I.

Uvod

1.

Družba Binca Seafoods GmbH (v nadaljevanju: Binca) je uvoznica pange – vrste soma – iz Vietnama. Uredba (EU) št. 1358/2014 (v nadaljevanju: izpodbijana uredba) ( 2 ) je zadnja v vrsti uredb, s katerimi se spreminjajo podrobna pravila za gojenje in označevanje „ekološko gojenih“ rib.

2.

Izpodbijana uredba vsebuje posebne izjeme, v skladu s katerimi se lahko nekatere vrste rib imenujejo „ekološko gojene“, tudi če so z njimi povezani vidiki neekološkega gojenja (npr. uporaba divje ulovljenih nedoraslih organizmov za obnovitev staležev). Sprejeta je bila tik pred iztekom splošnega prehodnega obdobja, ki je ustvarilo široko izjemo: proizvode, pri katerih se uporabljajo uveljavljene metode gojenja – vključno s proizvodi družbe Binca – je bilo mogoče opisati kot „ekološko gojene“, če se z navedenimi metodami sicer ne bi izpolnjevale zahteve po „ekološki“ pridelavi.

3.

Družba Binca je pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe. Bistvo trditev, ki jih je družba Binca navedla v postopku pred Splošnim sodiščem, je bilo, da so posebne izjeme v izpodbijani uredbi diskriminatorne. Take naj bi bile, ker so za gojenje nekaterih vrst rib koristne, za pango pa ne. Ker družba Binca ni bila upravičena do teh posebnih izjem ali širše izjeme na podlagi iztekajočega se splošnega prehodnega obdobja, svojih proizvodov ni več mogla označevati z označbo „ekološko gojen“.

4.

Splošno sodišče je s sklepom z dne 11. marca 2016, Binca Seafoods/Komisija (T‑94/15, neobjavljen, EU:T:2016:164), ničnostno tožbo družbe Binca zaradi neobstoja pravnega interesa zavrglo kot nedopustno (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). V izpodbijanem sklepu je navedlo, da je poskušala družba Binca s tožbo doseči podaljšanje splošnega prehodnega obdobja. Presodilo je, da ne more ustvariti ugodnosti, ki jo predlaga družba Binca, saj z ničnostno tožbo prehodnega obdobja ni mogoče podaljšati. Družba Binca naj zato ne bi imela pravnega interesa.

5.

Družba Binca v pritožbi predlaga razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa in izpodbijane uredbe. Kar zadeva izpodbijani sklep, je glavna trditev družbe Binca v bistvu ta, da Splošno sodišče ni predložilo zadostnih in/ali povezanih razlogov za ugotovitev neobstoja pravnega interesa. Pomen pojma „pravni interes“ je torej za to pritožbo bistven.

II.

Pravni okvir

A.

Uredba št. 834/2007

6.

Uredba (ES) št. 834/2007 ( 3 ) je osnovna uredba o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (v nadaljevanju: osnovna uredba).

7.

Člen 2 osnovne uredbe vsebuje te opredelitve pojmov:

8.

Člen 15 osnovne uredbe je naslovljen „Pravila pridelave za živali v ribogojstvu“:

9.

Pod naslovom IV (členi od 23 do 26) so določene različne zahteve glede označevanja, vključno z omejitvami uporabe izraza „ekološki“, obveznimi navedbami in uporabo logotipov.

10.

Pod naslovom VI (člena 32 in 33) o trgovanju s tretjimi državami so določeni pogoji, pod katerimi je mogoče iz držav zunaj EU uvažati proizvode, ki se štejejo za „ekološke“. Z njimi se v bistvu zahteva, da so izpolnjeni vsebinski pogoji iz osnovne uredbe oziroma da so zagotovljena enakovredna jamstva.

11.

Komisija je s členom 38 pooblaščena, da sprejema podrobna pravila za izvajanje osnovne uredbe. Člen 42 določa, da se osnovna uredba uporablja od 1. januarja 2009.

B.

Izvedbene uredbe

12.

Osnovna uredba se je najprej izvajala z Uredbo (ES) št. 889/2008 ( 4 ) (v nadaljevanju: izvedbena uredba). Na začetku so bili s področja uporabe izvedbene uredbe izključeni proizvodi, ki izvirajo iz ribogojstva (člen 1(2)(a)).

13.

Izvedbena uredba je bila nato štirikrat spremenjena, in sicer z Uredbo (ES) št. 710/2009 ( 5 ) (v nadaljevanju: prva uredba o spremembi), Uredbo (EU) št. 1030/2013 ( 6 ) (v nadaljevanju: druga uredba o spremembi), Uredbo (EU) št. 1364/2013 ( 7 ) (v nadaljevanju: tretja uredba o spremembi) in Uredbo št. 1358/2014, to je izpodbijano uredbo. Vsako od teh uredb o spremembi bom v nadaljevanju obravnaval posebej.

1.

Prva uredba o spremembi

14.

S prvo uredbo o spremembi se je področje uporabe izvedbene uredbe razširilo na nekatere živali iz ribogojstva ( 8 ), vanjo pa so bila vključena tudi posebna pravila za gojenje zadevnih živali, in sicer je bilo pod naslov II vstavljeno poglavje 2a z naslovom „Gojenje živali iz ribogojstva“. V členu 25e navedenega poglavja z naslovom „Izvor in upravljanje neekološko gojenih živali iz ribogojstva“ so bili opredeljeni izredni pogoji, pod katerimi se lahko v postopek gojenja vključijo neekološko gojene živali iz ribogojstva. Zlasti je bila v členu 25e(3) predvidena možnost uporabe degresivnega deleža neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva: 80 % do konca leta 2011, 50 % do konca leta 2013 in 0 % do konca leta 2015 (v nadaljevanju se to imenuje pravilo o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva). Člen 25e(4) je določal omejevalne pogoje, pod katerimi je bilo dovoljeno zbiranje prostorastočih nedoraslih organizmov iz ribogojstva. Besedilo člena 25e je v izvirni različici določalo:

15.

V uvodni izjavi 9 prve uredbe o spremembi je bilo navedeno: „Ob upoštevanju zgodnje faze ekološkega gojenja živali iz ribogojstva količina ekoloških plemenskih jat ne zadostuje. Sprejeti je treba določbe o uvedbi neekoloških plemenskih jat in nedoraslih organizmov pod nekaterimi pogoji.“

16.

Prva uredba o spremembi se je uporabljala od 1. julija 2010 (člen 2), z njo pa je bil v izvedbeno uredbo vstavljen tudi novi člen 95(11), ki je določal prehodno ureditev (v nadaljevanju: prehodno obdobje). Prehodno obdobje naj bi se končalo najpozneje 1. julija 2013. Z njim se je obstoječim pridelovalnim enotam dejansko omogočilo, da do navedenega datuma delujejo v skladu s prejšnjo ureditvijo in pod nekaterimi pogoji ohranijo status „ekološkega pridelovalca“. Navedeni člen določa:

17.

Člen 2 prve uredbe o spremembi je poleg tega določal, da se lahko izvedbena uredba po 1. juliju 2013 spremeni, če je to ustrezno utemeljeno (spremembe so bile pozneje uvedene z drugo in tretjo uredbo o spremembi ter izpodbijano uredbo).

2.

Druga uredba o spremembi

18.

Z drugo uredbo o spremembi se je podaljšalo prehodno obdobje, da bi se namesto 1. julija 2013 končalo 1. julija 2015. To je bilo storjeno zaradi zapletenosti področja in ker je bilo potrebnega več časa za preučitev predlogov za spremembo pravil (uvodne izjave od 2 do 4).

19.

Z drugo uredbo o spremembi se pravilo o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva (iz člena 25e(3) izvedbene uredbe) ni spremenilo.

3.

Tretja uredba o spremembi

20.

S tretjo uredbo o spremembi se je spremenilo pravilo o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva (iz člena 25e(3) izvedbene uredbe). Natančneje, datum, do katerega je bila dovoljena največ 50‑odstotna uporaba neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva, se je z 31. decembra 2013 podaljšal na 31. december 2014. Datum, do katerega je bilo treba navedeni delež zmanjšati na 0 %, je ostal nespremenjen, in sicer 31. december 2015.

21.

S tretjo uredbo o spremembi se prehodno obdobje iz člena 95(11) izvedbene uredbe ni spremenilo.

4.

Izpodbijana uredba

22.

Z izpodbijano uredbo so se spremenile različne določbe izvedbene uredbe. Zlasti so se z njo spremenili primeri, v katerih je dovoljeno zbiranje prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva, in sicer s spremembo člena 25e(4) izvedbene uredbe, v katerega je bil dodan nov člen 25e(4)(c):

23.

Navedena sprememba je bila v uvodnih izjavah 3 in 4 izpodbijane uredbe pojasnjena tako:

24.

Z izpodbijano uredbo se je spremenil tudi člen 25k izvedbene uredbe, zlasti s tem, da sta se pod naslednjimi pogoji dovolili uporaba krme iz nekaterih drug rib za mesojede živali iz ribogojstva (člen 25k(1)(e)) in uporaba histidinov (člen 25k(5)):

25.

Z izpodbijano uredbo se pravilo o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva (iz člena 25e(3) izvedbene uredbe) ni spremenilo.

26.

Z izpodbijano uredbo se prehodno obdobje iz člena 95(11) izvedbene uredbe ni spremenilo.

III.

Dejansko stanje in upravni postopek

27.

Dejansko stanje in upravni postopek sta opisana v točkah od 37 do 48 izpodbijanega sklepa.

28.

Družba Binca je nemško podjetje. V Nemčijo iz Vietnama uvaža pango, in sicer kot ekološko gojen proizvod. Nato jo prodaja naprej strankam v Nemčiji, Avstriji in Skandinaviji. Od leta 2005 kupuje pango, ki jo je organizacija IMO Suisse potrdila kot ekološko gojeno na podlagi standardov, ki jih je opredelilo združenje Naturland.

29.

Družba Binca kupuje zamrznjeno pango prek posrednika s sedežem v Vietnamu, ki je prav tako potrjen kot ekološki. Posrednik ribe predela in zamrzne. Za dobavljene proizvode nato izstavi račun družbi Binca, ta pa jih izvozi v Evropo. Družba Binca v postopku pridelave sama kupi sestavine za ribjo krmo, jih dostavi posredniku in ustrezni znesek odšteje od nabavne cene, plačane posredniku.

30.

Družba Binca je septembra 2014 Komisiji poslala dopis, v katerem je predlagala spremembe izvedbene uredbe. Natančneje, predlagala je spremembo pravila o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva (člen 25e(3) izvedbene uredbe), v skladu s katero bi se lahko taki nedorasli organizmi uporabljali do leta 2021.

31.

Komisija je oktobra 2014 družbo Binca z dopisom obvestila, da poteka postopek spremembe izvedbene uredbe ter da bodo upoštevana stališča držav članic in zainteresiranih strani.

32.

Izpodbijana uredba je bila sprejeta 18. decembra 2014.

33.

Družba Binca je z dopisom z dne 18. februarja 2015 ob sklicevanju na člen 265 PDEU zahtevala, naj Komisija za pango, ki izvira iz Vietnama, podaljša prehodno obdobje, predvideno v členu 95(11) izvedbene uredbe, do 1. januarja 2018.

34.

Družba Binca je 19. februarja 2015 pri Splošnem sodišču vložila tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe.

35.

Komisija je z dopisom z dne 22. aprila 2015 družbo Binca obvestila, da ne namerava znova podaljšati prehodnega obdobja ali spremeniti pravila o degresivni uporabi neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva.

IV.

Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijani sklep

A.

Trditve strank

36.

Družba Binca je v ničnostni tožbi trdila, da je bila diskriminirana. Če bi se preprosto pustilo, da se prehodno obdobje izteče v zvezi z vsemi gojitelji, take diskriminacije ne bi bilo. Namesto tega so bili v izpodbijani uredbi predvideni nekateri posebni prehodni ukrepi in odstopanja, od katerih so imeli v praksi korist konkurenti družbe Binca, prehodni ukrepi in odstopanja v njeno korist pa niso bili predvideni. Z izpodbijano uredbo se poleg tega ni podaljšalo prehodno obdobje. Navedeni prehodni ukrepi in odstopanja, od katerih so po trditvah družbe Binca v praksi imeli korist le drugi izvajalci ekološkega ribogojstva, so se nanašali predvsem na izvor nedoraslih organizmov.

37.

Družba Binca je trdila, da lahko drugi izvajalci še naprej uporabljajo označbo „ekološko gojen“ pod pogoji, ki njej v praksi niso na voljo. V zvezi s tem se je izrecno sklicevala na neenako obravnavanje gojenja v delti reke Mekong in gojenja v evropskih conah somornice.

38.

Družba Binca je menila, da izpodbijana uredba nanjo neposredno vpliva, ker zanjo veljajo pravila Unije o ekološkem ribogojstvu in ker ji bo zaradi izpodbijane uredbe odvzeta možnost, da svoje proizvode trži kot ekološko gojene.

39.

Družba Binca je pred Splošnim sodiščem trdila, da so z izpodbijano uredbo kršeni njena svoboda gospodarske pobude in načelo prepovedi diskriminacije (pri čemer se je sklicevala na člene 16, 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah), pa tudi načelo dobre vere (saj je Komisija vedela, da je povsem ekološko gojenje pange še vedno nemogoče ( 9 )). Trdila je tudi, da Komisija ni spoštovala mandata, ki ji ga je podelil Svet, saj pri določitvi ustreznega prehodnega obdobja ni ustrezno upoštevala stopnje tehničnega razvoja na področju ekološkega gojenja. Nazadnje, sklicevala se je na omejitve mednarodne trgovine.

40.

Komisija je 21. maja 2015 vložila ugovor nedopustnosti zoper ničnostno tožbo družbe Binca. Družba Binca je 9. julija 2015 predložila stališča v odgovor na navedeni ugovor.

41.

Komisija je v ugovoru nedopustnosti trdila, da tožba ne izpolnjuje zahtev iz člena 44(1) Poslovnika Splošnega sodišča (zdaj člen 76), saj ni dovolj natančna, da bi ji omogočila pripravo odgovora na tožbo. V zvezi s tem je trdila, da v tožbi ni navedeno, zakaj bi bilo treba izpodbijano uredbo razglasiti za nično; to je navedeno le v zvezi s členom 1(1) zadevne uredbe (s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe).

42.

Komisija je poleg tega trdila, da družba Binca nima pravnega interesa in da se izpodbijana uredba nanjo ne nanaša neposredno.

43.

V zvezi z neposrednim nanašanjem je menila, da domnevno diskriminatorno pravilo o uporabi nedoraslih organizmov, katerega razglasitev ničnosti zahteva družba Binca, nanjo kot uvoznico – in ne gojiteljico pange – ne vpliva neposredno. Določbe lahko imajo posledice za gospodarsko dejavnost družbe Binca, vendar ne neposredno za njen pravni položaj.

44.

Kar zadeva pravni interes, je Komisija trdila, da tudi če bi se ugotovilo, da je člen 1(1) izpodbijane uredbe (s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe) diskriminatoren, in bi se razglasil za ničen, to ne bi vplivalo na pravni položaj družbe Binca. Prehodno obdobje bi se kljub temu izteklo.

45.

Družba Binca je v odgovoru na trditve Komisije o neposrednem nanašanju trdila, da izpodbijana uredba nanjo neposredno vpliva, saj ji preprečuje trženje pange kot ekološko gojenega proizvoda. To je bilo v nasprotju s položajem njenih konkurentov, ki so na podlagi določb izpodbijane uredbe lahko ohranili obstoječe metode gojenja in proizvode še naprej tržili kot ekološko gojene. Potrošniki, za katere so različne vrste ekološko gojenih rib zamenljive, bi prenehali kupovati proizvode družbe Binca in se preusmerili na proizvode njenih konkurentov.

46.

Družba Binca je navedla, da podaljšanja prehodnega obdobja v nasprotju s trditvami Komisije ne predlaga zase. Priznala je, da tega z ničnostno tožbo ne bi bilo mogoče doseči. Namesto tega je predlagala odpravo tistega, kar šteje za diskriminacijo, ki jo je povzročila izpodbijana uredba.

47.

Kar zadeva konkurenčno razmerje v praksi, je družba Binca opozorila, da gojitelji lososa in postrvi svojih proizvodov ne bi več mogli prodajati kot ekološko gojenih, če izpodbijana uredba ne bi bila sprejeta. V zvezi s tem je opozorila na dovoljenje, izdano navedenim gojiteljem, za uporabo histidina in krme, pridobljene iz drugih rib, za zadovoljitev prehranskih potreb lososa in postrvi (v členu 1(3) in (5) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25k(1)(e) oziroma (5) izvedbene uredbe).

48.

Družba Binca je navedla, da konca prehodnega obdobja ni izpodbijala, ker tega ni več mogla storiti (določen je bil s prejšnjimi uredbami o spremembi). Tega takrat nikakor ne bi mogla storiti, saj je imela korist od odobritve navedenega obdobja, poleg tega prehodno obdobje kot tako ni razlikovalo med izvajalci.

B.

Izpodbijani sklep

49.

Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da družba Binca v bistvu predlaga podaljšanje prehodnega obdobja (točka 67).

50.

Splošno sodišče nato ugotavlja, da z izpodbijano uredbo ni bilo spremenjeno prehodno obdobje ali določen drugačen časovni razpored v zvezi s pravilom o degresivni uporabi nedoraslih organizmov (člen 95(11) oziroma člen 25e(3) izvedbene uredbe) (točki 68 in 69).

51.

Splošno sodišče opaža, da družba Binca tudi sama priznava, da z ničnostno tožbo ne more doseči podaljšanja prehodnega obdobja. V teh okoliščinah ugotavlja, da razglasitev izpodbijane uredbe za nično družbi Binca ne bi omogočila uvoza pange kot ekološko gojenega proizvoda, zato ugotavlja, da nima pravnega interesa za razglasitev ničnosti. Tožba je zato nedopustna (točki 72 in 73).

52.

Splošno sodišče dodaja, da bi morala družba Binca za izpodbijanje prehodnega obdobja izpodbijati prvo in/ali drugo uredbo o spremembi, in sicer na podlagi tega, da bi morala Komisija v zadevnih aktih predvideti daljše prehodno obdobje. Sodišču bi morala na podlagi člena 264 PDEU predlagati, naj do sprejetja novega akta z daljšim prehodnim obdobjem začasno prekine razglasitev ničnosti.

V.

Postopek pred Sodiščem

53.

Družba Binca s pritožbo Sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani sklep in izpodbijano uredbo razglasi za nično. Komisija Sodišču predlaga, naj pritožbo zavrže in družbi Binca naloži plačilo stroškov.

54.

Družba Binca je v pritožbi navedla 15 ločenih trditev, ki jih je mogoče strniti v spodnje razdelke.

–

Prvi sklop trditev: nepovezano ali nezadostno razlogovanje, ki vključuje: (a) neupoštevanje trditev v zvezi z varstvom konkurence in kršitev načela enakega obravnavanja ter (b) napačno ubeseditev namena tožbe.

–

Drugi sklop trditev: Splošno sodišče ni priznalo dopustnosti tožbe kot tožbe, namenjene varstvu konkurence.

–

Tretji sklop trditev: kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva in člena 47 Listine o temeljnih pravicah, natančneje neobstoj vsebinske presoje zadeve.

–

Četrti sklop trditev: kršitev pravice do javne obravnave.

–

Peti sklop trditev: kršitev svobode gospodarske pobude in pravice do enakega obravnavanja.

55.

Družba Binca v zvezi s prvim sklopom trditev trdi, da Splošno sodišče napačno ni upoštevalo njenih trditev v zvezi z neenakim obravnavanjem v fazi dopustnosti in da je napačno predstavilo njeno tožbo kot tožbo, katere cilj je doseči podaljšanje prehodnega obdobja. Komisija meni, da je Splošno sodišče zadostno obravnavalo trditve družbe Binca in da ni napačno uporabilo prava. Meni tudi, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da družba Binca z razglasitvijo ničnosti ne bi pridobila nobene ugodnosti.

VI.

Presoja

56.

Menim, da posebno pozornost potrebuje le prvi sklop trditev iz zgoraj navedene pritožbe. Preostanek pritožbe je po mojem mnenju bodisi očitno nedopusten bodisi očitno neutemeljen.

1.

Nezadostnost in/ali nepovezanost razlogovanja Splošnega sodišča

57.

Kot je potrjeno v točki 1 izpodbijanega sklepa, se s tožbo, vloženo pri Splošnem sodišču v zadevi T‑94/15, predlaga razglasitev ničnosti Uredbe št. 1358/2014.

58.

Splošno sodišče je v točkah 72 in 73 izpodbijanega sklepa razsodilo: (i) da razglasitev izpodbijane uredbe za nično družbi Binca ne bi omogočila uvoza pange z oznako „ekološko gojena“ v Unijo in (ii) da družba Binca nima pravnega interesa za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe.

59.

S prvo trditvijo se strinjam. Z drugo se ne strinjam.

60.

V nasprotju s tem, kar je jasno razvidno iz kombinacije točk 72 in 73, menim, da domnevni pravni interes družbe Binca v obravnavani zadevi ni pridobitev pravice do uvoza proizvodov v Unijo. Namesto tega je bistvo njenega domnevnega pravnega interesa nevtralizirati diskriminatorne učinke izpodbijane uredbe z razglasitvijo njene ničnosti. Povedano drugače, družbi Binca je preprečeno označevanje njenih proizvodov kot „ekološko gojenih“, zato bi morali biti tudi drugi enako „prikrajšani“. To zanjo ne bi bila idealna rešitev, vendar bi se – tako trdi družba Binca – vsaj odpravilo izkrivljanje konkurence, ki nanjo negativno vpliva in izhaja/izvira iz izpodbijane uredbe.

61.

V izpodbijanem sklepu navedena trditev sploh ni obravnavana. Namesto tega je v njem „preoblikovan“ namen tožbe, čeprav je jasno naveden, nato pa je navedeni preoblikovani namen zavržen kot nedopusten, pri čemer vprašanje pravnega interesa glede na prvotno izraženi namen tožbe sploh ni obravnavano.

62.

Res je, da Splošnemu sodišču ni treba izrecno obravnavati prav vsake trditve strank. ( 10 ) Vendar je glavna trditev družbe Binca domnevna diskriminacija v Uredbi. To, da Splošno sodišče ni niti na kratko obravnavalo morebitnega negativnega vpliva na družbo Binca, ki izvira iz diskriminacije, in njenega ustreznega pravnega interesa za razglasitev ničnosti Uredbe, je po mojem mnenju resna opustitev razlogovanja.

63.

Res je, da Splošno sodišče v zvezi s tem povzema trditve družbe Binca (glej točke od 58 do 63 izpodbijanega sklepa). Vendar pa nanje ni odgovorilo. Nadaljnje pojasnitve ni zagotovilo niti z razlogovanjem iz točke 77 izpodbijanega sklepa, na katero se je Komisija sklicevala v pisnih stališčih in o katerem se je razpravljalo na obravnavi. V zadevni točki je le navedeno, da pri presoji pravnega interesa družbe Binca za podaljšanje prehodnega obdobja položaj njenih konkurentov ni pomemben.

64.

Vendar – ponavljam – družba Binca ne trdi, da korist, ki bi jo pridobila z razglasitvijo ničnosti Uredbe, izhaja iz morebitnega podaljšanja prehodnega obdobja. Namesto tega je bistvo njene domnevne koristi ukinitev – po njenem mnenju – diskriminatornih določb Uredbe.

65.

Menim, da nekaj zmede v zvezi s tem izhaja iz vztrajanja Splošnega sodišča, da se družba Binca v resnici pritožuje zato, ker Komisija ni hotela podaljšati prehodnega obdobja (glej zlasti točko 67 izpodbijanega sklepa). Družba Binca je k temu stališču prispevala tudi sama. Kot je opozorila Komisija, je družba Binca v tožbi večkrat navedla, da bi bil idealen scenarij podaljšanje prehodnega obdobja. Kljub tem navedbam pa je iz tožbe in točke 1 izpodbijanega sklepa popolnoma jasno, da je predmet tožbe dejansko razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe.

66.

Iz navedenega izhaja, da je razlogovanje v izpodbijanem sklepu nezadostno. Prvi sklop trditev družbe Binca je utemeljen.

67.

V skladu s prvim odstavkom člena 61 Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče v tej fazi, preden zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču, že odloči o obstoju pravnega interesa. Kar zadeva druge vidike zadeve, Sodišče v tej fazi postopka ne more izdati sodbe.

68.

Iz spodaj navedenih razlogov menim, da je treba tožbo kot nedopustno zavreči v delu, v katerem je predlagana razglasitev ničnosti določb izpodbijane uredbe, razen njenega člena 1(1), s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe (glej razdelek (2) spodaj). V zvezi s členom 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe, menim, da družba Binca ima pravni interes za razglasitev ničnosti navedene določbe (glej razdelek (3) spodaj).

2.

Obseg ničnostne tožbe

69.

Družba Binca želi s tožbo doseči razglasitev ničnosti celotne izpodbijane uredbe. V prvotni tožbi, vloženi pri Splošnem sodišču, je bil člen 1(1), s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe, edina določba izpodbijane uredbe, v zvezi s katero je družba Binca predložila konkretne argumente. Pozneje je v odgovoru na ugovor Komisije o nedopustnosti predložila tudi posebne trditve v zvezi s členom 1(3) in (5) izpodbijane uredbe, s katerim je bil v izvedbeno uredbo vstavljen člen 25k(1)(e) oziroma (5). Družba Binca je na obravnavi v pritožbenem postopku potrdila, da predlaga razglasitev ničnosti predvsem za člen 1(1), pa tudi za člen 1(3) in (5) izpodbijane uredbe.

70.

V skladu s členom 19 Statuta Sodišča in členom 44(1) Poslovnika Splošnega sodišča ( 11 ) mora ničnostna tožba vsebovati povzetek tožbenih razlogov. Ta povzetek mora biti dovolj jasen in natančen, da lahko tožena stranka pripravi obrambo in Splošno sodišče odloči o tožbi, po potrebi brez drugih dodatnih podatkov. ( 12 )

71.

Menim, da razen tožbenih razlogov v zvezi s členom 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe, prvotna tožba družbe Binca pred Splošnim sodiščem ne izpolnjuje navedenih zahtev. Zlasti v njej niso bile opredeljene določbe, ki jih je družba Binca štela za sporne.

72.

Ni mogoče izključiti, da se lahko povzetek tožbenih razlogov tožeče stranke v nekaterih okoliščinah šteje za dovolj jasen in natančen, čeprav v njem niso vse sporne določbe navedene izrecno in posamično. V obravnavani zadevi pa to ne velja. Čeprav je v zvezi s tem v tožbi družbe Binca jasno navedeno, da je njen predmet diskriminatorna narava izpodbijane uredbe, pa sta narava in izvor navedene diskriminacije pri branju izpodbijane uredbe vse prej kot očitna. Da bi družba Binca izpolnjevala zahteve iz člena 44(1) Poslovnika Splošnega sodišča, bi morala jasno opredeliti določbe, ki jih šteje za diskriminatorne, in na kratko pojasniti razloge za to.

73.

Nenatančnosti v prvotni tožbi ne morejo odpraviti niti izrecna sklicevanja na druge določbe izpodbijane uredbe, vključena v odgovor družbe Binca na ugovor Komisije o nedopustnosti. V skladu s členom 48(2) Poslovnika Splošnega sodišča ( 13 ) ni dovoljeno navajanje novih razlogov med postopkom, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se razkrile med postopkom. ( 14 )

74.

Iz zgoraj navedenih razlogov menim, da je treba ničnostno tožbo družbe Binca šteti za nedopustno v delu, v katerem predlaga razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe, razen njenega člena 1(1), s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe.

75.

Preden se lotim obravnave domnevnega obstoja pravnega interesa družbe Binca za razglasitev ničnosti zadnjenavedene določbe, je smiselno pojasniti dve točki. Prvič, dejstvo, da je družba Binca izpodbijala celotno izpodbijano uredbo, pri čemer v zvezi z večjim delom navedenega akta ni izpolnjevala pogojev za dopustnost, ji samo po sebi ne odvzame pravnega interesa v zvezi s členom 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe. ( 15 ) Drugič, ne vidim posebnih težav glede ločljivosti člena 1(1) izpodbijane uredbe niti ni bila glede tega podana nobena trditev. Zato bi bilo navedeno določbo teoretično mogoče razglasiti za nično, preostanek izpodbijane uredbe pa pustiti nedotaknjen. ( 16 )

3.

Obstoj pravnega interesa

76.

„Pravni interes“ zahteva, da ima tožnik določeno korist od uspešnosti svoje tožbe. ( 17 ) Osebna korist, s katero se vzpostavi pravni interes, je lahko dejanska ali pravna. Drugje sem podrobno opisal, zakaj menim, da navedena ugotovitev jasno izhaja iz sodne prakse. ( 18 ) Teh razlogov tukaj ne bom podrobno ponavljal.

77.

Vendar je treba opozoriti, da je Komisija na obravnavi priznala, da imajo lahko v primeru, ko se udeležencem na trgu z ukrepom Unije zagotavljajo nekatere ugodnosti, njihovi konkurenti „pravni interes“ za razveljavitev navedenega ukrepa. Komisija je določila pogoja za priznanje takega interesa. Menila je, da mora biti konkurenčno razmerje „očitno“, drugje pa, da mora biti „jasno prepoznavna“ tudi ugodnost za konkurente. Tema pogojema se bom posvetil v nadaljevanju. Na tej stopnji pa je ključno to, da je lahko načeloma pravni interes dejanski po naravi. Pomeni lahko poslovno korist, ki bi izhajala iz razveljavitve izpodbijanega ukrepa.

78.

Ali družba Binca ima tak „dejanski“ pravni interes za razglasitev ničnosti člena 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe?

79.

Komisija meni, da ga nima. V zvezi s tem navaja dvoje. Prvič, družba Binca je uvoznik rib, ki je nižje v dobavni verigi in ne konkurira tistim izvajalcem, ki naj bi z izpodbijano uredbo domnevno pridobili ugodnosti. Da se dokaže obstoj pravnega interesa v zadevi, kakršna je obravnavana, mora biti konkurenčno razmerje „očitno“ ali „eklatantno“. Drugič, vrsta rib, ki jih uvaža družba Binca – panga – nikakor ne konkurira drugim vrstam rib, za katere družba Binca meni, da so z izpodbijano uredbo pridobile ugodnosti. Da se dokaže obstoj pravnega interesa v zadevi, kakršna je obravnavana, mora biti domnevno slabši konkurenčni položaj „jasno prepoznaven“.

80.

Z navedeno razlago pojma pravni interes in z njim povezanima pogojema se ne strinjam. Po mojem mnenju za to, da se dokaže pravni interes, ni treba, da neizogibno obstaja neposredno konkurenčno razmerje ali, a fortiori, da mora to biti „očitno“ ali „eklatantno“ ali imeti za posledico „jasno prepoznavno“ ugodnost za konkurente, kot trdi Komisija. Podlage za take zahteve ne vidim. ( 19 )

81.

V zvezi s tem je smiselno dodati še tri razmisleke.

82.

Prvič, zdi se mi povsem verjetno, da bodo v nekaterih primerih, ko se z aktom Unije nekaterim izvajalcem zagotovijo ugodnosti, poleg konkurentov resne poslovne posledice utrpeli tudi udeleženci, ki so višje in nižje v dobavni verigi. Če neki ukrep Unije dejansko negativno vpliva na proizvod, je preprosto neresnično trditi, da bo navedeni negativni vpliv na splošno omejen na eno posebno raven dobavne verige. To bo odvisno od posebne dejanske povezave v posameznem primeru.

83.

Drugič, glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo Splošno sodišče, je natančna narava vloge družbe Binca v dobavni verigi precej bolj zapletena od vloge „navadnega“ uvoznika. V zvezi s tem je v izpodbijanem sklepu potrjeno, da družba Binca dejansko priskrbi krmo, ki se uporablja za gojenje rib, ki jih nato kupi. ( 20 )

84.

Tretjič, kot je na obravnavi potrdila Komisija, zahteve glede označevanja z označbo „ekološko gojen“, ki veljajo za uvoznike proizvodov iz ribogojstva, vključujejo zahteve glede gojenja, naložene z izpodbijano uredbo. Iz tega razloga in v nasprotju s trditvami Komisije se za to, da se ugotovi dopustnost, izvajalci ne morejo deliti na gojitelje, ki so „naslovniki“ izpodbijane uredbe in za katere veljajo njene zahteve, in druge izvajalce, ki to niso.

85.

Z navedenimi razmisleki se po mojem mnenju poudarja potreba po preprečitvi, da se dodatne splošne zahteve v zvezi z naravo upoštevnih konkurenčnih razmerij štejejo za pogoje za opredelitev pravnega interesa.

86.

Ne glede na natančno vlogo družbe Binca v dobavni verigi mora ta za ugotovitev pravnega interesa dokazati, da bi imela pravno ali dejansko osebno korist od razglasitve ničnosti člena 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe.

87.

Iz uvodnih izjav 3 in 4 izpodbijane uredbe je jasno razvidno, da je namen izjem iz navedene določbe spodbujati stalno gojenje ekološko gojenih rib, ki bi se sicer prekinilo. Z razglasitvijo ničnosti izpodbijane uredbe bi se navedene izjeme odpravile, kar bi otežilo ali celo onemogočilo ekološko gojenje nekaterih vrst rib v smislu osnovne uredbe in izvedbenih aktov.

88.

Vendar bi taka razglasitev ničnosti družbi Binca koristila in bi lahko vzpostavila pravni interes le, če: (i) navedene izjeme niso koristne ali so manj koristne za gojenje rib, ki jih uvaža družba Binca, in (ii) ribe, ki jih uvaža družba Binca, konkurirajo proizvodom, ki dejansko imajo koristi od izjem.

89.

Družba Binca v zvezi z obema navedenima točkama izpolnjuje pogoje primera prima facie. Menim, da to zadostuje za dokaz obstoja pravnega interesa.

90.

Kar zadeva točko (i), je družba Binca pred Splošnim sodiščem v zvezi s členom 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe, pojasnila, da zaradi posebnega plimovanja in topografije delte reke Mekong prostoživečih nedoraslih organizmov iz ribogojstva ni mogoče loviti enako kot v evropskih vodah (razen za pilotne projekte in manjše raziskave). V zvezi s točko (ii) se na prvi pogled zdi, da je – čeprav natančno konkurenčno razmerje med ekološko gojeno pango in drugimi vrstami rib ni jasno – smiselna trditev, da ekološko gojene ribe ene vrste konkurirajo ekološko gojenim ribam druge vrste. Družba Binca očitno ne uvaža klementin ali krogličnih ležajev (ali celo neekološko gojenih rib). ( 21 )

91.

Komisija je izpodbijala obe zgornji točki. Zlasti je na obravnavi na dolgo in široko obravnavala konkurenčno razmerje med pango in drugimi vrstami rib, pri čemer se je sklicevala na ekonomske študije, ocene o nadzoru koncentracij, ribje palčke in odlične italijanske restavracije.

92.

Vendar pa prav potreba po tako podrobni razpravi potrjuje, da so trditve v zvezi s to točko prerasle v ločeno razpravo o vsebini, pri čemer se je presojalo, ali je bila družba Binca dejansko diskriminirana in kateri so morda razlogi za zakonodajno razlikovanje, ki ga je izvajala Komisija.

93.

Za dokazovanje obstoja pravnega interesa v tovrstni zadevi se od tožeče stranke ne bi smelo zahtevati več kot to, da prima facie dokaže negativni učinek izpodbijanega akta nanjo (z navedbo obstoja osebne koristi od razglasitve ničnosti akta). Namen zahteve po pravnem interesu je vzpostaviti predhodno preverjanje, da bi se razlikovalo med tožbami v javnem interesu in tožbami za pridobitev pravnih mnenj ali odgovorov na splošna ali hipotetična vprašanja. ( 22 ) Predhodnega preverjanja, ki ga je mogoče opraviti le s podrobnim CT-slikanjem, resnično ni več mogoče imenovati „predhodno“.

94.

Podati moram še dve dodatni sklepni pripombi. Prvič, Komisija se je pri nasprotovanju obstoju pravnega interesa v tej zadevi sklicevala na grožnjo „actio popularis“. Navedeni pomislek je po mojem mnenju mogoče zlahka zavrniti. Actio popularis je tožba, ki jo v javnem interesu vloži član javnosti. Iz pisnih stališč družbe Binca je jasno razvidno, da ni le član javnosti. Že dolga leta je dejavna na upoštevnih trgih. Prav tako ne deluje zgolj v splošnem javnem interesu. Deluje v svojem poslovnem interesu.

95.

Drugič, zdi se, da je dejanski pomislek Komisije ta, da se prag za pravni interes ne sme določiti „prenizko“, saj bi to lahko na široko odprlo vrata množici ničnostnih tožb. Tudi take pomisleke je mogoče zlahka zavrniti. Po definicijskem načelu se obstoj „pravnega interesa“ ne sme spreminjati, da bi se zagotovila določena raven pravnih sporov. Vprašanje je, ali bi tožeča stranka od razglasitve ničnosti imela pravno ali dejansko osebno korist. Poleg tega je „pravni interes“ le eden od več kumulativnih pogojev dopustnosti. Dejansko ga je treba šteti za najmanj zahtevnega, saj je v bistvu – kot je navedeno zgoraj – mehanizem predhodnega preverjanja.

96.

Glede na navedeno je Splošno sodišče s tem, da je menilo, da družba Binca nima pravnega interesa za razglasitev ničnosti člena 1(1) izpodbijane uredbe, s katerim je bil spremenjen člen 25e(4) izvedbene uredbe, napačno uporabilo pravo.

VII.

Predlog

97.

Sodišču predlagam, naj:

–

razveljavi sklep Splošnega sodišča Evropske unije z dne 11. marca 2016, Binca Seafoods/Komisija (T‑94/15, neobjavljen, EU:T:2016:164), v delu, v katerem je bila zavrnjena tožba pritožnice za razglasitev ničnosti člena 1(1) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1358/2014 z dne 18. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede izvora ekološko vzrejenih živali iz ribogojstva, gojitvenih praks v ribogojstvu, krme za ekološko vzrejene živali iz ribogojstva ter proizvodov in snovi, ki so odobreni za uporabo v ekološkem ribogojstvu;

–

v preostalem pritožbo zavrne;

–

zadevo vrne v razsojanje Splošnemu sodišču;

–

odredi, naj se odločitev o stroških pridrži.