolidiranih strukturiranih subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež na datum poročanja, ter največja izpostavljenost Sklada izgubam v zvezi s temi subjekti. Največja izpostavljenost izgubam vključuje knjigovodske vrednosti in povezane neizplačane obveznosti.
|
|
|
31. 12. 2024 |
31. 12. 2023 |
||
|
Vrsta strukturiranega subjekta |
Opis |
Knjigovodska vrednost |
Največja izpostavljenost izgubam |
Knjigovodska vrednost |
Največja izpostavljenost izgubam |
|
Skladi tveganega kapitala |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
655 817 |
667 832 |
693 042 |
725 781 |
|
Skupaj |
|
655 817 |
667 832 |
693 042 |
725 781 |
Sklad za spodbujanje naložb ne zagotavlja nobene dodatne podpore strukturiranim subjektom, razen financiranja.
25. Program za financiranje z učinkom (v tisočih EUR)
Junija 2013 je bil na skupnem ministrskem srečanju AKP-EU odobren nov finančni protokol za 11. Evropski razvojni sklad (ERS), ki zajema obdobje 2014–2020.
Skladu za spodbujanje naložb je bilo zagotovljenih dodatnih 500 milijonov EUR v tako imenovanem „programu za financiranje z učinkom“, ki Skladu za spodbujanje naložb omogoča podpiranje projektov, ki obetajo še posebej velik razvojni učinek, hkrati pa prinašajo večja tveganja, ki so značilna za takšne naložbe. Ta sredstva prinašajo nove možnosti za povečanje posojanja Sklada za spodbujanje naložb zasebnemu sektorju prek naložb v naslednjih instrumentih:
Lastniški skladi za socialni učinek, kjer so nosilci čedalje številnejši upravitelji zasebnih lastniških skladov, ki umeščajo reševanje socialnih ali okoljskih vprašanj v središče svoje naložbene strategije, a še vedno želijo dosegati vzdržnost tako na ravni sklada kot na ravni podjetij, ki vlagajo vanj.
Posojila finančnim posrednikom (npr. mikrofinančnim institucijam, lokalnim bankam in kreditnim zadrugam), ki poslujejo v državah AKP, kjer EIB v skladu z obstoječimi smernicami o kreditnem tveganju ne more izvajati financiranja, zlasti ne v lokalni valuti, na primer zaradi visokih tveganj v zadevni državi, nestabilnosti valute ali pomanjkanja primerjave določanja cen. Glavni cilj takih posojil je financiranje projektov z visokim razvojnim učinkom, zlasti na področju podpore mikro- in malim podjetjem ter kmetijstvu, ki običajno niso upravičeni do financiranja iz Sklada za spodbujanje naložb.
Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja, ki so v obliki jamstev za prvo izgubo („produkti za prvo izgubo“) in olajšujejo posle s porazdelitvijo tveganja, ki jih EIB izvaja z lokalnimi finančnimi posredniki (večinoma poslovnimi bankami) v korist zapostavljenih MSP in malih projektov, ki izpolnjujejo merila za financiranje z učinkom, kadar je bila ugotovljena vrzel v zvezi z dostopom MSP/malih projektov do financiranja. Produkti za prvo izgubo bodo oblikovani kot posredna osebna jamstva v korist tranš s prednostnim jamstvom, ki jih financirajo EIB (iz Sklada za spodbujanje naložb) in druge mednarodne finančne institucije/razvojne finančne institucije, s čimer se ustvari znaten učinek vzvoda.
Neposredno financiranje z dolžniškimi (tj. posojila) ali lastniškimi instrumenti v projekte z zanesljivimi in izkušenimi nosilci ter velikimi razvojnimi učinki, ki pa bodo hkrati pomenili tudi večje pričakovanje izgub in težav pri povrnitvi naložbe (tveganje lastniškega kapitala z večjim pričakovanjem izgub, kot je običajno). EIB za ta instrument uporablja stroga merila za izbiro in upravičenost, saj ti projekti ne glede na svoj velik razvojni učinek ne bi mogli izpolniti sprejemljivih meril za financiranje (tj. nizko pričakovanje povrnitve naložbe ali izravnave izgub prek obrestnih mer/donosa iz lastniških instrumentov).
Program za financiranje z učinkom prav tako omogoča diverzifikacijo v nove sektorje, kot so zdravstvo in izobraževanje, kmetijstvo in prehranska varnost ter razvoj novih in inovativnih instrumentov za porazdelitev tveganja. V letu 2016 je bila zmogljivost financiranja programa za financiranje z učinkom povečana na 800 milijonov EUR z uvedbo delnega obnavljanja programa za financiranje z učinkom.
S finančnega in računovodskega vidika je program za financiranje z učinkom del portfelja Sklada za spodbujanje naložb in se o njem poroča v skupnih letnih računovodskih izkazih Sklada.
V naslednji razpredelnici so predstavljene knjigovodske vrednosti in dodeljeni, vendar še neizplačani zneski, po vrstah sredstev:
|
Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom |
Opis |
Merjenje |
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024 |
Popravek vrednosti za izgubo / znesek prilagoditve poštene vrednosti na dan 31. 12. 2024 |
Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024 |
Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2024 |
Znesek prilagoditve zunajbilančne pričakovane kreditne izgube na dan 31. 12. 2024 |
||
|
Posojila finančnim posrednikom |
Posojila in predujmi |
Odplačna vrednost |
59 209 |
– |
59 209 |
5 000 |
– 225 |
||
|
Posli neposrednih posojil |
Posojila in predujmi |
PVIPI |
158 880 |
– |
158 880 |
56 669 |
– |
||
|
Lastniški skladi za socialni učinek |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
PVIPI |
134 595 |
–1 559 |
133 036 |
34 686 |
– |
||
|
Neposredne lastniške udeležbe |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
PVIPI |
59 843 |
61 686 |
121 529 |
14 |
– |
||
|
Skupaj |
|
|
412 527 |
60 127 |
472 654 |
96 369 |
– 225 |
||
|
|||||||||
|
Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom |
Opis |
Merjenje |
Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023 |
Popravek vrednosti za izgubo / znesek prilagoditve poštene vrednosti na dan 31. 12. 2023 |
Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2023 |
Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2023 |
Znesek prilagoditve zunajbilančne pričakovane kreditne izgube na dan 31. 12. 2023 |
|
Posojila finančnim posrednikom |
Posojila in predujmi |
Odplačna vrednost |
73 423 |
–1 522 |
71 901 |
7 749 |
– 334 |
|
Posli neposrednih posojil |
Posojila in predujmi |
PVIPI |
152 155 |
–58 759 |
93 396 |
68 288 |
– |
|
Lastniški skladi za socialni učinek |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
PVIPI |
110 572 |
9 936 |
120 508 |
58 572 |
– |
|
Neposredne lastniške udeležbe |
Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom |
PVIPI |
58 889 |
41 490 |
100 379 |
14 |
– |
|
Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja |
Izdana jamstva |
Pristop „po višji vrednosti“ (*10) |
– |
– |
– |
44 264 |
– |
|
Skupaj |
|
|
395 039 |
-8 855 |
386 184 |
178 887 |
– 334 |
EIB uporablja splošna načela mandata glede tveganja za posle neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom (razen za posojila finančnim posrednikom), kot je predvideno v Smernicah EIB o kreditnem tveganju in tveganju pri lastniških vrednostnih papirjih, ter za spremljanje tveganja, povezanega s posli neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom na podlagi njihove poštene vrednosti, in poročanje o njem. Banka v skladu z metodologijo izvaja kvalitativno oceno tveganja, katere cilj je oceniti utemeljenost naložbe in verjetno poslovno uspešnost takih poslov.
26. Razkrivanje povezanih strank
Instrument je EIB opredelil kot povezano stranko v okviru MRS 24, saj so jo države članice EU pooblastile za upravljanje Sklada v skladu z določbami veljavnega pravnega okvira, vključno s spremljanjem njegovih operacij do celotnega povračila, in zagotavlja storitve ključnega poslovodnega osebja (upravni odbor EIB in revizijski odbor EIB). EIB ima pri tem pravico izterjati dejanske stroške, ki jih ima pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb. Za več podrobnosti o nadomestilu glej pojasnilo 23.
27. Dogodki po datumu bilance stanja
Subjekt v okviru sedanjega geopolitičnega in ekonomskega okolja še naprej pozorno spremlja razmere, zlasti v okviru poznejšega pregleda dogodkov.
Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prilagoditev ali razkritje v računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2024.
(1) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1311/oj).
(2) UL L 83, 1.4.2003, str. 27.
(3) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.
(4) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.
(5) V skladu s členom 53 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, je zakladnica predstavljena v bilanci stanja 11. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 5 (Obvladovanje finančnih tveganj).
(6) Sklep Sveta (EU) 2024/2906 z dne 14. novembra 2024 o finančnih prispevkih članic Evropskega razvojnega sklada za financiranje tega sklada, ki določa zgornjo mejo za leto 2026, letni znesek za leto 2025 in znesek prvega obroka za leto 2025 ter vključuje okvirno in nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2027 in 2028 (UL L, 2024/2906, 19.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2024/2906/oj).
(7) Uredba Sveta (EU) 2016/888 z dne 6. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) 2015/323 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad glede plačila obrokov (UL L 149, 7.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/888/oj).
(*1) Brez odloženih stroškov
(8) Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.
(9) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).
(10) Uredba Sveta (EU) 2018/1877 z dne 26. novembra 2018 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, in razveljavitvi Uredbe (EU) 2015/323 (UL L 307, 3.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1877/oj).
(11) Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.
(12) Uredba (EU, Euratom) 2024/2509.
(13) Uredba (EU) 2018/1877.
(14) Posebno poročilo 17/2024 https://www.eca.europa.eu/en/publications/SR-2024-17.
(15) Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.
(16) Uredba SVETA (EU) 2018/1877.
(17) Razen dejavnosti v Južnem Sudanu.
(18) Sklep Sveta 2011/315/EU z dne 23. maja 2011 o dodelitvi sredstev, prerazporejenih iz projektov v okviru devetega in prejšnjih evropskih razvojnih skladov, za razvojno sodelovanje v Južnem Sudanu (UL L 142, 28.5.2011, str. 61, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/315/oj).
(19) 1 402,57 milijona EUR v okviru premostitvenega sklada (Sklep Sveta 2015/0246), 200 milijonov EUR (Sklep Sveta (EU) 2017/1206), 223 milijonov EUR (Sklep Sveta (EU) 2020/1708), 43 milijonov EUR (Sklep Sveta (EU) 2021/1941) in 42,5 milijona EUR (Sklep Sveta (EU) 2022/2242), 7,8 milijona EUR (Sklep Sveta (EU) 2023/2586).
(20) Sklep (EU) 2024/2906.
(21) UL L 314, 30.11.2001, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2001/822(1)/oj.
(22) Sklep Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007 o spremembi Sklepa 2001/822/ES o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (UL L 109, 26.4.2007, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/249/oj).
(23) Bruto zneski (tj. brez sprostitev in nalogov za izterjavo)
(*2) Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2024, obresti in podobni prihodki vključujejo 144,3 milijona EUR (2023: 118,5 milijona EUR), izračunanih za sredstva po odplačni vrednosti na podlagi metode efektivnih obresti.
(24) Sklep Sveta (EU) 2023/2861 z dne 20. julija 2023 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter članicami Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav na drugi strani (UL L, 2023/2861, 28.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2861/oj).
(25) UL L 437, 28.12.2020, str. 188, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/2233/oj.
(26) Sklep št. 3/2021 Odbora veleposlanikov AKP-EU z dne 26. novembra 2021 o spremembi Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU [2021/2175] (UL L 441, 9.12.2021, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/2175/oj).
(27) Sklep Sveta (EU) 2022/970 z dne 16. junija 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru veleposlanikov AKP-EU, glede spremembe Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU (UL L 166, 22.6.2022, str. 145, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/970/oj).
(28) Sklep št. 2/2023 Odbora veleposlanikov AKP-EU z dne 25. oktobra 2023 o spremembi Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU [2023/2453] (UL L, 2023/2453, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2453/oj).
(29) Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj).
(30) Sklep Sveta (EU) 2021/1764 z dne 5. oktobra 2021 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo) (UL L 355, 7.10.2021, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1764/oj).
(31) Tveganje poravnave je opredeljeno kot tveganje morebitnih izgub zaradi poslov, ki po datumu zapadlosti ostanejo neporavnani, in/ali zaradi poslov, ki se poravnajo pozneje, kot določa veljavni tržni standard. Zaradi narave operacij Sklada za spodbujanje naložb so najpomembnejši instrumenti, na katere vpliva tveganje poravnave, tisti izvedeni finančni instrumenti, ki jih je sklenila Banka, ki pomenijo menjavo tujih valut. Obvladovanje tveganja poravnave je zajeto v smernicah o finančnih tveganjih.
(32) Posojilni posli, merjeni po PVIPI
(33) Posojilni posli, merjeni po PVIPI
(34) * Pogodbe o zastopstvu, za katere na datum poročanja ni osnovnih nasprotnih strank.
(*3) Pogodbe o zastopstvu, za katere na datum poročanja ni osnovnih nasprotnih strank.
(*4) Obveznosti do tretjih oseb vključujejo še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč, ki so obveznost do držav članic, kadar je zapadlost v glavnem neopredeljena.
(*5) * Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju. Po pregledu strategije za sintetično varovanje pred tveganji leta 2024 so bili KES, UGX in RWF izključeni s področja uporabe sintetičnega varovanja pred tveganjem.
(*6) Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju.
(35) Posojila, merjena po PVIPI, so predstavljena v pojasnilu 7.
(*7) * Vključno s pogodbami o zastopstvu.
(*8) * Vključno s pogodbami o zastopstvu.
(36) Gibanja deviznih tečajev so izključena iz zneskov, sporočenih v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa ter izkazu sprememb v sredstvih vplačnikov.
(37) Sklad za spodbujanje naložb je spremenil način, po katerem naložbo razvrsti kot sklad tveganega kapitala ali NN, v skladu z novim operativnim priročnikom za vrednotenje.
(*9) Svet je 14. novembra 2024 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih je morala vsaka država članica plačati do 21. januarja 2025. Na dan 31. decembra 2024 ni bilo vplačanih še 7,5 milijona EUR.
(*10) Za podrobnosti glej oddelek Poznejše merjenje v pojasnilu 2.4.3.
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4948/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)