<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.55-20141201.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C‑365/16</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62016CJ0365</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:378">EU:C:2017:378</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>8</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>8</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P>SODBA Z DNE <DATE ISO="20170517">17. 5. 2017</DATE> – ZADEVA C 365/16</P><P>AFEP IN DRUGI</P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (prvi senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20170517">17. maja 2017</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="STAR" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: francoščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INDEX><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Skupni sistem obdavčitve matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2011/96/EU</KEYWORD><KEYWORD>Preprečevanje dvojnega obdavčevanja</KEYWORD><KEYWORD>Dodatni prispevek v višini 3 % k davku od dohodkov pravnih oseb</KEYWORD></INDEX><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑365/16,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Conseil d’État (državni svet, Francija) z odločbo z dne <DATE ISO="20160627">27. junija 2016</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20160704">4. julija 2016</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">Association française des entreprises privées (AFEP),</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Axa SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Compagnie générale des établissements Michelin SCA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Danone SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">ENGIE SA</HT>, nekdanja GDF Suez,</P><P><HT TYPE="BOLD">Eutelsat Communications SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">LVMH Moët Hennessy-Louis Vuitton SE,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Orange SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Sanofi SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Suez Environnement Company SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Technip SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Total SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Vivendi SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Eurazeo SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Safran SA,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Scor SE,</HT></P><?PAGE NO="2"?><P><HT TYPE="BOLD">Unibail-Rodamco SE,</HT></P><P><HT TYPE="BOLD">Zodiac Aerospace SA</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Ministre des Finances et des Comptes publics,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (prvi senat),</P><P>v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, E. Regan, J.‑C. Bonichot, A. Arabadjiev in C. G. Fernlund (poročevalec), sodniki,</P><P>generalni pravobranilec: E. Tanchev,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="DASH"><ITEM><P>za Association française des entreprises privées (AFEP), Axa SA, Compagnie générale des établissements Michelin SCA, Danone SA, ENGIE SA, Eutelsat Communications SA, LVMH Moët Hennessy-Louis Vuitton SE, Orange SA, Sanofi SA, Suez Environnement Company SA, Technip SA, Total SA, Vivendi SA, Eurazeo SA, Safran SA, Scor SE, Unibail-Rodamco SE in Zodiac Aerospace SA G. Blanluet, N. de Boynes in S. Austry, odvetniki,</P></ITEM><ITEM><P>za francosko vlado D. Colas in S. Ghiandoni, agenta,</P></ITEM><ITEM><P>za belgijsko vlado C. Pochet in M. Jacobs, agentki,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo N. Gossement in W. Roels, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P>Sodbo</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(1)(a) in člena 5 Direktive Sveta 2011/96/EU z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="345" PAGE.FIRST="8" DATE.PUB="2011">UL 2011, L 345, str. 8</REF.DOC.OJ>), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2014/86/EU z dne <DATE ISO="20140708">8. julija 2014</DATE> (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="219" PAGE.FIRST="40" DATE.PUB="2014">UL 2014, L 219, str. 40</REF.DOC.OJ>) (v nadaljevanju: Direktiva o matičnih in odvisnih družbah).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Association française des entreprises privées (francosko združenje zasebnih podjetij, AFEP) in sedemnajstimi družbami (v nadaljevanju: AFEP in drugi), na eni strani, ter ministre des Finances et des Comptes publics (minister za javne finance, Francija), na drugi, v zvezi s tožbo za razglasitev ničnosti upravne doktrine, to je aktov uprave o razlagi zakonodaje, glede dodatnega prispevka k davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga mora plačati rezidenčna matična družba ob distribuciji dobička, tudi tistega, ki ga prejme od svojih nerezidenčnih odvisnih družb.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Pravni okvir</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>V uvodni izjavi 3 Direktive o matičnih in odvisnih družbah je navedeno, da je cilj te direktive oprostitev dividend in drugih oblik distribucije dobička, ki ga odvisne družbe izplačujejo svojim matičnim družbam, od davčnega odtegljaja in odprava dvojne obdavčitve takšnih prihodkov na ravni matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>V uvodnih izjavah 7 in 9 te direktive je navedeno:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><CONSID><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>(7)</NO.P><TXT>Kadar prejme matična družba distribuirani dobiček iz naslova povezave s svojo odvisno družbo[,] se mora država članica matične družbe bodisi vzdržati obdavčitve tega dobička ali ta dobiček obdavčiti in hkrati dovoliti matični družbi, da od zneska izračunanega davka odbije del davka od dobička pravnih oseb, ki se nanaša na ta dobiček in ga je plačala odvisna družba.</TXT></NP></CONSID><P>[…]</P><CONSID><NP><NO.P>(9)</NO.P><TXT>Izplačilo iz naslova distribucije dobička in prejem tega izplačila s strani stalne poslovne enote matične družbe bi moralo imeti za posledico enako obravnavo[,] kakor se uporablja med odvisno in matično družbo. To bi moralo vključevati razmere, kadar se matična in odvisna družba nahajata v isti državi članici, stalna poslovna enota pa v drugi državi članici. Po drugi strani pa se zdi, da lahko zadevna država članica na podlagi nacionalne zakonodaje obravnava razmere, kadar se stalna poslovna enota in odvisna družba nahajata v isti državi članici, brez poseganja v uporabo načel Pogodbe.<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/></TXT></NP></CONSID></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 4(1) in (3) navedene direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="004.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>Kadar matična družba ali njena stalna poslovna enota iz naslova povezave matične družbe z njeno odvisno družbo prejme distribucijo dobička, država članica matične družbe, in država članica, v kateri se nahaja njena stalna poslovna enota, razen v primeru likvidacije odvisne družbe, ravna tako, da:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>se bodisi vzdrži obdavčevanja takšnega dobička v obsegu, v katerem odvisna družba takšnih dobičkov ne more uveljavljati kot izdatka, in takšen dobiček obdavči v obsegu, v katerem lahko odvisna družba takšne dobičke uveljavi kot izdatek; bodisi</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>ta dobiček obdavči in hkrati matični družbi in stalni poslovni enoti dovoli, da od zneska izračunanega davka odbije del davka od dobička pravnih oseb, ki se nanaša na ta dobiček in ki ga je […]plačala odvisna družba in katera koli odvisna družba nižjega ranga, ob upoštevanju pogoja, da vsak del družbe in njene odvisne družbe nižjega ranga spada pod opredelitev iz člena 2 in da izpolnjuje zahteve iz člena 3, do višine zneska ustrezno izračunanega davka.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG><P>[…]</P><PARAG IDENTIFIER="004.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Vsaka država članica ohrani možnost, da določi, da se stroški, ki se nanašajo na delež, in izgube, ki izhajajo iz distribucije dobička odvisne družbe, ne odbijejo od obdavčljivega dobička matične družbe.</ALINEA><ALINEA>Kadar so v takem primeru stroški upravljanja, ki se nanašajo na delež, fiksni kot splošna stopnja, fiksno določeni znesek ne sme presegati 5 % dobička, ki ga distribuira odvisna družba.<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 5 Direktive o matičnih in odvisnih družbah določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Dobiček, ki ga odvisna družba distribuira svoji matični družbi, se oprosti pri viru odtegnjenega davka.<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="4"?><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Francosko pravo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Iz spisa, ki je bil predložen Sodišču, je razvidno, da se je Francoska republika v zvezi z davčnim obravnavanjem dobička, ki spada na področje uporabe Direktive o matičnih in odvisnih družbah, odločila za uporabo sistema oprostitve tega dobička, vseeno pa obdavči delež stroškov in bremen, ki je fiksno določen na 5 %, pomeni pa stroške in bremena, ki jih nosi matična družba in so povezani z njeno udeležbo v odvisni družbi, ki je ta dobiček distribuirala. Tako je torej navedeni dobiček oproščen v višini 95 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 235b ZCA iz code général des impôts (splošni davčni zakonik, v nadaljevanju: CGI) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>I.</NO.P><TXT>Francoske ali tuje družbe ali organizacije, zavezane za davek od dohodkov pravnih oseb v Franciji, razen kolektivnih naložbenih podjemov, ki so navedeni v odstavku II člena L. 214‑1 code monétaire et financier [(monetarni in finančni zakonik)], in subjektov, ki spadajo pod opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki je podana v Prilogi I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne <DATE ISO="20140617">17. junija 2014</DATE> o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, so zavezane za plačilo dodatnega prispevka k temu davku iz naslova zneskov, ki jih razdelijo v skladu s členi od 109 do 117 tega zakonika.</TXT><P>Prispevek je enak 3 % razdeljenih zneskov […]</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></P></NP></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>AFEP in drugi so pri Conseil d’État (državni svet, Francija) vložili tožbo za razglasitev ničnosti upravne doktrine, zlasti člena 70 navodila BOI‑IS‑AUT‑<DATE ISO="20160330">30</DATE>‑<DATE ISO="20160302">20160302</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Bulletin officiel des finances publiques-impôts</HT> z dne <DATE ISO="20160302">2. marca 2016</DATE>), v zvezi z dodatnim prispevkom k davku od dohodkov pravnih oseb iz naslova razdeljenih zneskov (v nadaljevanju: dodatni prispevek), ki je določen v členu 235b ZCA iz CGI.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>AFEP in drugi so v utemeljitev te tožbe postavili prednostno vprašanje o ustavnosti na podlagi člena 61‑1 francoske ustave. Prav tako trdijo, da je dodatni prispevek v nasprotju, primarno, s členom 4(1) Direktive o matičnih in odvisnih družbah in, podredno, s členom 5 navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>Ministre des Finances et des Comptes publics trdi, da tožbeni razlogi, ki jih navajajo AFEP in drugi, niso utemeljeni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče ugotavlja, da je za njegovo odločitev o tem, ali naj prednostno vprašanje o ustavnosti predloži Conseil constitutionnel (ustavni svet, Francija), potrebna razlaga zadevnih določb prava Unije. Prvič, pojasnjuje, da so zavezanci za plačilo dodatnega prispevka k davku od dohodkov pravnih oseb družbe ali subjekti, ki so prejeli dobičke od deležev svojih odvisnih družb, ob nadaljnji razdelitvi teh dobičkov. Poleg tega se za ta dodatni prispevek uporabljajo isti načini izterjave in izpodbijanja kot za davek od dohodkov pravnih oseb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>Vendar naj bi bil obdavčljivi dogodek pri navedenem dodatnem prispevku drugačen od obdavčljivega dogodka pri davku od dohodkov pravnih oseb, ker se prispevek ne obračuna ob prejetju dividend, temveč takrat, ko družba dividende, ki jih je prejela, razdeli naprej.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Navaja tudi, da se osnova za plačilo tega dodatnega prispevka, pri kateri se upošteva zlasti razdeljeni dobiček, ki izvira iz zadržanih dobičkov, razlikuje od davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. V teh okoliščinah je odgovor na vprašanje, ali dodatni prispevek pomeni obdavčenje dobička, ki je v nasprotju s členom 4(1)(a) Direktive o matičnih in odvisnih družbah, po mnenju predložitvenega sodišča resnično težaven.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Drugič, navedeno sodišče navaja, da se ob upoštevanju okoliščine, da je obdavčljivi dogodek pri tem dodatnem prispevku izplačilo dividend, da je osnova zanj znesek izplačanih dividend, da je zavezanec zanj družba, ki razdeljuje dividende, in da ni določeno, da bi bil delničar upravičen do odbitka davka, zdi, da ta dodatni prispevek v skladu z merili, ki jih je določilo Sodišče v sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080626">26. junija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Burda</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑284/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:365">EU:C:2008:365</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), nima značilnosti davčnega odtegljaja. Vendar se glede na sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20011004">4. oktobra 2001</DATE>, <NAME.CASE>Athinaïki Zythopoiia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑294/99</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2001:505">EU:C:2001:505</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), predložitvenemu sodišču postavlja vprašanje, ali navedenega dodatnega prispevka – če ne pomeni obdavčenja, prepovedanega s členom 4(1)(a) te direktive – ne bi bilo mogoče obravnavati kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>pri viru odtegnjeni davek<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/>, ki ga mora biti distribuirani dobiček oproščen v skladu s členom 5 navedene direktive.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.P><TXT>Ali člen 4 Direktive o matičnih in odvisnih družbah in zlasti njegov odstavek 1(a) nasprotujeta davku, kakor je določen v členu 235b ZCA iz CGI, ki se pobere, ko družba, zavezana za davek od dohodkov pravnih oseb v Franciji, razdeli dobiček, in katerega davčno osnovo sestavljajo razdeljeni zneski?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je treba davek, kakor je določen v členu 235b ZCA iz CGI, obravnavati kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>pri viru odtegnjeni davek<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="2018" ID="QE0007"/>, katerega dobički, ki jih razdeli odvisna družba, so oproščeni na podlagi člena 5 navedene direktive?<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Predlog za odprtje ustnega dela postopka</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Francoska republika je z dopisom z dne <DATE ISO="20170331">31. marca 2017</DATE> predlagala odprtje ustnega dela postopka, ker v bistvu ni bilo razprave o tem, kako se v zadevi iz postopka v glavni stvari uporabijo rešitve, ki jih je predlagala generalna pravobranilka J. Kokott v sklepnih predlogih v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑68/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:886">EU:C:2016:886</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Glede tega člen 83 Poslovnika Sodišča določa, da lahko Sodišče po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odredi začetek ali ponovno odprtje ustnega dela postopka, zlasti če meni, da zadeva ni dovolj razjasnjena, ali če stranka po koncu ustnega dela postopka navede novo dejstvo, ki je odločilno za odločitev Sodišča, ali če je v zadevi treba odločiti na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi Sodišče po opredelitvi generalne pravobranilke meni, da ima na voljo vse elemente, ki so potrebni za odločitev v tej zadevi. Zato ni treba odrediti odprtja ustnega dela postopka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="6"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Vprašanji za predhodno odločanje</P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s prvim vprašanjem v bistvu izvedeti, ali je treba člen 4(1)(a) Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da ta določba nasprotuje davčnemu ukrepu, ki ga določi država članica matične družbe, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerim je treba ob razdelitvi dividend s strani matične družbe plačati davek, osnova za katerega so zneski razdeljenih dividend, vključno s tistimi, ki izvirajo iz nerezidenčnih odvisnih družb te družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Iz uvodne izjave 3 Direktive o matičnih in odvisnih družbah izhaja, da je cilj te direktive odprava dvojne obdavčitve dobička, ki ga odvisna družba izplača svoji matični družbi, na ravni matične družbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>Za to člen 4(1) Direktive o matičnih in odvisnih družbah državam članicam dopušča izbiro med dvema sistemoma, in sicer med sistemom oprostitve in sistemom odbitka. V tej določbi je namreč pojasnjeno, kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 7 in 9 te direktive, da kadar matična družba ali njena stalna poslovna enota iz naslova povezave matične družbe z njeno odvisno družbo prejme distribucijo dobička, razen v primeru likvidacije odvisne družbe, se država članica matične družbe in država članica, v kateri je njena stalna poslovna enota, bodisi vzdržita obdavčevanja takšnega dobička v obsegu, v katerem odvisna družba takšnih dobičkov ne more uveljavljati kot izdatka, in takšen dobiček obdavčita v obsegu, v katerem lahko odvisna družba takšne dobičke uveljavi kot izdatek, bodisi ta dobiček obdavčita ter hkrati matični družbi in stalni poslovni enoti dovolita, da od zneska izračunanega davka odbijeta del davka, ki se nanaša na ta dobiček ter ki ga je plačala odvisna družba in katera koli odvisna družba nižjega ranga (sodba z istega dne, X, C‑68/15, točka 71 in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Vendar je v odstavku 3 tega člena 4 določeno, da države članice ohranijo možnost, da določijo, da se stroški, ki se nanašajo na delež, in izgube, ki izhajajo iz distribucije dobička odvisne družbe, ne odbijejo od obdavčljivega dobička matične družbe. Iz te določbe tudi izhaja, da kadar so v takem primeru stroški upravljanja, ki se nanašajo na delež, fiksni kot splošna stopnja, takšen znesek ne sme presegati 5 % dobička, ki ga distribuira odvisna družba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Tako se želi s členom 4 te direktive preprečiti, da se dobiček, ki ga rezidenčni matični družbi izplača nerezidenčna odvisna družba, najprej obdavči na ravni odvisne družbe v njeni državi rezidentstva, nato pa na ravni matične družbe v njeni državi rezidentstva.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je treba na eni strani pojasniti, da kot je bilo navedeno v točki 7 te sodbe, se je Francoska republika odločila, da dobiček, ki izhaja iz nerezidenčne odvisne družbe rezidenčne matične družbe, oprosti v višini 95 %.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Na drugi strani je treba navesti, da v delu, v katerem so v osnovo za odmero dodatnega prispevka k davku od dohodkov pravnih oseb vključene dividende, ki jih razdeli matična družba, ta osnova lahko zajema tudi dobiček, ki izvira iz odvisnih družb te matične družbe, ki so rezidentke drugih držav članic, posledica tega pa je, da je ta dobiček zajet z obdavčenjem, ki presega zgornjo mejo 5 % iz člena 4(3) Direktive o matičnih in odvisnih družbah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Zato se postavlja vprašanje, ali je to obdavčenje navedenega dobička v nasprotju z Direktivo o matičnih in odvisnih družbah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Francoska in belgijska vlada menita, da dobiček, ki ga razdeli matična družba naprej svojim delničarjem, ne spada na področje uporabe člena 4(1)(a) Direktive o matičnih in odvisnih družbah, saj se ta določba uporabi samo, kadar matična družba prejme dobiček, ki ga razdeli njena odvisna družba.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Te razlage ni mogoče sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>Kot izhaja iz sodbe z današnjega dne, X (C‑68/15, točka 78), je treba ugotoviti, da te razlage ni mogoče izpeljati niti iz besedila te določbe niti iz njenega okvira in njenih ciljev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Sodišče je v točkah 79 in 80 te sodbe X pojasnilo, prvič, da ta določba z dikcijo, da se država članica matične družbe in država članica stalne poslovne enote <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>vzdrži[ta] obdavčevanja takšnega dobička<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>, državam članicam prepoveduje, da matično družbo ali njeno stalno poslovno enoto obdavčijo iz naslova dobička, ki ga odvisna družba izplača svoji matični družbi, brez razlikovanja glede na to, ali je obdavčljivi dogodek pri obdavčenju matične družbe prejetje tega dobička ali njegova nadaljnja razdelitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Drugič, ker se z Direktivo o matičnih in odvisnih družbah, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 3, uresničuje cilj odprave dvojne obdavčitve dobička, ki ga izplača odvisna družba svoji matični družbi, na ravni matične družbe, bi to, da bi država članica matične družbe obdavčila ta dobiček na ravni te družbe ob njegovi nadaljnji razdelitvi, zaradi česar bi bilo treba od tega dobička plačati davek, ki presega zgornjo mejo 5 % iz člena 4(3) te direktive, povzročilo dvojno obdavčitev na ravni navedene družbe, ki je v nasprotju z navedeno direktivo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Poleg tega je treba v tem okviru navesti, da to, ali se nacionalni davčni ukrep opredeli kot davek od dohodkov pravnih oseb ali ne, ni pomembno. Glede tega zadošča ugotoviti, da uporaba člena 4(1)(a) Direktive o matičnih in odvisnih družbah ni pogojena s kakšnim posebnim davkom. V skladu s to določbo se namreč država članica matične družbe vzdrži obdavčitve dobička, ki ga distribuira nerezidenčna odvisna družba. Z navedeno določbo se tako želi preprečiti, da bi države članice sprejele davčne ukrepe, ki bi pripeljali do dvojne obdavčitve tega dobička na ravni matičnih družb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Te ugotovitve ne omaje točka 105 sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20061212">12. decembra 2006</DATE>, <NAME.CASE>Test Claimants in the FII Group Litigation</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑446/04</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2006:774">EU:C:2006:774</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), ker se je Sodišče v tej točki izreklo zgolj glede tega, ali so z Direktivo o matičnih in odvisnih družbah skladni nekateri načini izračuna akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, kadar rezidenčna matična družba dalje razdeli dividende, ki jih prejme od nerezidenčne odvisne družbe, ne pa glede tega, ali je v skladu s to direktivo, da se v tem primeru naloži ta davek.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 4(1)(a) Direktive o matičnih in odvisnih družbah razlagati tako, da nasprotuje davčnemu ukrepu, ki ga določi država članica matične družbe, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerim je treba ob razdelitvi dividend s strani matične družbe plačati davek, osnova za katerega so zneski razdeljenih dividend, vključno s tistimi, ki izvirajo iz nerezidenčnih odvisnih družb te družbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><P><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P>Stroški</P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="8"?><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 4(1)(a) Direktive Sveta 2011/96/EU z dne <DATE ISO="20111130">30. novembra 2011</DATE> o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic, kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2014/86/EU z dne <DATE ISO="20140708">8. julija 2014</DATE>, je treba razlagati tako, da nasprotuje davčnemu ukrepu, ki ga določi država članica matične družbe, kakršen je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu s katerim je treba ob razdelitvi dividend s strani matične družbe plačati davek, osnova za katerega so zneski razdeljenih dividend, vključno s tistimi, ki izvirajo iz nerezidenčnih odvisnih družb te družbe.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>