<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><JUDGMENT xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.JUDGMENT><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-909/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CJ0909</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:893">EU:C:2021:893</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>9</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>9</PAGE.TOTAL><AUTHOR>CJ</AUTHOR></BIB.JUDGMENT><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sodba z dne <DATE ISO="20211028">28. 10. 2021</DATE> – Zadeva C‑909/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Unitatea Administrativ Teritorială D.</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sodba Sodišča</HT> (deseti senat)</P><P>z dne <DATE ISO="20211028">28. oktobra 2021</DATE><NOTE NUMBERING="STAR" TYPE="FOOTNOTE" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik postopka: romunščina.</P></NOTE></P></TI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Varovanje varnosti in zdravja delavcev</KEYWORD><KEYWORD>Direktiva 2003/88/ES</KEYWORD><KEYWORD>Organizacija delovnega časa</KEYWORD><KEYWORD>Člen 2, točki 1 in 2</KEYWORD><KEYWORD>Pojma <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0001" ID="QS0001"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/> in <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0002" ID="QS0002"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/></KEYWORD><KEYWORD>Udeležba na obveznem poklicnem usposabljanju na pobudo delodajalca</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><JUDGMENT.INIT><P>V zadevi C‑909/19,</P><P>katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Curtea de Apel Iaşi (višje sodišče v Iaşiju, Romunija) z odločbo z dne <DATE ISO="20191203">3. decembra 2019</DATE>, ki je na Sodišče prispela <DATE ISO="20191211">11. decembra 2019</DATE>, v postopku</P></JUDGMENT.INIT><PARTIES><PLAINTIFS><P><HT TYPE="BOLD">BX</HT></P></PLAINTIFS><AGAINST>proti</AGAINST><DEFENDANTS><P><HT TYPE="BOLD">Unitatea Administrativ Teritorială D.,</HT></P></DEFENDANTS></PARTIES><PREAMBLE><PREAMBLE.INIT><P>SODIŠČE (deseti senat),</P><P>v sestavi C. Lycourgos (poročevalec), predsednik četrtega senata v funkciji predsednika desetega senata, I. Jarukaitis in M. Ilešič, sodnika,</P><P>generalni pravobranilec: G. Pitruzzella,</P><P>sodni tajnik: A. Calot Escobar,</P></PREAMBLE.INIT><GR.VISA><VISA>na podlagi pisnega postopka,</VISA></GR.VISA><GR.CONSID><CONSID><P>ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:</P><LIST TYPE="NDASH"><ITEM><P>za romunsko vlado E. Gane, A. Wellman in A. Rotăreanu, agentke,</P></ITEM><ITEM><P>za Evropsko komisijo L. Nicolae in M. van Beek, agenta,</P></ITEM></LIST></CONSID></GR.CONSID><GR.VISA><VISA>na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,</VISA></GR.VISA><PREAMBLE.FINAL>izreka naslednjo</PREAMBLE.FINAL></PREAMBLE><?PAGE NO="2"?><CONTENTS.JUDGMENT><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Sodbo</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1</NO.P><TXT>Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točki 1 in 2, ter členov 3, 5 in 6 Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 4, str. 381) in člena 31(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2</NO.P><TXT>Ta predlog je bil vložen v okviru spora med osebo BX in Unitatea Administrativ Teritorială D. (teritorialna in upravna enota D., Romunija) (v nadaljevanju: uprava občine D.) glede plačila osebi BX za čas udeležbe na poklicnem usposabljanju v okviru njene pogodbe o zaposlitvi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></P></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3</NO.P><TXT>Člen 1 Direktive 2003/88, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0003" ID="QS0003"/>Namen in področje uporabe<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, v odstavku 1 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0004" ID="QS0004"/>Ta direktiva določa minimalne varnostne in zdravstvene zahteve pri organizaciji delovnega časa.<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4</NO.P><TXT>Člen 2 te direktive določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0005" ID="QS0005"/>V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>1.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0006" ID="QS0006"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="2018" ID="QE0006"/> pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>,čas počitka‘ pomeni vsak čas, ki ni delovni čas;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5</NO.P><TXT>Člen 13 Direktive (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20190620">20. junija 2019</DATE> o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="186" PAGE.FIRST="105" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 186, str. 105</REF.DOC.OJ>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0007" ID="QS0007"/>Države članice zagotovijo, da se v primerih, ko mora delodajalec delavcu na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb zagotoviti usposabljanje, ki delavcu omogoča opravljanje dela, za katerega je zaposlen, tako usposabljanje delavcu zagotovi brezplačno in se šteje kot delovni čas ter, kadar je mogoče, poteka med delovnim časom.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Romunsko pravo</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6</NO.P><TXT>Člen 111 Codul muncii (zakonik o delovnih razmerjih) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0008" ID="QS0008"/>Delovni čas pomeni vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi, določbami kolektivne delovne pogodbe, ki se uporablja, in/ali določbami veljavne zakonodaje.<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7</NO.P><TXT>Člen 112(1) tega zakonika določa, da je redni delovni čas za delavce, ki delajo polni delovni čas, 40 ur na teden, in sicer 8 ur na dan.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="3"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8</NO.P><TXT>Člen 120 navedenega zakonika, ki se nanaša na pravno opredelitev in pogoje nadurnega dela, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="120.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0009" ID="QS0009"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Delo, ki se opravi izven rednega tedenskega delovnega časa, določenega v členu 112, se šteje za nadurno delo.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="120.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Nadurno delo se ne sme opravljati brez soglasja delavca, razen v primerih višje sile ali zaradi nujnih nalog, opravljenih, da bi se preprečile nesreče ali odpravile posledice nesreče.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9</NO.P><TXT>Člen 196 zakonika o delovnih razmerjih, ki se nanaša na ureditev poklicnega usposabljanja, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="196.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0010" ID="QS0010"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Do udeležbe na poklicnem usposabljanju lahko pride na pobudo delodajalca ali delavca.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="196.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delodajalec in delavec soglasno v aneksu k pogodbi o zaposlitvi določita, kako se bo poklicno usposabljanje konkretno izvajalo, svoje pravice in obveznosti, trajanje poklicnega usposabljanja in vsa druga s tem povezana vprašanja, vključno s pogodbenimi obveznostmi delavca do delodajalca, ki je kril stroške poklicnega usposabljanja.<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="201C" ID="QE0010"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10</NO.P><TXT>Člen 197 tega zakonika, ki se nanaša na stroške poklicnega usposabljanja in na pravice delavca, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="197.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0011" ID="QS0011"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Kadar do udeležbe na tečaju ali poklicnem usposabljanju pride na pobudo delodajalca, delodajalec krije vse stroške te udeležbe.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="197.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>Delavec je v času udeležbe na tečaju ali poklicnem usposabljanju v skladu z odstavkom 1 upravičen do celotnega plačila.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="197.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Čas udeležbe delavca na tečaju ali poklicnem usposabljanju v skladu z odstavkom 1 se upošteva pri delovni dobi na njegovem delovnem mestu, pri čemer se ta čas šteje za obdobje, za katero se plačajo prispevki v državni sistem socialne varnosti<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/>.</ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11</NO.P><TXT>V skladu s členom 2(1) ordin nr. 96 pentru aprobarea Criteriilor de performanță privind constituirea, încadrarea și dotarea serviciilor voluntare și a serviciilor private pentru situații de urgență (odlok št. 96 o odobritvi meril uspešnosti za vzpostavitev in razvrstitev prostovoljnih in zasebnih služb za nujne primere in zagotavljanje sredstev tem službam) z dne <DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Monitorul Oficial al României</HT>, št. 469 z dne <DATE ISO="20160623">23. junija 2016</DATE>), v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: odlok št. 96/2016), morajo lokalna uprava, vodje gospodarskih subjektov/institucij, ki morajo vzpostaviti prostovoljne ali zasebne službe za nujne primere, odvisno od primera, ter vodje zasebnih služb za nujne primere, ustanovljenih kot družbe, ki zagotavljajo storitve, zagotoviti uporabo tega odloka.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12</NO.P><TXT>Člen 9(1)(j) meril uspešnosti za vzpostavitev in razvrstitev prostovoljnih in zasebnih služb za nujne primere in zagotavljanje sredstev tem službam, kot so bila odobrena z odlokom št. 96/2016 (v nadaljevanju: merila uspešnosti), določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0012" ID="QS0012"/>Za izdajo uradnega mnenja o vzpostavitvi prostovoljne ali zasebne službe se, odvisno od primera, predložijo te listine:</P><P>[…]</P><?PAGE NO="4"?><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(j)</NO.P><TXT>listine, ki potrjujejo posebno poklicno kvalifikacijo ali posebna poklicna znanja;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13</NO.P><TXT>V skladu s členom 14(1)(a) meril uspešnosti je vodja službe del posebnih delovnih mest v prostovoljnih in zasebnih službah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14</NO.P><TXT>Člen 17 meril uspešnosti določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0013" ID="QS0013"/>Zaposleni na posebnih delovnih mestih iz člena 14(1) in tisti, ki so zaposleni na delovnem mestu vodje službe in hkrati na delovnem mestu vodje specializirane ekipe, morajo imeti posebno poklicno kvalifikacijo ali posebna poklicna znanja, potrjena v skladu z veljavnimi predpisi.<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15</NO.P><TXT>Iz člena 28(a) meril uspešnosti izhaja, da mora vodja prostovoljne službe imeti uradno mnenje Inspectorat (inšpekcija) pristojnega oddelka v skladu z vzorcem iz priloge št. 4 k odloku št. 96/2016.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16</NO.P><TXT>Člen 50(1) Ordonanța Guvernului României nr. 129/2000 privind formarea profesională a adulților (uredba romunske vlade št. 129/2000 o poklicnem usposabljanju odraslih) z dne <DATE ISO="20000831">31. avgusta 2000</DATE> v ponovno objavljeni različici (<HT TYPE="ITALIC">Monitorul Oficial al României</HT>, št. 110 z dne <DATE ISO="20140213">13. februarja 2014</DATE>) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0014" ID="QS0014"/>Delavec prejme plačilo, ki je določeno v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ustreza njegovemu rednemu delovnemu času, za čas svoje udeležbe na programu poklicnega usposabljanja, ki ga plača delodajalec.<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17</NO.P><TXT>Oseba BX je zaposlena pri upravi občine D. v prostovoljni službi za nujne primere. Delovno mesto, navedeno v njeni pogodbi o zaposlitvi, je <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0015" ID="QS0015"/>vodja oddelka za preprečevanje (poklicni gasilec) 541101 v skladu s klasifikacijo poklicev v Romuniji<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/>. Oseba BX je zaposlena za polni delovni čas, in sicer 8 ur na dan in 40 ur na teden.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18</NO.P><TXT>Oseba BX je za pridobitev uradnega mnenja, navedenega v členu 28(a) meril uspešnosti, ki je nujni pogoj za organizacijo in opravljanje dejavnosti javne službe iz postopka v glavni stvari, od svojega delodajalca prejela navodilo, naj se udeleži 160-urnega poklicnega usposabljanja. To usposabljanje je bilo opravljeno marca in aprila 2017 na podlagi pogodbe o poklicnem usposabljanju, ki jo je uprava občine D. podpisala s podjetjem za poklicno usposabljanje in v kateri je bila oseba BX končni prejemnik. Navedeno usposabljanje je potekalo v prostorih tega podjetja, od ponedeljka do petka od 15. do 20. ure, ob sobotah od 13. do 18. ure in ob nedeljah od 13. do 19. ure. Nazadnje, oseba BX se je od vseh ur usposabljanja 124 ur udeležila izven rednega delovnega časa.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19</NO.P><TXT>Oseba BX je zoper upravo občine D. pri Tribunalul Vaslui (okrožno sodišče v Vasluiju, Romunija) vložila tožbo, s katero je med drugim predlagala, naj se tej upravi naloži, da teh 124 ur plača kot nadure.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20</NO.P><TXT>Oseba BX je po zavrnitvi svojega zahtevka vložila pritožbo pri Curtea de Apel Iaşi (višje sodišče v Iaşiju, Romunija), ki je predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21</NO.P><TXT>Navedeno sodišče poudarja, najprej, da je plačilo delavca sicer vprašanje nacionalnega prava, vendar je rešitev spora o glavni stvari vseeno odvisna od predhodnega vprašanja, ali je treba čas, ki ga je tožeča stranka v postopku v glavni stvari porabila za poklicno usposabljanje, opravljeno na zahtevo delodajalca, na sedežu ponudnika poklicnih storitev in izven rednega delovnega časa, opredeliti kot delovni čas ali kot čas počitka v smislu člena 2 Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22</NO.P><TXT>V zvezi s tem predložitveno sodišče pojasnjuje, da iz romunske zakonodaje, kot jo razlagajo nacionalna sodišča, izhaja, da se čas, porabljen za poklicno usposabljanje, ne upošteva pri izračunu delovnega časa delavca, tako da je ta upravičen le do plačila, ki ustreza rednemu delovnemu času, ne glede na trajanje poklicnega usposabljanja in čas, porabljen zanj.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče navaja, da je v skladu s sodno prakso Sodišča opredelitev <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0016" ID="QS0016"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> v smislu Direktive 2003/88 kot časa prisotnosti delavca odvisna od obveznosti tega delavca, da je na razpolago svojemu delodajalcu. Odločilni dejavnik v zvezi s tem naj bi bil ta, da mora biti delavec fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, in da mora biti tam delodajalcu na razpolago, da bi lahko takoj opravil ustrezne naloge, če bi bilo to potrebno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24</NO.P><TXT>Ker naj bi bilo iz sodne prakse Sodišča razvidno, da je možnost, da delavci brez večjih omejitev upravljajo svoj čas in da se posvečajo lastnim interesom, element, na podlagi katerega je mogoče sklepati, da zadevno časovno obdobje ni delovni čas v smislu Direktive 2003/88, naj bi bilo treba ugotoviti, da čas, porabljen za poklicno usposabljanje na zahtevo delodajalca, pomeni delovni čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25</NO.P><TXT>Kljub temu naj taka ugotovitev ne bi bila jasno razvidna iz sodne prakse, ki izhaja zlasti iz sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150709">9. julija 2015</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Irska</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑87/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:449">EU:C:2015:449</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>), v kateri naj bi Sodišče ugotovilo, da čas za usposabljanje zdravnikov nekonzultantov, zaposlenih v bolnišnici, ki se je obravnaval v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, ne izpolnjuje zahtev za opredelitev delovnega časa v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče vseeno meni, da v obravnavani zadevi ni dvoma, da udeležba tožeče stranke v postopku v glavni stvari na poklicnem usposabljanju na pobudo delodajalca izven delovnega časa v občini, ki ni občina stalnega prebivališča, za to, da bi tožeča stranka pridobila uradno mnenje, potrebno za organizacijo in opravljanje javne službe iz postopka v glavni stvari, pomeni poseg v polno in svobodno uresničevanje pravice do počitka, saj za zadevno osebo veljajo omejitve, ki z geografskega in časovnega vidika izhajajo iz potrebe po udeležbi na poklicnem usposabljanju. Tako naj ne bi bilo mogoče šteti, da čas, porabljen za poklicno usposabljanje, izpolnjuje zahteve glede opredelitve <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0017" ID="QS0017"/>časa počitka<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/> v smislu člena 2, točka 2, Direktive 2003/88, kot se razlaga v sodni praksi Sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27</NO.P><TXT>Nazadnje, predložitveno sodišče navaja člen 13 Direktive 2019/1152, iz katerega naj bi izhajalo, da zakonodajalec Unije kot delovni čas opredeljuje čas, ki ga delavec porabi za usposabljanje za opravljanje dela, za katero je zaposlen. Vendar naj se ta direktiva <HT TYPE="ITALIC">ratione temporis</HT> ne bi uporabljala za spor o glavni stvari.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28</NO.P><TXT>Navedeno sodišče dodaja, da bi bilo treba – če čas, porabljen za usposabljanje delavca, ne bi bil zajet s pojmom delovni čas v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2003/88 – ugotoviti, da člen 2, točka 2, ter členi 3, 5 in 6 te direktive, ki se nanašajo na dnevni počitek, tedenski počitek in najdaljši tedenski delovni čas, ter člen 31(2) Listine, v skladu s katerim ima vsak delavec med drugim pravico do omejenega delovnega časa ter do dnevnega in tedenskega počitka, nasprotujejo vsakršnemu posegu v svobodno razpolaganje delavca s časom dnevnega in<?PAGE NO="6"?> tedenskega počitka, vključno z nalogami, ki so manj pomembne, podporne oziroma dodatne glede na delo, kot so tiste naloge, kot v obravnavni zadevi, ki vključujejo udeležbo na poklicnem usposabljanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29</NO.P><TXT>Navedeno sodišče pa meni, da se v skladu z romunsko zakonodajo udeležba na poklicnem usposabljanju med rednim delovnim časom sicer šteje za obdobje, za katero se plačajo prispevki v državni sistem socialne varnosti, upošteva pri delovni dobi na delovnem mestu in delavcu omogoča, da prejme ustrezno plačilo, vendar ta zakonodaja ne ureja položaja, v katerem poklicno usposabljanje poteka izven rednega delovnega časa, in delodajalcu ne nalaga nikakršne obveznosti glede časa, ko se usposabljanje izvaja, niti nikakršne omejitve glede upoštevanja tedenskega delovnega časa. Predložitveno sodišče se torej sprašuje, ali te določbe nasprotujejo nacionalni ureditvi, ki sicer za delavca določa obveznost poklicnega usposabljanja, vendar njegovemu delodajalcu ne nalaga, da upošteva čas počitka delavca v zvezi s časom udeležbe na tem usposabljanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Curtea de Apel Iaşi (višje sodišče v Iaşiju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0018" ID="QS0018"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba določbe iz člena 2, točka 1, Direktive [2003/88/ES] razlagati tako, da <QUOT.START CODE="201A" REF.END="QE0019" ID="QS0019"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="2018" ID="QE0019"/> pomeni čas, v katerem se zaposlena oseba udeležuje usposabljanj, ki so ji naložena, po poteku svojega rednega delovnega časa na sedežu izvajalca usposabljanj, na kraju zunaj svojega delovnega mesta in brez izvajanja službenih nalog?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Ali je treba v primeru nikalnega odgovora na prvo vprašanje določbe iz člena 31(2) [Listine] in določbe iz člena 2, točka 2, ter členov 3, 5 in 6 Direktive [2003/88] razlagati tako, da nasprotujejo nacionalnemu pravu, ki, kljub predvideni potrebi po strokovnem usposabljanju zaposlene osebe, delodajalca ne obvezuje k spoštovanju časa počitka zaposlene osebe v časovnem intervalu, v katerem se izvajajo usposabljanja?<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Vprašanji za predhodno odločanje</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31</NO.P><TXT>Najprej je treba ugotoviti, da se spor o glavni stvari nanaša na plačilo, za katero delavec trdi, da je do njega upravičen iz naslova časa poklicnega usposabljanja, ki ga je moral opraviti po navodilu delodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32</NO.P><TXT>Vendar iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je Direktiva 2003/88, razen posebnega primera iz člena 7(1) te direktive v zvezi s plačanim letnim dopustom, omejena na urejanje nekaterih vidikov organizacije delovnega časa, da se zagotovi zaščita varnosti in zdravja delavcev, tako da se načeloma ne uporablja za plačilo delavcev (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0057">57</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33</NO.P><TXT>Ker pa je, kot navaja predložitveno sodišče, v okviru spora o glavni stvari vprašanje plačila za čas udeležbe tožeče stranke v postopku v glavni stvari na poklicnem usposabljanju odvisno od opredelitve tega časa kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0020" ID="QS0020"/>delovnega časa<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> ali <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0021" ID="QS0021"/>časa počitka<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> v smislu Direktive 2003/88, je treba na postavljeni vprašanji, ki se nanašata na to opredelitev, odgovoriti.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2, točka 1, Direktive 2003/88 razlagati tako, da čas udeležbe delavca na poklicnem usposabljanju, ki mu ga naloži njegov delodajalec in poteka zunaj njegovega običajnega kraja opravljanja dela, in sicer v prostorih ponudnika storitev usposabljanja, in med katerim ne opravlja rednih nalog, pomeni delovni čas v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35</NO.P><TXT>V zvezi s tem je treba na prvem mestu opozoriti, da je namen Direktive 2003/88 določitev minimalnih zahtev za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev s približevanjem nacionalnih zakonodaj, ki se nanašajo predvsem na trajanje delovnega časa. Namen te harmonizacije na ravni Unije na področju organizacije delovnega časa je zagotoviti boljšo zaščito varnosti in zdravja delavcev, tako da se jim zagotovi pravica do minimalnega počitka, predvsem dnevnega in tedenskega, in do primernih odmorov ter da se določi zgornja meja tedenskega delovnega časa (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0025">25</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36</NO.P><TXT>Različne zahteve, ki jih Direktiva 2003/88 določa na področju najdaljšega delovnega časa in minimalnega časa počitka, spadajo v okvir pravil socialnega prava Unije posebnega pomena, ki morajo biti zagotovljena vsakemu delavcu in katerih spoštovanje ne sme biti pogojeno z razlogi izključno ekonomske narave. Navedena direktiva z uvedbo pravice vsakega delavca do omejenega najdaljšega delovnega časa ter do dnevnega in tedenskega počitka podrobneje opredeljuje temeljno pravico, ki je izrecno določena v členu 31(2) Listine, zato je treba to direktivo razlagati ob upoštevanju tega člena 31(2). Iz tega zlasti izhaja, da se določbe Direktive 2003/88 ne smejo razlagati ozko, tako da bi bilo to v škodo pravic, ki jih ima delavec na podlagi te direktive (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0027">27</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37</NO.P><TXT>Na drugem mestu je treba navesti, da je v členu 2, točka 1, Direktive 2003/88 pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0022" ID="QS0022"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0023" ID="QS0023"/>vsak čas, v katerem delavec dela, je na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge ali dolžnosti<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/>. V skladu s členom 2, točka 2, te direktive je pojem <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0024" ID="QS0024"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> opredeljen negativno, in sicer kot vsak čas, ki ni delovni čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38</NO.P><TXT>Pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0025" ID="QS0025"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0026" ID="QS0026"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/> se torej medsebojno izključujeta. Čas poklicnega usposabljanja delavca je treba za namene uporabe Direktive 2003/88 zato opredeliti bodisi kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0027" ID="QS0027"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/> bodisi kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0028" ID="QS0028"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>, saj ta direktiva ne določa vmesne kategorije (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39</NO.P><TXT>Poleg tega sta pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0029" ID="QS0029"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/> in <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0030" ID="QS0030"/>čas počitka<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/> pojma prava Unije, ki ju je treba opredeliti glede na objektivne značilnosti, ob upoštevanju sistema in namena Direktive 2003/88. Samo s tako avtonomno razlago je namreč mogoče zagotoviti polno učinkovitost te direktive in enotno uporabo teh pojmov v vseh državah članicah (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40</NO.P><TXT>V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da je odločilni dejavnik za to, da bi se štelo, da so podani značilni elementi pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0031" ID="QS0031"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/> v smislu Direktive 2003/88, to, da mora biti delavec fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, in da mora biti tam delodajalcu na razpolago, da bi lahko<?PAGE NO="8"?> takoj opravil ustrezne naloge, če bi bilo to potrebno (glej v tem smislu sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41</NO.P><TXT>V tem okviru je treba kraj opravljanja dela razumeti kot vsak kraj, na katerem mora delavec opravljati naloge po navodilih delodajalca, tudi če ta kraj ni lokacija, na kateri običajno opravlja svoje delo (sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210309">9. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Radiotelevizija Slovenija (Stalna pripravljenost na odročnem kraju)</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑344/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:182">EU:C:2021:182</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0034">34</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42</NO.P><TXT>Kadar tako delavec od delodajalca prejme navodilo, naj se udeleži poklicnega usposabljanja, da bi lahko opravljal svoje naloge, in je poleg tega ta delodajalec sam podpisal pogodbo o poklicnem usposabljanju s podjetjem, ki mora to usposabljanje zagotoviti, je treba ugotoviti, da je ta delavec v času poklicnega usposabljanja svojemu delodajalcu na razpolago v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43</NO.P><TXT>Poudariti je treba, da v zvezi s tem ni upoštevna okoliščina, da v obravnavani zadevi obveznost osebe BX, da se udeleži poklicnega usposabljanja, izhaja iz nacionalne ureditve, ker je bila, kot je razvidno iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, prvič, oseba BX že zaposlena pri upravi občine D. na delovnem mestu, za katero se je zahtevalo poklicno usposabljanje, in drugič, ker je ta uprava morala osebi BX naložiti, naj se tega usposabljanja udeleži, da bi jo lahko obdržala na njenem delovnem mestu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44</NO.P><TXT>Prav tako ni upoštevna okoliščina, ki jo poudarja predložitveno sodišče, da poklicno usposabljanje v celoti ali deloma poteka izven rednega delovnega časa, saj Direktiva 2003/88 za namene pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0032" ID="QS0032"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/> ne razlikuje med tem, ali je čas, določen za to usposabljanje, v okviru rednega delovnega časa ali ne (glej po analogiji sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20001003">3. oktobra 2000</DATE>, <NAME.CASE>Simap</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑303/98</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2000:528">EU:C:2000:528</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45</NO.P><TXT>Poleg tega to, da zadevno poklicno usposabljanje ne poteka na običajnem kraju opravljanja dela delavca, temveč v prostorih podjetja, ki opravlja storitve usposabljanja, ne spremeni dejstva, da mora biti tako delavec – kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 41 te sodbe – fizično navzoč na kraju, ki ga določi delodajalec, zato v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 40 te sodbe, to ne preprečuje, da se zadevni čas poklicnega usposabljanja opredeli kot <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0033" ID="QS0033"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/> v smislu Direktive 2003/88.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46</NO.P><TXT>Nazadnje, to, da je delo, ki ga delavec opravlja v času poklicnega usposabljanja, ločeno od dela, ki ga delavec opravlja v okviru rednih nalog, prav tako ni ovira za to, da se ta čas opredeli kot delovni čas, če se delavec poklicnega usposabljanja udeleži na pobudo delodajalca in če zato za delavca v okviru navedenega usposabljanja veljajo navodila tega delodajalca.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47</NO.P><TXT>Dodati je treba, da tako podano razlago potrjujeta cilj Direktive 2003/88, naveden v točki 35 te sodbe, in sodna praksa, navedena v točki 36 te sodbe, v skladu s katero se določbe Direktive 2003/88 ne smejo razlagati ozko, tako da bi bilo to v škodo pravic, ki jih ima delavec na podlagi te direktive. Razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0034" ID="QS0034"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/> v smislu člena 2, točka 1, te direktive, ki ne bi omogočala vključitve časa udeležbe delavca na poklicnem usposabljanju, do katere pride na pobudo delodajalca, bi namreč temu delodajalcu omogočila, da delavcu, ki je v delovnem razmerju šibkejša stranka (glej v tem smislu sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190514">14. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>CCOO</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑55/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:402">EU:C:2019:402</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>, in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210317">17. marca 2021</DATE>, <NAME.CASE>Academia de Studii Economice din Bucureşti</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑585/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:210">EU:C:2021:210</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0051">51</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), naloži obveznost usposabljanja izven rednega delovnega časa v škodo pravice delavca do ustreznega počitka.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48</NO.P><TXT>Glede na te elemente je razvidno, da je treba čas poklicnega usposabljanja osebe BX šteti za delovni čas v smislu člena 2, točka 1, Direktive 2003/88, kar pa mora vseeno preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49</NO.P><TXT>Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti, da je treba člen 2, točka 1, Direktive 2003/88 razlagati tako, da čas udeležbe delavca na poklicnem usposabljanju, ki mu ga naloži njegov delodajalec in ki poteka zunaj njegovega običajnega kraja opravljanja dela, in sicer v prostorih ponudnika storitev usposabljanja, ter med katerim ta delavec ne opravlja rednih nalog, pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0035" ID="QS0035"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/> v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje</HT></HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50</NO.P><TXT>Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><P><HT TYPE="BOLD">Stroški</HT></P></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51</NO.P><TXT>Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><JURISDICTION><INTRO>Iz teh razlogov je Sodišče (deseti senat) razsodilo:</INTRO><P><HT TYPE="BOLD">Člen 2, točka 1, Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20031104">4. novembra 2003</DATE> o določenih vidikih organizacije delovnega časa je treba razlagati tako, da čas udeležbe delavca na poklicnem usposabljanju, ki mu ga naloži njegov delodajalec in ki poteka zunaj njegovega običajnega kraja opravljanja dela, in sicer v prostorih ponudnika storitev usposabljanja, ter med katerim ta delavec ne opravlja rednih nalog, pomeni <QUOT.START CODE="201E" REF.END="QE0036" ID="QS0036"/>delovni čas<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/> v smislu te določbe.</HT></P></JURISDICTION></CONTENTS.JUDGMENT><SIGNATURE.CASE><SIGNATORY><P>Podpisi</P></SIGNATORY></SIGNATURE.CASE></JUDGMENT>