|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2025/2433 |
5.12.2025 |
SKLEP KOMISIJE (EU) 2025/2433
z dne 29. julija 2025
o shemi pomoči SA.51501 (2021/C) (ex 2019/NN) (ex 2018/N), ki jo je izvedla Češka v korist velikih podjetij, dejavnih v primarni kmetijski proizvodnji
(notificirano pod dokumentarno številko C(2025) 5149)
(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in zlasti člena 108(2), prvi pododstavek, Pogodbe,
po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedeno določbo (1), in ob upoštevanju teh pripomb,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
|
(1) |
Češka je z dopisom z dne 29. junija 2018 Komisiji priglasila shemo pomoči SA.51501 (2018/N) – Češka, pomoč za zavarovalne premije za velika podjetja, ki predvideva dodeljevanje pomoči za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, slabe vremenske razmere ter škodljivi organizmi rastlin ali živalske bolezni na kmetijskih rastlinah oziroma živini (v nadaljnjem besedilu: shema). |
|
(2) |
Komisija je z dopisi z dne 24. avgusta 2018, 8. oktobra 2018, 17. decembra 2018, 6. marca 2019, 28. maja 2019 in 8. januarja 2020 zahtevala dodatne informacije. Češki organi so dodatne informacije predložili z dopisi z dne 18. septembra 2018, 18. januarja 2019, 23. aprila 2019, 23. septembra 2019 in 10. februarja 2020. |
|
(3) |
Informacije, pridobljene med predhodno preučitvijo sheme, so razkrile, da je bilo nekaj pomoči že dodeljene velikim podjetjem za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, slabe vremenske razmere ter škodljivi organizmi rastlin ali živalske bolezni na kmetijskih rastlinah oziroma živini (v nadaljnjem besedilu: individualna pomoč). Češki organi so to pomoč dodelili v okviru sheme SA.49594 (2017/XA) (2), saj so menili, da se prejemniki štejejo za MSP. |
|
(4) |
Komisija je 12. januarja 2021 sprejela Sklep C(2021)34 final z dne 12. januarja 2021 (3) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka), s katerim je Češko obvestila, da se je v zvezi z (i) individualno pomočjo in (ii) shemo odločila začeti postopek iz člena 108(2) PDEU. Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije (4). |
|
(5) |
Češki organi so z dopisom z dne 19. februarja 2021 predložili svoje pripombe. |
|
(6) |
Komisija ni prejela pripomb drugih zainteresiranih strani. |
|
(7) |
Komisija je z dopisi z dne 4. avgusta 2023, 8. februarja 2024 in 6. junija 2024 od čeških organov zahtevala dodatna pojasnila. Češki organi so odgovorili z dopisi z dne 24. avgusta 2023, 28. februarja 2024 in 26. junija 2024. |
2. PODROČJE UPORABE TEGA SKLEPA
|
(8) |
V tem sklepu je ocenjena združljivost (i) sheme in (ii) individualne pomoči, navedene v uvodni izjavi 3, z notranjim trgom. |
3. OPIS SHEME
3.1 Cilj
|
(9) |
Cilj sheme je zagotoviti pomoč za plačilo zavarovalnih premij, s čimer postane zavarovanje široko dostopno sektorju primarne kmetijske proizvodnje. Zavarovanje velja za učinkovit instrument za obvladovanje tveganj, saj kmetom zagotavlja večjo varnost pred nepredvidljivo škodo. Shema predvideva pomoč za zavarovalne premije, ki krijejo kmetijske rastline in živino. |
3.2 Trajanje
|
(10) |
Shema naj bi se uporabljala od uradnega obvestila o sklepu Komisije o odobritvi sheme do 31. decembra 2024. |
3.3 Pravna podlaga
|
(11) |
Pravno podlago sestavljata naslednja pravna akta:
|
3.4 Proračun
|
(12) |
Skupni proračun sheme je ocenjen na 690 milijonov CZK (približno 25,8 milijona EUR) (5). Pomoč se financira iz državnega proračuna. |
|
(13) |
Organ, ki dodeljuje pomoč, je podporni in jamstveni kmetijski in gozdarski sklad (Podpůrný a garanční rolnický a lesnický fond, a.s.). To je posebna vladna agencija v obliki delniške družbe, v kateri je 100 % delnic v lasti države. Deluje kot organ, ki dodeljuje pomoč, na podlagi člena 2da zakona št. 252/1997 zb. o kmetijstvu. |
3.5 Oblika pomoči
|
(14) |
Pomoč bi se izplačala v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. Češki organi menijo, da je ta oblika pomoči najprimernejša za kritje stroškov zavarovalnih premij. |
3.6 Upravičenci
|
(15) |
Shema je zasnovana v korist velikih podjetij, dejavnih v primarni kmetijski proizvodnji. |
|
(16) |
Ocenjeno število upravičencev je več kot 1 000. |
|
(17) |
Češki organi so potrdili, da podjetja v težavah v smislu točke 33(63) Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (6) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2023) niso upravičena do pomoči v okviru sheme. |
|
(18) |
Češki organi so se prav tako zavezali, da bodo prekinili izplačevanje pomoči, če ima upravičenec še vedno na voljo predhodno nezakonito pomoč, ki je bila s sklepom Komisije razglašena za nezdružljivo (bodisi individualna pomoč bodisi shema pomoči), dokler upravičenec ne vrne ali vplača na blokiran račun skupnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči, vključno z ustreznimi obrestmi za vračilo. |
3.7 Več podrobnosti
|
(19) |
Češka namerava s priglasitvijo dopolniti obstoječi ukrep pomoči SA.49594 (2017/XA), ki je bil v veljavi od 1. januarja 2018 (7). Ta ukrep je bil izvzet na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 (8) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupinskih izjemah v kmetijstvu), njegovo področje uporabe pa je bilo omejeno na MSP. S priglasitvijo namerava Češka tako vzpostaviti podlago za pomoč v korist velikih podjetij. |
|
(20) |
V skladu z nacionalno pravno podlago „naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade ter naravne požare v naravi. „Slabe vremenske razmere“ pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močan ali dolgotrajen dež, suša ali druge neugodne podnebne razmere. „Škodljivi organizmi rastlin“ pomenijo katero koli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogena, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode. |
Pomoč za zavarovanje, ki krije škodo na kmetijskih rastlinah
|
(21) |
Pomoč se lahko dodeli pridelovalcem, ki sklenejo zavarovanje za kmetijske rastline v svojem imenu in za zadevno leto plačajo premijo v višini vsaj 1 000 CZK (približno 37,4 EUR). Gozdovi in gozdne drevesnice se ne štejejo za kmetijske rastline. |
|
(22) |
Intenzivnost pomoči je odvisna od vrste kmetijskih rastlin. Giblje se med 35 % in 65 % dokumentiranih stroškov zavarovanja posebnih kmetijskih rastlin za zadevno leto. Za druge kmetijske rastline se intenzivnost pomoči giblje med 10 % in 50 % dokumentiranih stroškov zavarovanja za zadevno leto. |
|
(23) |
„Posebne kmetijske rastline“ pomenijo zlasti:
|
Pomoč za zavarovanje, ki krije škodo, povzročeno živini
|
(24) |
Pomoč se lahko dodeli živinorejcem, ki sklenejo zavarovanje za živino v svojem imenu in za zadevno leto plačajo premijo v višini vsaj 1 000 CZK (približno 37,4 EUR). |
|
(25) |
Intenzivnost pomoči znaša od 35 % do 65 % dokumentiranih stroškov zavarovanja. |
Dodatni pogoji
|
(26) |
Češki organi so potrdili, da morajo biti plačila zavarovanja omejena na nadomestila, ki ne presegajo stroškov odprave škode, ki so jo povzročili zadevni dogodki (uvodna izjava 20), in da lahko zajemajo le dejansko proizvodnjo pred nastankom škode. Poleg tega naj zavarovalne pogodbe ne bi zahtevale ali določale vrste ali količine prihodnje proizvodnje. |
|
(27) |
Češki organi so potrdili, da pomoč ne sme biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja ena sama zavarovalnica ali skupina zavarovalnic, in da pomoč ne sme biti pogojena s sklenitvijo zavarovalne pogodbe z zavarovalnico s sedežem na Češkem. |
|
(28) |
Prosilci za pomoč morajo skleniti zavarovalno pogodbo s ponudnikom zavarovanja, ki ima z organom, ki dodeljuje pomoč, sklenjen sporazum o sodelovanju (9). Vsak ponudnik zavarovanja lahko zaprosi za sklenitev takega sporazuma o sodelovanju z organom, ki dodeljuje pomoč. |
|
(29) |
V skladu z nacionalno pravno podlago in kot so potrdili češki organi, je treba vlogo za pomoč vložiti pred plačilom zavarovalne premije. |
|
(30) |
Vloga za pomoč mora vsebovati ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške. |
|
(31) |
Vložniki morajo v vlogi opisati stanje brez pomoči (hipotetični scenarij) in predložiti dokumentarna dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi. Organ, ki dodeljuje pomoč, mora ob prejemu vloge preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek. |
|
(32) |
Pomoči ni mogoče združiti s pomočjo, prejeto iz drugih lokalnih, regionalnih ali nacionalnih shem ali shem Unije, ali z ad hoc pomočjo za iste upravičene stroške. |
|
(33) |
Organ, ki dodeljuje pomoč, največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči izračuna na nediskriminatoren način ob dodelitvi pomoči. Upravičeni stroški morajo biti podprti z razumljivimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Pri izračunu intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se morajo uporabiti samo zneski, od katerih niso bili odbiti nobeni davki ali druge dajatve. |
|
(34) |
Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalnih pravil ni izterljiv. |
|
(35) |
Češki organi so pojasnili, da naj shema ne bi vplivala na okolje, saj je obsegala le pomoč za plačilo zavarovalnih premij. |
|
(36) |
Isti ukrep ni vključen v češki strateški načrt, vendar je bila shema skladna s splošnim ciljem skupne kmetijske politike (SKP), in sicer spodbujanjem konkurenčnega in odpornega kmetijskega sektorja, kot je določeno v členu 5, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115 (10) Evropskega parlamenta in Sveta, ter s specifičnim ciljem SKP, tj. podporo vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja ter povečanjem konkurenčnosti kmetij, kot je določeno v členu 6(1), točki (a) in (b), navedene uredbe. |
|
(37) |
Češki organi so potrdili, da bodo v iskalniku Evropske komisije za preglednost dodeljevanja pomoči (11) objavili celotno besedilo sheme in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago, identiteto organa, ki dodeljuje pomoč, ter identiteto upravičencev, ki prejmejo individualno pomoč v znesku, višjem od 60 000 EUR (12). Češki organi so potrdili, da bodo take informacije objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, hranjene najmanj deset let in na voljo splošni javnosti brez omejitev. |
|
(38) |
Češki organi so se zavezali, da bodo shemo prilagodili novim pravilom (13), ki veljajo od 1. januarja 2023 in jih bodo uporabili za shemo (14). |
4. OPIS INDIVIDUALNE POMOČI
4.1 Cilj
|
(39) |
Cilj individualne pomoči je bil z delnim nadomestilom stroškov zavarovalne premije omogočiti široko dostopnost zavarovanja kmetijskemu sektorju. Upravičeno zavarovanje je zajemalo kmetijske rastline in živino. |
4.2 Trajanje
|
(40) |
Individualna pomoč je bila dodeljena od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. |
4.3 Pravna podlaga
|
(41) |
Češka je individualno pomoč dodelila na podlagi sheme SA.49594 (2017/XA). |
4.4 Proračun
|
(42) |
Proračun individualne pomoči ni bil določen. Medtem ko je formalna preiskava omogočila opredelitev enega upravičenca do take individualne pomoči (uvodna izjava 261), so individualno pomoč morda prejeli tudi drugi upravičenci. Vsekakor se je individualna pomoč financirala iz državnega proračuna. |
|
(43) |
Organ, ki je dodeljeval pomoč, je bil podporni in jamstveni kmetijski in gozdarski sklad (Podpůrný a garanční rolnický a lesnický fond, a.s.). To je posebna vladna agencija v obliki delniške družbe, v kateri je 100 % delnic v lasti države. Deluje kot organ, ki dodeljuje pomoč, na podlagi člena 2da zakona št. 252/1997 zb. o kmetijstvu. |
4.5 Oblika pomoči
|
(44) |
Individualna pomoč je bila dodeljena v obliki neposrednih nepovratnih sredstev. Češki organi so menili, da je ta oblika najprimernejša za kritje stroškov zavarovalnih premij. |
4.6 Upravičenci
|
(45) |
Upravičenci do individualne pomoči so bila velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. |
|
(46) |
Češki organi so potrdili, da podjetja v težavah v smislu točke 33(63) Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju niso bila upravičena do pomoči. |
|
(47) |
Prav tako nobenemu upravičencu, ki je imel še vedno na voljo predhodno nezakonito pomoč, ki je bila s sklepom Komisije razglašena za nezdružljivo (bodisi individualna pomoč bodisi shema pomoči), ni bila dodeljena individualna pomoč, dokler ta upravičenec ni vrnil ali vplačal na blokiran račun skupnega zneska nezakonite in nezdružljive pomoči, vključno z ustreznimi obrestmi za vračilo. |
4.7 Več podrobnosti
|
(48) |
V okviru sheme SA.49594 (2017/XA) „naravne nesreče“ pomenijo potrese, snežne plazove, zemeljske plazove in poplave, tornade ter naravne požari v naravi. „Slabe vremenske razmere“ pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močan ali dolgotrajen dež, suša ali druge neugodne podnebne razmere. „Škodljivi organizmi rastlin“ pomenijo katero koli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogena, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode. |
Pomoč za zavarovanje, ki krije škodo na kmetijskih rastlinah
|
(49) |
Pomoč se je lahko dodelila pridelovalcem, ki so sklenili zavarovanje za kmetijske rastline v svojem imenu in za zadevno leto plačali premijo v višini vsaj 1 000 CZK (približno 37,4 EUR). Gozdovi in gozdne drevesnice se ne štejejo za kmetijske rastline. |
|
(50) |
Intenzivnost pomoči je bila odvisna od vrste kmetijskih rastlin. Gibala se je med 35 % in 65 % dokumentiranih stroškov zavarovanja posebnih kmetijskih rastlin za zadevno leto. Za druge kmetijske rastline se je intenzivnost pomoči gibala med 10 % in 50 % dokumentiranih stroškov zavarovanja za zadevno leto. |
|
(51) |
„Posebne kmetijske rastline“ pomenijo zlasti:
|
Pomoč za zavarovanje, ki krije škodo, povzročeno živini
|
(52) |
Pomoč se je lahko dodelila živinorejcem, ki so sklenili zavarovanje za živino v svojem imenu in za zadevno leto plačali premijo v višini vsaj 1 000 CZK (približno 37,4 EUR). |
|
(53) |
Intenzivnost pomoči je znašala med 35 % in 65 % dokumentiranih stroškov zavarovanja. |
Dodatni pogoji
|
(54) |
Češki organi so potrdili, da so morala biti plačila zavarovanja omejena na nadomestila, ki ne presegajo stroškov odprave škode, ki so jo povzročili zadevni dogodki (uvodna izjava 20), in da so lahko zajemala le dejansko proizvodnjo pred nastankom škode. Poleg tega naj zavarovalne pogodbe ne bi zahtevale ali določale vrste ali količine prihodnje proizvodnje. |
|
(55) |
Češki organi so potrdili, da pomoč ne smela biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja ena sama zavarovalnica ali skupina zavarovalnic, in da pomoč ni smela biti pogojena s sklenitvijo zavarovalne pogodbe z zavarovalnico s sedežem na Češkem. |
|
(56) |
Prosilci za pomoč so morali skleniti zavarovalno pogodbo s ponudnikom zavarovanja, ki je imel z organom, ki dodeljuje pomoč, sklenjen sporazum o sodelovanju (15). Vsak ponudnik zavarovanja je lahko zaprosil za sklenitev takega sporazuma o sodelovanju z organom, ki dodeljuje pomoč. |
|
(57) |
V skladu s shemo SA.49694 (2017/XA) in kot so potrdili češki organi, je bilo treba vlogo za pomoč vložiti pred plačilom zavarovalne premije. |
|
(58) |
Vloga za pomoč je morala vsebovati ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške. |
|
(59) |
Pomoči ni bilo mogoče združiti s pomočjo, prejeto iz drugih lokalnih, regionalnih ali nacionalnih shem ali shem Unije, ali z ad hoc pomočjo za iste upravičene stroške. |
|
(60) |
Organ, ki dodeljuje pomoč, je največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči izračunal na nediskriminatoren način ob dodelitvi pomoči. Upravičeni stroški so morali biti podprti z razumljivimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Pri izračunu intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov so se morali uporabiti samo zneski, od katerih niso bili odbiti nobeni davki ali druge dajatve. |
|
(61) |
DDV ni bil upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalnih pravil ni bil izterljiv. |
|
(62) |
Češki organi so pojasnili, da pomoč ni vplivala na okolje, saj je nadomestila le del zavarovalnih premij. |
|
(63) |
Isti ukrep ni vključen v češki strateški načrt ali v češki program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, vendar je cilj pomoči skladen s splošnim ciljem skupne kmetijske politike (SKP), in sicer spodbujanjem konkurenčnega in odpornega kmetijskega sektorja, ter s specifičnim ciljem SKP, tj. podporo vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja ter povečanjem konkurenčnosti kmetij. |
|
(64) |
Češki organi so potrdili, da bodo v iskalniku Evropske komisije za preglednost dodeljevanja pomoči (16) objavili celotno besedilo ukrepa in njegovih izvedbenih določb ali pravno podlago, identiteto organa, ki dodeljuje pomoč, ter identiteto upravičencev, ki prejmejo individualno pomoč v znesku, višjem od 60 000 EUR (17). Češki organi so potrdili, da bodo take informacije objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, hranjene najmanj deset let in na voljo splošni javnosti brez omejitev. |
5. RAZLOGI ZA ZAČETEK POSTOPKA V SKLADU S ČLENOM 108(2) PDEU
|
(65) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 67 sklepa o začetku postopka, je Komisija začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU iz naslednjih razlogov:
|
5.1 Dvomi glede združljivosti sheme z notranjim trgom
|
(66) |
V skladu s členom 107(3) PDEU se pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če se zanjo lahko uporablja eno od odstopanj iz navedenega člena. V obravnavanih primerih je Komisija preverila, ali je mogoče uporabiti odstopanje iz člena 107(3), točka (c), PDEU. |
|
(67) |
V skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se ugotovi, da pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
|
(68) |
Komisija je v sklepu o začetku postopka ocenila združljivost sheme z notranjim trgom na podlagi takrat veljavnih Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (18) (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2014). |
|
(69) |
Natančneje, Komisija je združljivost sheme z notranjim trgom ocenila glede na poglavje 3 („Skupna načela ocenjevanja“) dela I smernic iz leta 2014. |
|
(70) |
Komisija je ob tej oceni izrazila dvom, da je shema združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, zaradi pomislekov glede trenutka vložitve vloge za pomoč. |
Trenutek vložitve vloge
|
(71) |
V skladu s točko 66 smernic iz leta 2014 se pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, s katero se brez pomoči ne bi ukvarjalo ali bi se z njo ukvarjalo v omejenem obsegu ali na drugačen način. |
|
(72) |
Komisija v skladu s točko 70 smernic iz leta 2014 meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca v vseh primerih, v katerih se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo že pred vlogo upravičenca za pomoč, naslovljeno na nacionalne organe. |
|
(73) |
V skladu s točko 35(25) smernic iz leta 2014 „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. |
|
(74) |
V skladu s pravili sheme je treba vlogo za pomoč vložiti po sklenitvi zavarovalne pogodbe, vendar pred plačilom zavarovalne premije (uvodna izjava 29). |
|
(75) |
Komisija je v uvodni izjavi 66 sklepa o začetku postopka izrazila dvome, ali je tak nacionalni postopek v skladu s točko 35(25) smernic iz leta 2014, zlasti ali bodo vloge za pomoč vložene pred trenutkom „začetka izvajanja projekta ali dejavnosti“, kot je opredeljeno v navedeni točki. Komisija je izrazila predhodno mnenje, da je v tem primeru sklenitev zavarovalne pogodbe prva pravno zavezujoča zaveza in da je zato treba ta trenutek šteti za „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“. Komisija je zato predhodno ugotovila, da bi bilo treba za skladnost s točko 70 smernic iz leta 2014 vloge vložiti ne le pred plačilom zavarovalne premije, temveč tudi pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe. |
|
(76) |
Komisija je na podlagi teh premislekov izrazila dvome, ali je shema skladna s pravili o državni pomoči, povezanimi s spodbujevalnim učinkom (19). |
|
(77) |
Iz navedenih razlogov je Komisija začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU ter pozvala vse tretje strani, na katere bi ta pomoč lahko vplivala, in Češko, naj predložijo svoje pripombe. Hkrati je pozvala Češko, naj predloži vse informacije, ki bi lahko bile v pomoč pri oceni pomoči. |
5.2 Dvomi glede zakonitosti individualne pomoči
|
(78) |
Komisija se je v sklepu o začetku postopka sklicevala na tržne informacije, pridobljene med predhodno preučitvijo, iz katerih je razvidno, da je bila individualna pomoč dodeljena nekaterim velikim podjetjem, ki jih je organ, ki dodeljuje pomoč, ob dodelitvi napačno ocenil kot MSP. Komisija je menila, da je bila taka ocena opravljena zgolj iz formalnih razlogov (20), tj. izključno s preverjanjem formalnega izpolnjevanja meril za opredelitev MSP, brez upoštevanja gospodarske stvarnosti in načel sodne prakse iz uvodnih izjav 58 do 61 sklepa o začetku postopka. Komisija je menila, da je Češka že dodelila pomoč upravičencem, ki ob dodelitvi pomoči morda niso bili skladni z opredelitvijo MSP (21) in zato niso mogli biti upravičeni do sheme SA.49594 (2017/XA). Komisija je zato menila, da je vsaka taka individualna pomoč, ki je bila dodeljena že pred priglasitvijo sheme in torej pred njeno odobritvijo, nezakonita, ker je bila dodeljena v nasprotju s členom 108(3) PDEU (22). |
|
(79) |
Premisleki, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, so temeljili na njeni razlagi člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 navedenega sklepa. Komisija je pojasnila, da je njena razlaga temeljila na sodni praksi Sodišča in Splošnega sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: sodišči Unije), ki jo vodi načelo effet utile. |
5.3 Dvomi glede združljivosti individualne pomoči z notranjim trgom
|
(80) |
V skladu s členom 107(3) PDEU se pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če se zanjo lahko uporablja eno od odstopanj iz navedenega člena. V obravnavanih primerih je Komisija preverila, ali je mogoče uporabiti odstopanje iz člena 107(3), točka (c), PDEU. |
|
(81) |
V skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se ugotovi, da pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
|
(82) |
Komisija je v sklepu o začetku postopka ocenila združljivost individualne pomoči z notranjim trgom glede na takrat veljavne smernice iz leta 2014. |
|
(83) |
Natančneje, Komisija je združljivost individualne pomoči z notranjim trgom ocenila glede na poglavje 3 („Skupna načela ocenjevanja“) dela I smernic iz leta 2014. |
|
(84) |
Komisija je ob tej oceni izrazila dvome, da je nezakonito dodeljena pomoč združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, zlasti glede obstoja spodbujevalnega učinka. V zvezi s tem je Komisija preučila dva pogoja: predložitev hipotetičnega scenarija in trenutek vložitve vloge za pomoč. |
Predložitev hipotetičnega scenarija
|
(85) |
V skladu s točko 72 smernic iz leta 2014 morajo upravičenci, ki so velika podjetja, v vlogi za pomoč opisati stanje brez pomoči, tj. hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost. Hipotetični scenarij mora biti podprt z dokumentarnimi dokazili, organ, ki dodeljuje pomoč, pa mora preveriti njegovo verodostojnost in potrditi njegov spodbujevalni učinek. |
|
(86) |
Komisija je v fazi sklepa o začetku postopka dvomila, ali je bila ta zahteva upoštevana v primeru velikih upravičencev, ki so prejeli individualno pomoč iz uvodne izjave 3. Komisija je menila, da ta pogoj ni bil izpolnjen zaradi napačne uporabe opredelitve MSP v okviru izvajanja sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA). |
|
(87) |
V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka navedla nekatere elemente opredelitve MSP iz Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu in ustrezno sodno prakso sodišč Unije (23), kot je navedeno tudi v uvodnih izjavah 78 in 79 tega sklepa. |
|
(88) |
Upravičenci do pomoči v okviru sheme skupinskih izjem so bili lahko le MSP, zato jim ni bilo treba predložiti hipotetičnega scenarija. Zato je Komisija izrazila dvome o tem, ali so upravičenci do individualne pomoči predložili hipotetični scenarij, potreben za ugotovitev spodbujevalnega učinka take pomoči (24). |
Trenutek vložitve vloge
|
(89) |
V skladu s točko 66 smernic iz leta 2014 se pomoč lahko šteje za združljivo z notranjim trgom le, če spremeni ravnanje podjetja tako, da se to začne ukvarjati z dodatno dejavnostjo, s katero se brez pomoči ne bi ukvarjalo ali bi se z njo ukvarjalo v omejenem obsegu ali na drugačen način. |
|
(90) |
Komisija v skladu s točko 70 smernic iz leta 2014 meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca v vseh primerih, v katerih se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo že pred vlogo upravičenca za pomoč, naslovljeno na nacionalne organe. |
|
(91) |
V skladu s točko 35(25) smernic iz leta 2014 „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali katero koli drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. |
|
(92) |
V obravnavanem primeru je bilo treba vlogo za pomoč vložiti po sklenitvi zavarovalne pogodbe, vendar pred plačilom zavarovalne premije (uvodna izjava 29 tega sklepa). |
|
(93) |
Komisija je v uvodni izjavi 62 sklepa o začetku postopka izrazila dvome, ali so upravičenci, ki so prejeli individualno pomoč zaradi napačne razvrstitve kot MSP, predložili hipotetični scenarij. |
|
(94) |
Komisija se je zato odločila začeti postopek na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi z individualno pomočjo „zaradi dvomov, povezanih s predložitvijo hipotetičnega scenarija in trenutkom vložitve vloge“ (25). |
6. PRIPOMBE ČEŠKE
|
(95) |
Češka je Komisijo obvestila, da v okviru sheme ni bil objavljen noben razpis za vložitev vlog za pomoč. Zato v okviru sheme pred datumom predložitve pripomb čeških organov k sklepu o začetku postopka ni bila dodeljena pomoč. |
|
(96) |
Češka je Komisijo obvestila, da je bilo pri standardnem upravnem nadaljnjem pregledu več upravičencev do pomoči v okviru sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA) opredeljenih kot velika podjetja. Ker takrat ni bilo pravne podlage za velika podjetja in je bila ta shema skupinskih izjem omejena na MSP (uvodna izjava 19), je Češka uvedla postopke izterjave v zvezi z navedenimi upravičenci. Češka je predložila seznam upravičencev, ki jih je izterjava zadevala. |
|
(97) |
Češka je predložila tudi naslednji seznam drugih pregledanih upravičencev, v zvezi s katerimi po navedbah čeških organov naknadni pregled ni razkril nobenih nepravilnosti: AGROPARKL s.r.o., Podnik pro výrobu vajec v Kosičkách s.r.o., Zemědělský podnik Kvasicko, a.s., MEZILESÍ s.r.o., MORAVA-HOP s.r.o., AGRO Jesenice u Prahy a.s., ZEPOS a.s., AGROSERVIS 1. zemědělská a.s. Višňové, JAROS s.r.o., Zea a.s., ZEV Šaratice a.s., Agro družstvo Sebranice, PROVEM a.s. Havlíčkův Brod, Zemědělské družstvo Radiměř, Zemědělské družstvo Květná, Zemědělské družstvo Vendolí, Rostěnice a.s., Agria a.s., ZD Krásná Hora nad Vltavou a.s., Zemědělské družstvo Dolany, ČESKÁ VEJCE FARMS, s.r.o., DRUKO STŘÍŽOV s.r.o., FARMA VESELKA s.r.o., KLADRUBSKÁ a.s., Lužanská zemědělská a.s., Vlčnovská zemědělská a.s. in Zemědělská společnost Blšany s.r.o. |
|
(98) |
V zvezi z dvomi Komisije, navedenimi v uvodni izjavi 62 sklepa o začetku postopka (tj. da nekateri upravičenci ob dodelitvi pomoči morda niso bili skladni z opredelitvijo MSP), je Češka navedla, da ti upravičenci niso predložili hipotetičnih scenarijev. Češka je trdila, da je bila pomoč dodeljena le MSP v okviru sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA) in v skladu z zahtevami iz uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu. Zato shema skupinskih izjem kot pogoja ni določala hipotetičnega scenarija. |
|
(99) |
Češka je navedla, da razen ugotovljenih upravnih napak (uvodna izjava 96 tega sklepa) pomoč ni bila dodeljena upravičencem, ki zaradi svoje velikosti ne bi bili upravičeni do pomoči v okviru sheme skupinskih izjem. Po navedbah čeških organov je bil ta pogoj vedno ocenjen glede na pravila, določena v zavezujočem pravu Unije, zlasti v Prilogi I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. |
6.1 Razvrstitev nekaterih upravičencev kot MSP
|
(100) |
Češki organi so se posebej sklicevali na člen 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, ki določa, da „[k]adar podjetje na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikro podjetja, samo če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih“. |
|
(101) |
Češki organi so poudarili, da za to pravilo ni izjem in da je bila ta določba oblikovana kot splošno pravilo, ki se uporablja samodejno, če so njeni pogoji izpolnjeni in veljavni. Poudarili so tudi, da sprememba lastniške strukture podjetja po združitvi ali prevzemu dosledno povzroči preseganje veljavnih pragov za MSP. V zvezi s tem je Češka menila, da je uvodna izjava 60 sklepa o začetku postopka, v kateri je Komisija menila, da dodelitev pomoči takim podjetjem ni združljiva z načelom spodbujevalnega učinka, nerazumna. |
|
(102) |
Češka meni, da bi se, če se pravilo iz člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu ne bi uporabljalo formalistično, temveč ob upoštevanju gospodarske stvarnosti, uporabilo drugačno besedilo, npr. „To pravilo se ne uporablja, če se izkaže, da je sprememba trajna.“. Le tako bi se gospodarska stvarnost lahko in bi se odražala v uporabi pravila, in sicer v vseh okoliščinah, ne le v primeru združitve ali prevzema podjetja, ki sama po sebi nimata vpliva na nepovratnost spremembe. |
|
(103) |
Po mnenju čeških organov je lahko upoštevanje zgolj gospodarske stvarnosti v podobnih primerih v osnovi zavajajoče. V praksi se podjetja pogosto srečujejo s skokovitim povečanjem števila zaposlenih ali najvišjih finančnih vrednosti zaradi uspešne poslovne ali proizvodne politike, torej tudi brez združitve ali prevzema, kar je lahko take narave, da je očitno, da je postopek nepovraten. Vendar se tudi v takih okoliščinah uporablja pravilo iz člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, ne da bi morali nacionalni organi pri uporabi pravila ponovno oceniti gospodarsko stvarnost vsakega posameznega primera. |
|
(104) |
Po drugi strani pa združitev ali prevzem morda ne pomeni nepovratne spremembe lastništva, temveč vključuje proces različnih strukturnih sprememb ali preoblikovanj oziroma prevzem podjetij za naložbene namene. |
|
(105) |
Češka nadalje meni, da pravilo iz člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu predstavlja jasno, ustrezno in sorazmerno merilo, ki omogoča razumna nihanja v številkah in razkritjih, ki jih podjetje sporoči v določenem obdobju. Nič v tem pravilu ne kaže na to, da je Komisija nameravala nacionalnim organom naložiti odgovornost za oceno gospodarske stvarnosti v vsakem posameznem primeru. Po mnenju Češke je vloga nacionalnih organov omejena na preverjanje skladnosti z merili, kot so nedvoumno določena v členu 4(2) Priloge I k navedeni uredbi. Obveznost ocenjevanja vrednosti trajnosti (ali kratkotrajnosti), ki jih sporočijo podjetja, ne bi ustrezala zahtevi po uporabi jasnih in preprostih meril za ocenjevanje, saj bi taka ocena zahtevala celovito ekonomsko oceno vsakega posameznega vložnika. To bi bilo v nasprotju s ciljem Komisije, da poenostavi upravno breme, izboljša preglednost in pravno varnost ter zagotovi enotno uporabo pravil o skupinskih izjemah v vseh državah članicah. |
|
(106) |
V zvezi z razlago člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu s sklicevanjem na sodno prakso Češka meni, da je vsebino pravnega pravila sicer mogoče pojasniti z razlago, vendar se razlaga ne sme uporabiti za napačno razlago prava, katerega pomen je jasen in razumljiv. Tako ravnanje bi lahko povzročilo nesprejemljivo negotovost v pravnih poslih. |
|
(107) |
Češka poudarja, da se sodna praksa, na katero se Komisija sklicuje v uvodni izjavi 59 sklepa o začetku postopka, nanaša na razmerja med tako imenovanimi povezanimi podjetji, kar je merilo, ki se uporablja za namene uporabe člena 3 in ne člena 4 Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. |
|
(108) |
Po mnenju Češke člen 4(1) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu opredeljuje ustrezne podatke (število zaposlenih in najvišjo finančno vrednost) za podjetja, ki so uspešno prestala preskus povezanega podjetja, in zato predstavlja „drugo fazo“ ocene statusa podjetja. Zato obravnava drugačen položaj in se ne uporablja za oceno razmerij med podjetji v skladu s sodno prakso, na katero se Komisija sklicuje v sklepu o začetku postopka. |
|
(109) |
Češka poleg tega navaja, da člen 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu dodatno pojasnjuje člen 4(1) navedene priloge, ko v zvezi s podjetjem, ki je že opravilo preskus povezanega podjetja in za katero so organi pridobili zahtevane podatke (število zaposlenih in finančne zneske v skladu s členom 4(1) Priloge I k navedeni uredbi), določa, ali tako podjetje izpolnjuje zahteve glede upravičenosti do razvrstitve kot MSP ali jih ne izpolnjuje. Člen 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu tako predstavlja tretjo fazo ocene statusa MSP, saj določa pravilo, da sprememba sporočenih podatkov podjetij, ki so opravila preskus povezanega podjetja v skladu s členom 3(1) do (4) navedene priloge, ne pomeni samodejno izgube ali pridobitve statusa MSP. |
|
(110) |
Češka zato ugotavlja, da se sodna praksa, ki jo navaja Komisija, za obravnavani primer ne uporablja, saj se ne nanaša na „tretjo fazo“ ocene statusa MSP. Po mnenju Češke tudi uveljavljena politika Komisije ali prejšnje sodbe sodišč Unije ne kažejo, da se člen 4(1) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu ne bi uporabljal v okoliščinah, ko so pragovi za MSP preseženi zaradi združitve ali prevzema. Nasprotno, Splošno sodišče Evropske unije je v sodbi T-745/17 (26) jasno ugotovilo, da se člen 4(2) Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 (v nadaljnjem besedilu: uredba o splošnih skupinskih izjemah) (27) uporablja tudi v primeru združitev in prevzemov. |
|
(111) |
Nazadnje je Češka navedla, da je za izboljšanje pravne varnosti upravičencev do pomoči in organov, ki dodeljujejo pomoč, 1. avgusta 2018 opustila zgoraj opisano prakso izvajanja ter v skladu s Smernicami Komisije za opredelitev MSP člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu ne uporablja več za podjetja, ki zaradi spremembe lastništva presegajo pragove za MSP. Hkrati Češka trdi, da njeno prejšnje izvajanje ni pomenilo kršitve navedene določbe. |
6.2 Začetek izvajanja in trenutek vložitve vloge
|
(112) |
Češka je navedla, da je v obravnavanem primeru trenutek plačila zavarovalne premije tisti, ki ga je treba šteti za trenutek začetka izvajanja, in ne trenutek sklenitve zavarovalne pogodbe, kot je predlagala Komisija v sklepu o začetku postopka (28) . |
|
(113) |
Češka je pojasnila, da se v skladu z njenimi nacionalnimi pravili „projekt“ ali „dejavnost“ nanaša na zavarovanje, ki se plačuje na letni ravni. Podjetje se mora zato vsako leto odločiti, ali bo sklenilo letno zavarovanje, pomoč pa se lahko dodeli le za letno zavarovanje in ne za večletno zavarovalno obdobje. |
|
(114) |
V zvezi z določitvijo trenutka začetka izvajanja projekta ali dejavnosti se češki organi sklicujejo na prevladujočo poslovno prakso: kmetijska podjetja sklenejo zavarovalno pogodbo s klavzulo o samodejnem podaljšanju. Samodejno podaljšanje je bistveno za pridobitev dolgoročnega zavarovalnega kritja. Nato je za zavarovalno kritje za zadevno leto potrebno plačilo letne zavarovalne premije. Če kmetijsko podjetje ne plača premije za prihodnje leto, izgubi kritje za to leto. Drugi koraki, razen plačila letne premije, niso potrebni. |
|
(115) |
Češki organi menijo, da brez pomoči podjetje, ki je bilo zavarovano eno leto, ne bi nujno sklenilo zavarovanja tudi za naslednje leto. Pred plačilom zavarovalne premije podjetje ne sprejme pravno zavezujoče obveznosti, zaradi katere bi letno zavarovanje postalo nepreklicno. Vsako letno zavarovanje je treba obravnavati kot ločen projekt, ki zahteva novo in neodvisno odločanje, iz obstoja večletne pogodbe ali letnega zavarovanja, plačanega v enem letu, pa ni mogoče sklepati, da bo podjetje sklenilo isto zavarovanje tudi za naslednje leto. |
|
(116) |
V teh okoliščinah je cilj pomoči spodbuditi podjetja k sklenitvi letnega zavarovanja. Brez javne podpore, ki kmete spodbuja k vsakoletnemu zavarovanju, bi bilo zavarovalno kritje tveganj v kmetijskem sektorju precej nižje zaradi visokih stroškov zavarovalnih premij in omejenih finančnih sredstev, ki so na voljo kmetijskemu sektorju. |
|
(117) |
Zato bi bilo treba po mnenju čeških organov v obravnavanem primeru za trenutek začetka izvajanja šteti plačilo letne premije. |
|
(118) |
Ta praksa se odraža tudi v nacionalnem pravnem okviru za zavarovanje. V skladu s členom 2804 zakona št. 89/2012 Sb. o civilnem zakoniku, kakor je bil spremenjen: „Če zavarovatelj zavarovanca opomni, naj plača zavarovalno premijo, in mu v opominu sporoči, da bo zavarovanje prenehalo, razen če bo zavarovalna premija plačana v dodatnem roku najmanj enega meseca od datuma izročitve opomina, zavarovanje preneha ob izteku roka, v katerem zavarovalna premija ni bila plačana.“ |
|
(119) |
Češki organi so pojasnili pomen večletnih pogodb. Če bi upravičenci prekinili svoje obstoječe zavarovalne police pred podpisom nove zavarovalne pogodbe, bi se morali za določen čas odpovedati svojemu zavarovalnemu kritju. To bi imelo neželene posledice, ki bi bile v nasprotju z domnevnimi cilji sheme in bi bile nesprejemljive z vidika obvladovanja tveganj v podjetjih. Češki organi menijo, da od upravičencev ni mogoče razumno zahtevati, da se izpostavijo tveganju iz povsem formalističnih razlogov. |
|
(120) |
Poleg tega zavarovalnice običajno ponujajo spodbude za sklenitev dolgoročnega zavarovanja, kot so popusti pri zavarovalnih premijah ali druge ugodnosti, kar spodbuja kmete, da sklenejo kritje za širši obseg tveganj. |
|
(121) |
Češki organi so potrdili, da pomoč ne bo dodeljena upravičencu, ki je letno zavarovalno premijo plačal pred vložitvijo vloge za pomoč. |
|
(122) |
Ne glede na navedeno češki organi ugotavljajo, da sam pogoj, s katerim se od upravičencev zahteva, da zaprosijo za pomoč pred začetkom izvajanja projekta, ne bi smel biti obravnavan kot absolutno merilo za dodelitev pomoči. Nasprotno, v sodni praksi sodišč Unije je ugotovljeno, da se lahko v posebnih primerih pojavijo okoliščine, ki bodo imele dejanski spodbujevalni učinek, tudi če se izvajanje projekta začne pred datumom vloge za pomoč (29). Češki organi zato menijo, da te zahteve ne bi smeli obravnavati pretirano formalistično. |
7. OCENA
7.1 Obstoj pomoči v smislu člena 107(1) PDEU
|
(123) |
Člen 107(1) PDEU določa, da „[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“. |
|
(124) |
V skladu z ustaljeno sodno prakso morajo biti za to, da se nacionalni ukrep opredeli kot „državna pomoč“ v smislu člena 107(1) PDEU, izpolnjeni vsi pogoji, navedeni v nadaljevanju. Prvič, ugotovljeno mora biti posredovanje države ali posredovanje iz državnih sredstev. Drugič, to posredovanje mora biti tako, da lahko prizadene trgovino med državami članicami. Tretjič, z njim mora biti prejemniku podeljena selektivna prednost. Četrtič, posredovanje mora biti tako, da izkrivlja ali bi lahko izkrivljalo konkurenco (30). |
|
(125) |
V uvodni izjavi 40 sklepa o začetku postopka (31) je Komisija predhodno ugotovila, da so bili pogoji iz člena 107(1) PDEU izpolnjeni in da je shema pomenila državno pomoč v smislu navedenega člena. |
|
(126) |
Ta predhodna ugotovitev ni bila izpodbijana v pripombah, ki jih je predložila Češka. Poleg tega je Češka shemo sama priglasila kot državno pomoč. |
|
(127) |
Shemo je mogoče pripisati državi, saj temelji na pravnih aktih, opisanih v uvodni izjavi 11, izvaja pa jo državni organ (uvodna izjava 13). Pomoč bi se financirala iz državnega proračuna, torej iz državnih sredstev (uvodna izjava 12). |
|
(128) |
Shema upravičencem podeljuje prednost v obliki neposrednih nepovratnih sredstev (uvodna izjava 14). S tem upravičence razbremeni stroškov, ki bi jih morali kriti pod običajnimi tržnimi pogoji. |
|
(129) |
Shema je selektivna, saj bi se pomoč dodelila samo nekaterim podjetjem, zlasti velikim podjetjem, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji (uvodna izjava 15). Druga podjetja v primerljivem pravnem in dejanskem položaju niso upravičena do pomoči in zato ne bi prejela enake prednosti. Praviloma bi morali gospodarski subjekti kriti svoje stroške. |
|
(130) |
V skladu s sodno prakso Sodišča se zdi, da pomoč podjetju vpliva na trgovino med državami članicami, če zadevno podjetje posluje na trgu, odprtem za trgovino znotraj EU. Upravičenci do pomoči delujejo v sektorju primarne kmetijske proizvodnje, v katerem poteka trgovina znotraj EU. Ta sektor je torej odprt za konkurenco na ravni Unije, zato je občutljiv za vsak ukrep v korist proizvodnje v eni ali več državah članicah. Zato je lahko shema izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami. |
|
(131) |
Glede na navedeno so pogoji iz člena 107(1) PDEU izpolnjeni. Zato je mogoče skleniti, da shema pomeni državno pomoč v smislu navedenega člena. Češki organi te ugotovitve niso izpodbijali. |
|
(132) |
Ker pomoč temelji na aktu, na podlagi katerega je mogoče brez nadaljnjih izvedbenih ukrepov (uvodna izjava 11) dodeliti individualno pomoč podjetjem, opredeljenim v aktu na splošen in abstrakten način (32), Komisija meni, da gre za shemo pomoči v smislu točke 35(4) smernic iz leta 2014 in točke 33(13) smernic iz leta 2023. |
|
(133) |
V zvezi z individualno pomočjo Komisija meni, da se glede na njene skupne značilnosti s pomočjo, dodeljeno v okviru sheme, ugotovitve iz uvodnih izjav 123 do 130 smiselno uporabljajo tudi za to individualno pomoč. Komisija zato ugotavlja, da individualna pomoč, ki je že bila dodeljena velikim podjetjem, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. |
7.2 Združljivost sheme z notranjim trgom
7.2.1 Člen 107(3), točka (c), PDEU in veljavne smernice
|
(134) |
V skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se ugotovi, da pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
|
(135) |
Zato mora pomoč, da bi se štela za združljivo na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, (i) pospeševati razvoj določene gospodarske dejavnosti ali določenih območij (pozitivni pogoj) in (ii) ne sme spreminjati trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (negativni pogoj). |
|
(136) |
Komisija bo ocenila, ali sta ta pogoja glede na veljavne smernice izpolnjena. Komisija je v sklepu o začetku postopka ocenila združljivost sheme glede na smernice iz leta 2014, ki so veljale ob sprejetju sklepa o začetku postopka. Vendar so bile smernice iz leta 2014 nadomeščene s smernicami iz leta 2023, ki veljajo od 1. januarja 2023. Komisija bo v skladu s točko 655 smernic iz leta 2023 te smernice uporabljala za vse priglašene ukrepe pomoči, v zvezi s katerimi mora sprejeti odločitev po 1. januarju 2023, tudi če je bila pomoč priglašena pred navedenim datumom. Zato Komisija v tem sklepu ocenjuje združljivost sheme glede na smernice iz leta 2023. |
|
(137) |
V zvezi s pomočjo, ki se lahko dodeli na podlagi sheme, se uporabljata poglavje 3 dela I (Ocena združljivosti na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU) in oddelek 1.2.1.6 dela II (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij) Smernic iz leta 2023. |
7.2.2 Pozitivni pogoj: pomoč mora pospeševati razvoj gospodarske dejavnosti ali določenih gospodarskih območij
7.2.2.1 Pospeševanje gospodarske dejavnosti
|
(138) |
V skladu s točko 43 smernic iz leta 2023 mora država članica dokazati, da je pomoč namenjena pospeševanju razvoja določene gospodarske dejavnosti. |
|
(139) |
Komisija ugotavlja, da je shema zasnovana za podporo kmetom v primeru tveganj in kriznih dogodkov, saj jih spodbuja k sklenitvi zavarovanja. Zavarovanje je pomembno orodje za kmetijski sektor, ki je izpostavljen pogostim tveganjem in kriznim dogodkom. Na ta način pomoč podpira primarno kmetijsko proizvodnjo (uvodna izjava 9). |
|
(140) |
V skladu s točko 44 smernic iz leta 2023 morajo države članice tudi opisati, ali in kako bo pomoč prispevala k doseganju ciljev SKP in v okviru navedene politike k ciljem Uredbe (EU) 2021/2115, ter natančneje opisati pričakovane koristi pomoči. Cilji sheme so skladni s ciljem SKP glede spodbujanja pametnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost, iz člena 5, točka (a), Uredbe (EU) 2021/2115, ter s cilji iz člena 6(1), točki (a) in (b), navedene uredbe, katerih namen je podpreti vzdržne dohodke kmetij in odpornost kmetijskega sektorja ter povečati konkurenčnost kmetij (uvodna izjava 36). Zato je točka 44 smernic iz leta 2023 izpolnjena. |
|
(141) |
Komisija zato meni, da bi pomoč pospešila gospodarsko dejavnost, saj bi prispevala h konkurenčnosti in odpornosti primarne kmetijske proizvodnje. |
7.2.2.2 Spodbujevalni učinek (trenutek vložitve vloge)
|
(142) |
Drugi razlog za začetek formalne preiskave se je nanašal na pogoj, da ima pomoč spodbujevalni učinek, zlasti v zvezi s trenutkom vložitve vloge za pomoč (33). Komisija je dvomila, ali bodo v okviru sheme vloge vložene pred začetkom izvajanja (glej tudi uvodno izjavo 94). |
|
(143) |
Komisija opozarja, da v skladu s točko 70 smernic iz leta 2014 in točko 50 smernic iz leta 2023 pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca, kadar se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo, preden je upravičenec pri nacionalnih organih vložil vlogo za pomoč. |
|
(144) |
V skladu s točko 35(25) smernic iz leta 2014 in točko 33(57) smernic iz leta 2023 „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali katero koli drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. |
|
(145) |
Češki organi so na te dvome odgovorili s podrobno razlago postopka v zvezi z zavarovalnimi pogodbami (uvodne izjave 113 do 122). |
|
(146) |
Češki organi so pojasnili, da mora upravičenec za zavarovalno kritje za zadevno leto plačati letno zavarovalno premijo. Brez letnega plačila, ki pokriva prihodnje leto, je kritje za to leto izgubljeno. Pred plačilom zavarovalne premije podjetje ne sprejme pravno zavezujoče obveznosti, zaradi katere bi letno zavarovanje postalo nepreklicno. |
|
(147) |
Češki organi so navedli, da brez pomoči podjetje, ki je bilo zavarovano eno leto, ne sklene nujno zavarovanja tudi za naslednje leto. Zato je treba vsako letno zavarovanje obravnavati kot ločen projekt. Iz obstoja letnega zavarovanja v enem letu ni mogoče sklepati, da bo podjetje pogodbo nadaljevalo v naslednjem letu (uvodna izjava 113). |
|
(148) |
Komisija ugotavlja, da sklenitev pogodbe ne pomeni samodejno obveznosti plačila letnega zavarovanja. Komisija meni, da kmetje po sklenitvi zavarovalne pogodbe niso zavezani plačati letnega zavarovanja in imajo diskrecijsko pravico, da se odločijo, ali bodo za določeno leto sklenili zavarovanje ali ne, tako da plačajo zavarovalno premijo ali ne. V takih okoliščinah je odločilni trenutek za oceno spodbujevalnega učinka pomoči dejansko trenutek plačila letne zavarovalne premije in ne trenutek sklenitve pogodbe, ki vsebuje klavzulo o samodejnem podaljšanju (uvodna izjava 112). |
|
(149) |
Komisija zato meni, da pomoč spodbuja kmete, da sklenejo letno zavarovanje, ki ga brez pomoči morda ne bi sklenili. Poleg tega so češki organi potrdili, da pomoč ne bo dodeljena upravičencu, ki je letno zavarovalno premijo plačal pred vložitvijo vloge za pomoč (uvodna izjava 121). |
|
(150) |
Komisija se zato strinja s češkimi organi, da je treba za „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ šteti trenutek plačila letne zavarovalne premije in ne trenutek sklenitve zavarovalne pogodbe. |
|
(151) |
V skladu s točko 47 smernic iz leta 2023 ima shema spodbujevalni učinek, če spremeni ravnanje podjetij tako, da se ta začnejo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja in se je brez pomoči običajno ne bi lotila oziroma bi jo opravljala na drugačen način ali v omejenem obsegu. |
|
(152) |
V skladu s točko 48 smernic iz leta 2023 se ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja podjetij in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva z notranjim trgom. Poleg tega lahko takšna pomoč zaradi svoje narave vpliva na mehanizme, ki urejajo ureditev notranjega trga. |
|
(153) |
V skladu s točko 50 smernic iz leta 2023 Komisija meni, da pomoč ne pomeni spodbude za upravičenca, kadar se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo, preden je upravičenec pri nacionalnih organih vložil vlogo za pomoč. |
|
(154) |
V skladu s točko 51 smernic iz leta 2023 mora vloga za pomoč vsebovati vsaj ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške. V skladu s točko 52 smernic iz leta 2023 morajo velika podjetja poleg tega v vlogi opisati stanje brez pomoči, tj. hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi. Ta zahteva ne velja za občine, ki so avtonomne lokalne oblasti z letnim proračunom manj kot 10 milijonov EUR in z manj kot 5 000 prebivalci. V skladu s točko 53 smernic iz leta 2023 mora organ, ki dodeljuje pomoč, ob prejemu vloge preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek. Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca glede zadevnega projekta ali dejavnosti. |
|
(155) |
Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila dvome, da je nacionalna pravna podlaga skladna s točko 70 smernic iz leta 2014, ki je enaka točki 50 smernic iz leta 2023. Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 150, Komisija meni, da je v obravnavanem primeru trenutek začetka izvajanja projekta ali dejavnosti plačilo letne zavarovalne premije. |
|
(156) |
Češki organi so potrdili, da shema določa pogoj, da morajo upravičenci do pomoči vlogo za pomoč vložiti pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti (uvodni izjavi 29 in 150. Vloga za pomoč mora vsebovati vsaj ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške (uvodna izjava 30). Velika podjetja morajo predložiti tudi hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost ter dokumentarna dokazila v podporo temu (uvodna izjava 31). |
|
(157) |
Pomoč se lahko dodeli za stroške zavarovalne premije (uvodna izjava 21). Tako ne bi subvencionirala stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne bo nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti ter ni bila namenjena zgolj izboljšanju finančnega položaja podjetij. |
|
(158) |
Na tej podlagi Komisija ugotavlja, da ima shema spodbujevalni učinek. |
7.2.2.3 Neobstoj kršitve ustreznih določb in splošnih načel prava Unije
|
(159) |
V skladu s točko 61 smernic iz leta 2023 se pomoč ne more šteti za združljivo s skupnim trgom, če so ukrep državne pomoči, z njim povezani pogoji, vključno z metodo njegovega financiranja, kadar je ta metoda sestavni del ukrepa državne pomoči, ali dejavnost, ki jo financira, povezani s kršitvijo zadevnega prava Unije. |
|
(160) |
Pogoji sheme so določeni v skladu z veljavno zakonodajo Unije. Nič ne kaže, da bi bila predlagana pomoč ali z njo povezani pogoji povezani s kakršno koli kršitvijo ustreznih določb in splošnih načel prava Unije. Zato Komisija ugotavlja, da je točka 61 smernic iz leta 2023 izpolnjena. |
|
(161) |
V skladu s točko 62 smernic iz leta 2023 Komisija ne bo odobrila državne pomoči, ki ni združljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali ki bi ovirala pravilno delovanje skupne ureditve. Nič ne kaže, da bi bila predlagana pomoč nezdružljiva z določbami o skupni ureditvi trga ali da bi ovirala njeno pravilno delovanje. |
|
(162) |
V skladu s točko 63 smernic iz leta 2023 državne pomoči, pri kateri je pogoj za dodelitev ta, da mora podjetje, ki prejme pomoč, uporabiti nacionalne proizvode ali storitve, ni mogoče razglasiti za združljivo z notranjim trgom. Shema ne določa take obveznosti. |
|
(163) |
V skladu s točko 64 smernic iz leta 2023 Komisija ne bo odobrila pomoči za izvozne dejavnosti v tretje države ali v države članice, ki bi bile neposredno povezane z izvoženimi količinami, pomoči, ki je pogojena s prednostno uporabo domačega blaga pred uvoženim, ali pomoči za vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali za druge izdatke, povezane z izvoznimi dejavnostmi. Shema ne predvideva takšnih vrst pomoči. |
7.2.2.4 Sklepna ugotovitev
|
(164) |
Komisija zato meni, da bi shema pospešila razvoj dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje. |
7.2.3 Negativni pogoj: pomoč ne sme neupravičeno vplivati na trgovinske pogoje v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi
|
(165) |
V skladu s točko 67 smernic iz leta 2023 vsak ukrep pomoči po svoji naravi povzroči izkrivljanje konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami. Vendar pa Komisija preveri, ali je pomoč potrebna, ustrezna, sorazmerna in pregledna, da bi ugotovila, ali so izkrivljajoči učinki pomoči omejeni na najmanjše možne. |
|
(166) |
V skladu s točko 68 smernic iz leta 2023 Komisija nato oceni izkrivljajoč učinek zadevne pomoči na konkurenco in trgovinske pogoje. Nato bo pretehtala pozitivne učinke pomoči in njene negativne učinke na konkurenco in trgovino. Če bodo pozitivni učinki prevladali nad negativnimi, bo Komisija pomoč razglasila za združljivo. |
7.2.3.1 Potreba po intervenciji države
|
(167) |
V skladu s točko 70 smernic iz leta 2023 lahko državna pomoč doseže cilj skupnega interesa, če je usmerjena v odpravo nedelovanja trga. |
|
(168) |
Komisija ugotavlja, da so češki organi pojasnili, da je namen sheme doseči višjo raven varnosti kmetijskih podjetij pred nepredvideno škodo, tako da omogoča široko dostopnost zavarovalnega kritja v celotnem kmetijskem sektorju. Namen sheme je torej spodbuditi kmete k sklenitvi zavarovanja za boljše obvladovanje pojava tveganj in kriznih dogodkov. |
|
(169) |
Komisija na podlagi tega meni, da bi posredovanje države omogočilo široko dostopnost zavarovanja za kmetijski sektor, ki bi se sicer lahko soočal z visokimi cenami zavarovanja. Zato Komisija meni, da je točka 70 smernic iz leta 2023 izpolnjena. |
|
(170) |
Komisija v skladu s točko 71 smernic iz leta 2023 meni, da trg ne dosega pričakovanih ciljev brez posredovanja države v zvezi z ukrepi pomoči, ki izpolnjujejo specifične pogoje, določene v delu II smernic iz leta 2023. Komisija ugotavlja, da shema izpolnjuje posebne zahteve iz oddelka 1.2.1.6 dela II smernic iz leta 2023 (uvodne izjave 197 do 206). Zato Komisija v skladu s točko 71 smernic iz leta 2023 meni, da obstaja potreba po posredovanju države. |
7.2.3.2 Ustreznost pomoči
|
(171) |
V skladu s točko 72 smernic iz leta 2023 mora biti predlagani ukrep pomoči ustrezen instrument politike za obravnavanje zadevnega cilja politike. Država članica mora dokazati, da sta pomoč in njena zasnova ustrezni za doseganje cilja ukrepa, v katerega je pomoč ciljno usmerjena. |
|
(172) |
Cilj sheme je podpreti kmete pri zavarovanju njihovih dejavnosti pred nepredvidenimi tveganji in kriznimi dogodki, da bi izboljšali konkurenčnost kmetij. Zato Komisija meni, da shema prispeva k splošni konkurenčnosti in odpornosti kmetijskega sektorja. Komisija zato ugotavlja, da je shema ustrezen instrument politike za doseganje teh ciljev. |
Ustreznost v primerjavi z drugimi instrumenti politike
|
(173) |
Kot je določeno v točki 73 smernic iz leta 2023, Komisija meni, da je pomoč, dodeljena v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki izpolnjuje specifične pogoje, določene v ustreznih oddelkih dela II smernic iz leta 2023, ustrezen instrument politike. |
|
(174) |
Shema izpolnjuje posebne zahteve, določene v oddelku 1.2.1.6 dela II smernic iz leta 2023 (uvodne izjave 197 do 206). Zato je shema ustrezen instrument politike. |
|
(175) |
Točka 74 smernic iz leta 2023 se v tem primeru ne uporablja, saj dejavnosti, upravičene do pomoči, niso sofinancirane v okviru češkega strateškega načrta SKP (uvodna izjava 36). |
Ustreznost v primerjavi z različnimi instrumenti pomoči
|
(176) |
V skladu s točko 75 smernic iz leta 2023 se lahko pomoč dodeli v različnih oblikah. Vendar bi morale države članice zagotoviti, da se pomoč dodeli v obliki, ki bo verjetno povzročila najmanjše izkrivljanje trgovine in konkurence. |
|
(177) |
V skladu s točko 76 smernic iz leta 2023 se, kadar je za ukrep pomoči predvidena specifična oblika, kot je opisano v delu II smernic iz leta 2023, taka oblika šteje za ustrezen instrument pomoči za namene navedenih smernic. Uporabljajo se pravila iz oddelka 1.2.1.6 dela II smernic iz leta 2023, ki ne določajo posebne oblike pomoči. |
|
(178) |
V okviru sheme se lahko pomoč kmetom dodeli kot neposredna nepovratna sredstva (uvodna izjava 14), ki jih češki organi štejejo za najustreznejšo obliko podpore stroškom zavarovalnih premij. |
|
(179) |
Namen sheme je kmetom zagotoviti nadomestilo za stroške zavarovalne premije. Komisija se strinja, da so neposredna nepovratna sredstva najprimernejša oblika, kadar ima pomoč kompenzacijski namen. Na podlagi tega Komisija ugotavlja, da shema izpolnjuje točko 76 smernic iz leta 2023. |
7.2.3.3 Sorazmernost pomoči
|
(180) |
V skladu s točko 83 smernic iz leta 2023 se šteje, da je pomoč sorazmerna, če je znesek pomoči na upravičenca omejen na najnižji znesek, potreben za izvedbo dejavnosti, za katero se dodeli pomoč. V skladu s točko 84 smernic iz leta 2023 pomoč velja za sorazmerno, če znesek pomoči, z določenimi izjemami, ne presega upravičenih stroškov. V skladu s točko 85 smernic iz leta 2023 Komisija za zagotovitev predvidljivosti in enakih konkurenčnih pogojev uporablja največje intenzivnosti pomoči. |
|
(181) |
V skladu s točko 86 smernic iz leta 2023 se merilo sorazmernosti šteje za izpolnjeno, če so upravičeni stroški pravilno izračunani in so upoštevane največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, določeni v delu II smernic iz leta 2023. |
|
(182) |
V skladu s točko 87 smernic iz leta 2023 mora organ, ki dodeli pomoč, ob dodelitvi pomoči izračunati največjo intenzivnost pomoči in znesek pomoči. Upravičene stroške je treba podpreti z dokumentarnimi dokazili, ki morajo biti razumljiva, podrobna in posodobljena. Pri izračunu intenzivnosti pomoči in upravičenih stroškov se morajo uporabiti samo zneski, od katerih niso bili odbiti nobeni davki ali druge dajatve. DDV ni upravičen do pomoči, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv. |
|
(183) |
Pomoč, dodeljena na podlagi sheme, ne bi presegla 65 % upravičenih stroškov (uvodni izjavi 22 in 25). Ta intenzivnost pomoči upošteva največjo dovoljeno intenzivnost pomoči za pomoč za zavarovalne premije, določeno v točki 411 smernic iz leta 2023. |
|
(184) |
Upravičeni stroški ne vključujejo DDV (uvodna izjava 34). |
|
(185) |
Poleg tega Komisija ugotavlja, da so češki organi potrdili, da bo organ, ki dodeljuje pomoč, ob dodelitvi pomoči pravilno izračunal upravičene stroške (uvodna izjava 33). |
|
(186) |
Komisija zato ugotavlja, da je pomoč sorazmerna. |
7.2.3.4 Kumulacija pomoči
|
(187) |
V skladu s točko 103 smernic iz leta 2023 se lahko pomoč dodeli hkrati na podlagi več shem ali skupaj z ad hoc pomočjo, pod pogojem, da skupni znesek državne pomoči za dejavnost ali projekt ne presega zgornjih meja pomoči iz smernic iz leta 2023. |
|
(188) |
V skladu s točko 104 smernic iz leta 2023 se lahko pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški kumulira s katero koli drugo državno pomočjo, če se te pomoči nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Pomoč z opredeljivimi upravičenimi stroški se lahko kumulira s katero koli drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za to vrsto pomoči v skladu s smernicami iz leta 2023. |
|
(189) |
Komisija ugotavlja, da so češki organi potrdili, da pomoči v okviru sheme ni mogoče kumulirati s pomočjo iz drugih lokalnih, regionalnih ali nacionalnih virov ali skladov Unije ali s pomočjo de minimis ali ad hoc pomočjo, ki krije iste upravičene stroške (uvodna izjava 32). |
7.2.3.5 Preglednost
|
(190) |
V skladu s točko 112 smernic iz leta 2023 morajo države članice zagotoviti objavo informacij iz navedene točke v iskalniku Evropske komisije za preglednost dodeljevanja pomoči ali na celovitem spletišču o državni pomoči na nacionalni ali regionalni ravni. |
|
(191) |
Češki organi so potrdili, da bodo pogoji glede preglednosti izpolnjeni. Zavezali so se, da bodo v iskalniku Evropske komisije za preglednost dodeljevanja pomoči objavili celotno besedilo sheme in njenih izvedbenih določb ali pravno podlago, identiteto organa, ki dodeljuje pomoč, ter identiteto upravičencev, ki bodo prejeli individualno pomoč v višini nad 60 000 EUR (uvodna izjava 37). Češki organi so se zavezali, da bodo shemo spremenili tako, da bo skladna z novimi pravili, ki so začela veljati 1. januarja 2023. V skladu s temi pravili je bil prag za individualno pomoč, ki jo je treba objaviti, znižan na 10 000 EUR. Komisija na podlagi zaveze čeških organov, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe, meni, da češki organi zagotavljajo upoštevanje zahtev glede preglednosti v zvezi z dodelitvijo individualne pomoči, kot je določeno v točki 112 smernic iz leta 2023. |
|
(192) |
V skladu s točko 114 smernic iz leta 2023 morajo biti take informacije objavljene po sprejetju sklepa o dodelitvi pomoči, hraniti se morajo najmanj deset let in biti brez omejitev na voljo splošni javnosti. Češki organi so potrdili, da bodo te zahteve izpolnjene (uvodna izjava 37). |
7.2.3.6 Izogibanje škodljivim negativnim učinkom na konkurenco in trgovino
|
(193) |
V skladu s točko 117 smernic iz leta 2023 Komisija ob upoštevanju informacij, ki jih zagotovi država članica o zadevnih proizvodnih trgih, tj. trgih, na katere vpliva sprememba ravnanja upravičenca do pomoči, opredeli trge, na katere vpliva pomoč. Pri ocenjevanju negativnih učinkov ukrepa pomoči bo svojo analizo izkrivljanja konkurence osredotočila na predvidljiv vpliv, ki ga ima pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju na konkurenco med podjetji na prizadetih proizvodnih trgih. |
|
(194) |
V skladu s točko 118 smernic iz leta 2023 se, če je pomoč dobro usmerjena, sorazmerna in omejena na neto dodatne stroške, negativen vpliv pomoči omili in je tveganje, da bi pomoč škodljivo izkrivljala konkurenco, bolj omejeno. Nadalje Komisija določi največje intenzivnosti pomoči ali zneske pomoči. Cilj je preprečiti uporabo državne pomoči za dejavnosti, pri katerih razmerje med zneskom pomoči in upravičenimi stroški velja za zelo visoko in je še posebej verjetno, da bo izkrivljajoče. Na splošno velja, da večji, kot so verjetni pozitivni učinki dejavnosti, ki prejema pomoč, in večja, kot je verjetna potreba po pomoči, večja bo zgornja meja intenzivnosti pomoči. |
|
(195) |
V obravnavanem primeru se lahko pomoč v okviru sheme dodeli za stroške zavarovalne premije (uvodna izjava 21). Komisija v skladu s točko 118 smernic iz leta 2023 meni, da je negativni vpliv take pomoči omejen, saj je pomoč dobro usmerjena v svoje cilje (uvodna izjava 172) in sorazmerna (uvodna izjava 186). |
|
(196) |
Komisija zato ugotavlja, da shema ne bi povzročila neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine. |
7.2.3.7 Specifični pogoji iz dela II smernic iz leta 2023
|
(197) |
V obravnavanem primeru se uporablja oddelek 1.2.1.6 (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij) dela II smernic iz leta 2023. |
|
(198) |
V skladu s točko 403 smernic iz leta 2023 se oddelek 1.2.1.6 dela II smernic iz leta 2023 uporablja za podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji. Ta pogoj je izpolnjen, saj so upravičena le velika podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji (uvodna izjava 15). |
|
(199) |
V skladu s točko 404 smernic iz leta 2023 pomoč ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev. Pomoč zlasti ne sme biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja ena sama zavarovalnica ali skupina zavarovalnic, niti ne sme zanjo veljati pogoj, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici. Shema izpolnjuje te pogoje (uvodna izjava 27). |
|
(200) |
Shema ne vključuje pozavarovanja, zato se točka 405 smernic iz leta 2023 ne uporablja. |
|
(201) |
V skladu s točko 406 smernic iz leta 2023 so upravičeni stroški stroški za zavarovalne premije za zavarovanje za kritje škode, nastale zaradi naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, bolezni živali, škodljivih organizmov rastlin ter invazivnih tujerodnih vrst, odstranjevanja in uničenja poginulih živali, in škode, ki jo povzročijo zaščitene živali, kakor je navedeno v oddelkih 1.2.1.1 do 1.2.1.5 smernic iz leta 2023, in drugih slabih vremenskih razmer ali škode, nastale zaradi okoljskih nesreč. |
|
(202) |
Pomoč v okviru sheme se lahko dodeli za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki jo povzročijo naravne nesreče, slabe vremenske razmere, škodljivi organizmi rastlin in bolezni živali (uvodni izjavi 1 in 20). Zato je shema skladna s točko 406 smernic iz leta 2023. |
|
(203) |
V skladu s točko 407 smernic iz leta 2023 lahko zavarovanje krije le stroške za odpravo škode iz točke 406 smernic iz leta 2023, pri čemer ne sme zahtevati ali določiti vrste ali količine prihodnjega pridelka. Ta pogoj je izpolnjen (uvodna izjava 26). |
|
(204) |
Shema ne krije zavarovalnih premij za zavarovanje pred izgubami zaradi okoljskih nesreč. Zato se točki 408 in 409 smernic iz leta 2023 ne uporabljata. |
|
(205) |
V skladu s točko 411 smernic iz leta 2023 intenzivnost pomoči ne sme presegati 70 % stroškov zavarovalne premije. Intenzivnost pomoči za odstranjevanje in uničenje poginulih živali ne sme preseči 100 % stroškov zavarovalne premije za odstranjevanje poginulih živali in 75 % stroškov zavarovalne premije za uničenje poginulih živali. |
|
(206) |
Pomoč v okviru te sheme se lahko dodeli za do 65 % upravičenih stroškov (uvodni izjavi 22 in 25). Zato je največja dovoljena intenzivnost pomoči, določena v točki 411 smernic iz leta 2023, upoštevana. |
7.2.3.8 Tehtanje pozitivnih in negativnih učinkov pomoči
|
(207) |
Komisija v skladu s točko 134 smernic iz leta 2023 oceni, ali pozitivni učinki ukrepa pomoči prevladajo nad ugotovljenimi negativnimi učinki na konkurenco in trgovinske pogoje. Komisija lahko sprejme sklep o združljivosti ukrepa pomoči z notranjim trgom le, kadar pozitivni učinki prevladajo nad negativnimi. |
|
(208) |
V skladu s točko 136 smernic iz leta 2023 bo Komisija pri ocenjevanju pozitivnih in negativnih učinkov pomoči upoštevala učinek pomoči na doseganje splošnih in specifičnih ciljev SKP iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2021/2115, namenjenih spodbujanju pametnega, konkurenčnega, odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, podpiranju in krepitvi varstva okolja, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in podnebnih ukrepov ter prispevanju k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije ter krepitvi socialno-ekonomskega tkiva podeželja. |
|
(209) |
Poleg tega Komisija v skladu s točko 137 smernic iz leta 2023 načeloma meni, da so zaradi pozitivnih učinkov pomoči na razvoj sektorja negativni učinki pomoči na konkurenco in trgovino omejeni na minimum, če pomoč izpolnjuje pogoje in ne presega ustreznih najvišjih intenzivnosti pomoči ali najvišjih zneskov pomoči, določenih v veljavnih oddelkih dela II smernic iz leta 2023. |
|
(210) |
Shema izpolnjuje zahteve iz oddelka 1.2.1.6 dela II smernic iz leta 2023 (uvodne izjave 197 do 206), vključno z ustrezno največjo intenzivnostjo pomoči (uvodna izjava 206). |
|
(211) |
Poleg tega so zastavljeni cilji skladni s splošnimi in specifičnimi cilji iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2021/2115, katerih namen je spodbujati pameten, konkurenčen, odporen in raznolik kmetijski sektor, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost, podpirati in krepiti varstvo okolja ter prispevati k doseganju okoljskih ciljev Unije (uvodna izjava 36). |
|
(212) |
Zato Komisija ugotavlja, da pozitivni učinki sheme prevladajo nad njenimi negativnimi učinki v smislu izkrivljanja konkurence in vpliva na trgovino med državami članicami. |
7.2.4 Sklepna ugotovitev glede združljivosti sheme
|
(213) |
Glede na zgoraj navedeno Komisija ugotavlja, da pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Zato Komisija meni, da je shema združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, kot se razlaga z ustreznimi določbami smernic iz leta 2023. |
7.3 Zakonitost individualne pomoči
|
(214) |
Komisija se je v sklepu o začetku postopka sklicevala na tržne informacije, pridobljene med predhodno preučitvijo sheme, iz katerih je razvidno, da je bila pomoč že dodeljena nekaterim velikim podjetjem za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, slabe vremenske razmere ter škodljivi organizmi rastlin ali živalske bolezni na kmetijskih rastlinah oziroma živini. Pri predhodni preučitvi se je pokazalo, da je organ, ki dodeljuje pomoč, ob dodelitvi pomoči nekatere upravičence dejansko napačno opredelil kot MSP (34). Zato je tem podjetjem napačno dodelil pomoč v okviru sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA), ki je bila omejena na MSP. |
|
(215) |
V zvezi s tako razvrstitvijo kot MSP so češki organi predložili pripombe, navedene v uvodnih izjavah 100 do 110. |
|
(216) |
V nadaljevanju Komisija obravnava pripombe Češke glede razlage pojma MSP in ocenjuje zakonitost individualne pomoči. |
7.3.1 Razlaga pojma MSP
|
(217) |
Komisija se v sklepu o začetku postopka ni strinjala z oceno organa, ki dodeljuje pomoč, saj je menila, da je bila ta opravljena zgolj iz formalnih razlogov, tj. izključno s preverjanjem formalnega izpolnjevanja meril za opredelitev MSP, brez upoštevanja gospodarske stvarnosti in načel sodne prakse iz uvodnih izjav 58 do 61 sklepa o začetku postopka. |
|
(218) |
Premisleki, ki jih je Komisija navedla v sklepu o začetku postopka, so temeljili na njeni razlagi člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 61 sklepa o začetku postopka. Komisija je pojasnila, da njena razlaga temelji na sodni praksi sodišč Unije, ki jo vodi načelo effet utile. |
|
(219) |
Češki organi so v svojih pripombah jasno navedli, da pri izvajanju in naknadnem upravnem preverjanju sheme skupinskih izjem za velika podjetja niso šteli tistih upravičencev, ki so postali velika podjetja po združitvi ali prevzemu, izvedenem manj kot dve leti pred datumom dodelitve pomoči. Češki organi so take upravičence šteli za MSP v dveh zaporednih finančnih letih po datumu dodelitve pomoči in so jim dodelili pomoč na podlagi sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA) (uvodne izjave 100 do 110). |
|
(220) |
Glede argumentov Češke v zvezi z razlago člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu (uvodne izjave 98 do 111) Komisija ponavlja svoje stališče, ki je podrobno pojasnjeno v sklepu o začetku postopka (35). |
|
(221) |
Komisija opozarja, da so v skladu s točko 35(14) smernic iz leta 2014 in točko 33(36) smernic iz leta 2023 velika podjetja tista podjetja, ki ne izpolnjujejo meril iz Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. |
|
(222) |
V skladu z uvodno izjavo 39 uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu je osnovni razlog za izvzetje MSP iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) PDEU naslednji: „MSP imajo odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest ter so na splošno dejavnik družbene stabilnosti in gospodarskega zagona. Vendar lahko nedelovanje trga omejuje razvoj MSP, zaradi česar imajo ta podjetja značilne omejitve. MSP imajo pogosto težave pri pridobivanju kapitala ali posojil, saj nekateri finančni trgi niso naklonjeni tveganjem in lahko nudijo zavarovanje zgolj v omejenem obsegu. Njihovi omejeni viri lahko tudi omejijo dostop do informacij, zlasti glede nove tehnologije in potencialnih trgov. S to uredbo bi bilo zato za olajšanje razvoja gospodarskih dejavnosti MSP treba nekatere vrste pomoči za MSP izvzeti iz obveznosti priglasitve v skladu s členom 108(3) Pogodbe.“ |
|
(223) |
V uvodni izjavi 40 uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu je pojasnjeno, da opredelitev MSP v navedeni uredbi temelji na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (36), da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence, olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP ter izboljšali jasnost upravnih postopkov in pravna varnost. |
|
(224) |
V skladu s členom 2(1) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu kategorijo MSP sestavljajo podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR, in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR. |
|
(225) |
V skladu s členom 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu podjetje, kadar na dan zaključka poslovnih knjig ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod zaposlitveni prag ali najvišje finančne vrednosti iz člena 2, izgubi ali pridobi status srednjega, malega ali mikro podjetja, samo če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih. |
|
(226) |
Sodišči Unije sta v svoji sodni praksi potrdili, da je treba opredelitev MSP razlagati ozko, saj so prednosti, ki jih zagotavlja status MSP, v večini primerov (zlasti na področju državne pomoči) izjeme od splošnih pravil (37). Iz navedene opredelitve MSP je treba izločiti skupine podjetij, katerih gospodarska moč lahko presega moč dejanskih MSP, tudi če formalno izpolnjujejo merila, določena v opredelitvi MSP (38). V skladu s sodno prakso je treba tudi zagotoviti, da se opredelitvi MSP ne izognejo zgolj zaradi formalnih razlogov (39). |
|
(227) |
Sodišči Unije sta nadalje potrdili, da bi morala biti do prednosti, ki izhajajo iz navedenega statusa, upravičena le podjetja, ki imajo omejitve, značilne za MSP (40). Komisija zato meni, da podjetje, ki nima omejitev, značilnih za MSP, ne bi smelo biti priznano kot MSP. |
|
(228) |
Splošno sodišče je v točki 91 sodbe v zadevi T-745/17, na katero so se češki organi sklicevali v svojih pripombah (uvodna izjava 110), v bistvu ugotovilo, da bi morala Komisija imeti pomisleke glede tega, ali bi se lahko podjetje, ki ob dodelitvi pomoči ne presega pragov za MSP iz člena 2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 651/2014, štelo za MSP, čeprav je bilo v prejšnjih dveh finančnih letih povezano z velikim podjetjem. |
|
(229) |
Položaj v obravnavanem primeru je obraten kot položaju v zadevi T-745/17. Upravičenci so ob dodelitvi individualne pomoči presegli pragove za MSP, določene v členu 2 Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. Pragovi za MSP so bili preseženi zaradi trajne spremembe v lastniški strukturi, ki se je zgodila v finančnem letu pred letom dodelitve individualne pomoči. Razlaga člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, ki so jo predložili češki organi in po kateri naj bi ti upravičenci ohranili status MSP dve leti po datumu spremembe svoje lastniške strukture, bi bila v nasprotju z duhom člena 4(2), katerega cilj je zagotoviti, da so do prednosti, ki izhajajo iz tega statusa, upravičena le podjetja, ki imajo omejitve, značilne za MSP. |
|
(230) |
V nasprotju z načelom effet utile bi bilo, če bi se taka prožnost zagotovila podjetjem, ki zaradi spremembe lastništva trajno presežejo pragove za MSP. Namen prožnosti iz člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu je zagotoviti, da lahko podjetja, ki beležijo rast in začasno presegajo vrednosti iz člena 2 navedene priloge, ohranijo status MSP. Namen je torej zagotoviti pravno gotovost za tista MSP, ki so dejavna na zelo nestanovitnih trgih. Vendar pa sprememba lastništva podjetja po združitvi ali prevzemu pomeni strukturno spremembo, ki ni posledica nestanovitnosti trga ali gospodarske rasti. |
|
(231) |
Glede na to utemeljitev Komisija meni, da mora biti prožnost iz člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu omejena na primere, ko so vrednosti za MSP presežene le začasno („samo če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih“). |
|
(232) |
Glavno vodilo razlage Komisije je bilo zagotoviti, da so do prednosti, ki izhajajo iz tega statusa, upravičena le podjetja, ki imajo omejitve, značilne za MSP, in da imajo od ukrepov, ki so namenjeni MSP, v resnici koristi podjetja, za katera velikost pomeni težavo, in ne tista, ki pripadajo veliki skupini in imajo torej dostop do sredstev in podpore, česar njihovi konkurenti enakovredne velikosti, ki ne pripadajo veliki skupini, nimajo. |
|
(233) |
Člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu zato ni mogoče razumeti tako, da bi MSP, ki zaradi prevzema ali združitve postane veliko podjetje, še vedno samodejno uživalo status MSP v dveh zaporednih finančnih letih. |
|
(234) |
Komisija se zato ne strinja z razlago čeških organov, da se dvoletno obdobje odloga na splošno uporablja za vse primere, v katerih so presežene vrednosti za MSP, ne glede na osnovni razlog. Podjetje ne ostane MSP in se ne srečuje z enakimi težavami (dostop do virov, tehnologije itd.), kadar zaradi združitve ali prevzema postane del velikega podjetja in posledično trajno preseže pragove za MSP. |
|
(235) |
Komisija se prav tako ne strinja s stališčem čeških organov, da mora biti sodna praksa, navedena v uvodni izjavi 59 sklepa o začetku postopka, omejena na člen 3 Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu (uvodna izjava 107). Čeprav je bila ta sodna praksa morda izdana posebej v zvezi s tako imenovanimi povezanimi podjetji, to po mnenju Komisije ne spreminja ali omejuje splošnega pomena načela effet utile. Komisija zato meni, da je treba šteti, da na splošno ureja uporabo opredelitve MSP, zlasti glede na to, da sta sodišči Unije v svojih sodbah spodbujali uporabo „duha“ opredelitve MSP (npr. „… da bi koristi, ki za kategorijo MSP izhajajo iz različnih ureditev ali ukrepov v njihovo korist, imela podjetja, ki to dejansko potrebujejo“ (41)). |
|
(236) |
Poleg tega Češka navaja, da je vsebino pravnega pravila sicer mogoče pojasniti z razlago, vendar se razlaga ne sme uporabljati za napačno razlago prava, katerega pomen je jasen in razumljiv. Tako ravnanje bi lahko povzročilo nesprejemljivo negotovost v pravnih poslih (uvodna izjava 106). |
|
(237) |
V zvezi s tem Komisija opozarja, da je treba v skladu s sodno prakso sodišč Unije vsako pravno besedilo razlagati v skladu z njegovim besedilom (dobesedna razlaga), pa tudi ob ustreznem upoštevanju namena zakonodajalca ob sprejetju besedila. Komisija je pojasnila (42), da je cilj opredelitve MSP zagotoviti, da se podporni ukrepi odobrijo le tistim podjetjem, ki jih dejansko potrebujejo. Ker se opredelitev MSP uporablja v vseh politikah, programih in ukrepih, ki jih Komisija razvija in izvaja za MSP, je pomembno ugotoviti, katera podjetja so dejansko MSP, saj potrebujejo podporo, ki je druga podjetja ne potrebujejo. MSP se v primerjavi z drugimi podjetji srečujejo z edinstvenim sklopom težav, kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (222), ki upravičujejo posebno obravnavo. |
|
(238) |
Glede na utemeljitve iz uvodnih izjav 221 do 237 Komisija ponovno poudarja, da se člen 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu ne uporablja splošno in samodejno. Namesto tega je treba najprej določiti, katero podjetje je relevantno za izračun podatkov v skladu s členom 2(1) navedene priloge in katera finančna leta so relevantna. |
|
(239) |
Tako je treba podjetje, ki je po združitvi ali prevzemu trajno spremenilo svojo strukturo ali lastništvo in ki ob dodelitvi pomoči deluje pod nadzorom (v smislu člena 3(3) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu) „velikega podjetja“ (43), obravnavati kot veliko podjetje (44). |
|
(240) |
Iz tega sledi, da tako podjetje ne bi moglo imelo koristi od statusa MSP in zato ne bi bilo upravičeno do pomoči v okviru sheme skupinskih izjem. |
7.3.2 Individualna pomoč
|
(241) |
Komisija je v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da se je shema izvajala že pred njeno priglasitvijo. |
|
(242) |
Med formalnim postopkom preiskave so češki organi pojasnili, da ni bil objavljen noben razpis za vložitev vlog za pomoč in da zato v okviru te sheme ni bila dodeljena pomoč. |
|
(243) |
Komisija se strinja s češkimi organi, da pomoči iz uvodne izjave 3 ni mogoče šteti za dodeljeno v okviru sheme, saj je bila ta shema priglašena v obliki osnutka in je torej Komisija ni odobrila ter ni bila v veljavi, ko je bila pomoč dodeljena. |
|
(244) |
Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 217 do 240, tudi ni mogoče šteti, da je bila taka pomoč dodeljena na podlagi sheme skupinskih izjem SA.49594 (2017/XA), saj je bila dodeljena velikim podjetjem, medtem ko je bilo področje uporabe sheme skupinskih izjem omejeno na MSP. |
|
(245) |
V skladu s tem individualna pomoč iz uvodne izjave 3 ni bila dodeljena na podlagi sheme pomoči in zato pomeni „individualno pomoč“ v smislu člena 1, točka (e), Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (45). |
|
(246) |
Formalna preiskava je prav tako razkrila, da je bila med podjetji, navedenimi v uvodni izjavi (97) zgoraj, individualna pomoč 17. januarja 2018 dodeljena podjetju ZEV Šaratice, a.s. (46) (v nadaljnjem besedilu: ZEV Šaratice). Na dan dodelitve pomoči je bilo treba podjetje ZEV Šaratice šteti za veliko podjetje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju. |
|
(247) |
Iz informacij, ki so jih predložili češki organi, izhaja, da je podjetje LUKROM, spol. s.r.o. (v nadaljnjem besedilu: LUKROM) 10. februarja 2017 postalo večinski delničar podjetja ZEV Šaratice, saj je pridobilo 62,52 % njegovih delnic. Ta delež se je do konca leta 2017 s postopnimi nakupi delnic povečal na 70,2 %. Po navedbah čeških organov sta podjetji ZEV Šaratice in LUKROM zaradi večinskega lastništva delnic od 10. februarja 2017 postali povezani podjetji v smislu člena 3(3), točka (a), Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. |
|
(248) |
Češki organi so se v svojih pripombah sklicevali na sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-745/17 (uvodna izjava 110). Po njihovem mnenju je Splošno sodišče v navedeni sodbi ugotovilo, da se člen 4(2) Priloge I k Uredbi (EU) št. 651/2014 (uredba o splošnih skupinskih izjemah) uporablja tudi v primeru združitev in prevzemov (uvodna izjava 110). |
|
(249) |
Vendar je bil položaj v tej zadevi drugačen od položaja podjetja ZEV Šaratice v obravnavani zadevi: v zadevi T-745/17 je upravičenec do pomoči postal MSP zaradi prenosa delnic na drugo podjetje. V tem primeru je položaj obraten: večino delnic podjetja ZEV Šaratice je pridobilo veliko podjetje LUKROM. |
|
(250) |
Računovodski izkazi podjetja LUKROM za leto 2017 so bili zaključeni 31. decembra 2017. Letna bilančna vsota je znašala 2 742 344 000 CZK (približno 107 milijonov EUR) (47). V istem obdobju je bilo v bilanci stanja podjetja LUKROM navedeno povprečno število zaposlenih 301, v bilanco stanja tega podjetja pa je bilo vključenih še 372 zaposlenih v drugih podjetjih. Ti podatki kažejo, da je bilo podjetje LUKROM leta 2017 veliko podjetje. |
|
(251) |
Računovodski izkazi podjetja LUKROM za leto 2016 so bili zaključeni 31. decembra 2016. Letna bilančna vsota je znašala 2 346 940 CZK (približno 86,8 milijona EUR) (48). V istem obdobju je bilo v bilanci stanja podjetja LUKROM navedeno povprečno število zaposlenih 299, v bilanco stanja tega podjetja pa je bilo vključenih še 375 zaposlenih v drugih podjetjih. Ti podatki kažejo, da je bilo podjetje LUKROM tudi leta 2016 veliko podjetje. |
|
(252) |
Zato Komisija meni, da sodba, na katero se sklicujejo češki organi, v obravnavanem primeru ni relevantna za namene uporabe Priloge I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah (glej tudi uvodno izjavo 229). |
|
(253) |
Vendar bo Komisija v podredni pravni analizi uporabila enaka načela, kot jih je Splošno sodišče oblikovalo v navedeni sodbi. |
|
(254) |
Kot je navedeno v točki 94 navedene sodbe, morajo nacionalni organi in Komisija natančno določiti potrjeno računovodsko obdobje in leto za namene skupnega izračuna podatkov v smislu člena 2(1) Priloge I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah v povezavi s členom 3(3) in členom 4(2) navedene priloge, ter določiti, katero družbo oziroma družbe je v ta namen treba upoštevati. |
|
(255) |
Splošno sodišče je v točki 93 navedene sodbe nadalje menilo, da je treba upoštevati tudi podatke družbe, pod nadzorom katere je upravičenec do pomoči v obravnavanem računovodskem letu izvajal bistveni del svoje gospodarske dejavnosti. |
|
(256) |
Pri uporabi te sodbe za obravnavani položaj Komisija skupaj ocenjuje podatke podjetij ZEV Šaratice in LUKROM. Tak skupni izračun upošteva duh člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, kot je Splošno sodišče poudarilo v točki 94 sodbe v zadevi T-745/17. V nasprotnem primeru bi se opredelitev MSP zaobšla zgolj iz formalnih razlogov. Če bi bila analiza pojma MSP opravljena dve leti pred strukturno spremembo podjetja za vsako stranko transakcije posebej, bi bila ugotovitev vedno razširitev pojma MSP, kar bi bilo v nasprotju s potrebo po ozki razlagi člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu (uvodna izjava 230) in razlagi v skladu z njegovim duhom. |
|
(257) |
Kar zadeva zadevno odobreno računovodsko obdobje, se dve računovodski obdobji pred datumom dodelitve pomoči nanašata na leti 2017 in 2016. |
|
(258) |
Računovodski izkazi podjetja ZEV Šaratice za leto 2017 so bili zaključeni 31. decembra 2017. Letna bilančna vsota je znašala 120 286 000 CZK (približno 4,69 milijona EUR) (49). Za isto obdobje je bilo v letnem poročilu podjetja ZEV Šaratice, a.s. navedenih osem zaposlenih. |
|
(259) |
Računovodski izkazi podjetja ZEV Šaratice za leto 2016 so bili zaključeni 31. decembra 2016. Letna bilančna vsota je znašala 120 286 000 CZK (približno 4,39 milijona EUR) (50). Za isto obdobje je bilo v letnem poročilu podjetja ZEV Šaratice, a.s. navedenih devet zaposlenih. |
|
(260) |
Kot je navedeno v uvodnih izjavah 250 in 251, računovodski izkazi povezanega podjetja ZEV Šaratice (LUKROM) za dve računovodski obdobji pred datumom dodelitve pomoči kažejo, da samo to povezano podjetje pomeni „veliko podjetje“ v smislu Priloge I k uredbi o splošnih skupinskih izjemah. |
|
(261) |
Zato je bilo podjetje ZEV Šaratice v skladu s členom 2(1) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu na dan dodelitve pomoči, tj. 17. januarja 2018, povezano z „velikim podjetjem“ – in torej njegov del – v smislu Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu. Zato podjetje ZEV Šaratice ni bilo upravičeno do pomoči v okviru sheme SA.49594 (2017/XA), saj je bila taka pomoč na voljo le MSP. |
|
(262) |
Glede drugih podjetij, navedenih v uvodni izjavi 97 zgoraj, češki organi niso pojasnili, zakaj so bila ta podjetja preverjena, saj jim po informacijah, ki so jih predložili češki organi, od 1. januarja 2018 ni bila dodeljena pomoč za zavarovalno premijo. |
7.3.3 Nezakonitost individualne pomoči
|
(263) |
Ker je bila individualna pomoč dodeljena velikim podjetjem, ne spada v nobeno od kategorij iz uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu. |
|
(264) |
Ker navedena individualna pomoč ni bila dodeljena na podlagi nobene odobrene sheme in je ni bilo mogoče izvzeti na podlagi uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu, Komisija torej potrjuje svoje predhodne dvome in ugotavlja, da je individualna pomoč, ki je že bila dodeljena velikim podjetjem, nezakonita (51). |
7.4 Združljivost individualne pomoči z notranjim trgom
7.4.1 Veljavne smernice
|
(265) |
V skladu s točko 656 smernic iz leta 2023 bo nezakonita pomoč ocenjena v skladu s pravili, ki so veljala na dan dodelitve pomoči. Zato Komisija v tem sklepu ocenjuje pomoč, ki je bila dodeljena, preden jo je Komisija odobrila, na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, in vso individualno pomoč, dodeljeno pred 1. januarjem 2023 (uvodna izjava 3), na podlagi smernic iz leta 2014. |
7.4.2 Člen 107(3), točka (c), PDEU in veljavne smernice
|
(266) |
V skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU se lahko pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če se ugotovi, da pospešuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij in ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
|
(267) |
Zato mora pomoč, da bi se štela za združljivo na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU, (i) pospeševati razvoj določene gospodarske dejavnosti ali določenih območij (pozitivni pogoj) in (ii) ne sme spreminjati trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi (negativni pogoj). Ta pogoja sta kumulativna. |
|
(268) |
Komisija oceni, ali sta ta dva pogoja izpolnjena na podlagi veljavnih smernic, tj. smernic iz leta 2014. Natančneje, v tem primeru se uporabljata poglavje 3 dela I (Ocena združljivosti na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU), kot ga Sodišče razlaga v sodbi v zadevi C-594/18 P (52), in oddelek 1.2.1.6 dela II (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij). |
7.4.3 Pogoj, da pomoč pospešuje razvoj gospodarske dejavnosti
7.4.3.1 Opredelitev gospodarske dejavnosti
|
(269) |
Komisija ugotavlja, da je bila individualna pomoč zasnovana za podporo kmetom v primeru tveganj in kriznih dogodkov, saj jih spodbuja k sklenitvi zavarovanja. Zavarovanje je pomembno orodje za upravljanje tveganj in kriz v kmetijskem sektorju, ki je izpostavljen pogostim pojavom takih dogodkov. Na ta način pomoč podpira primarno kmetijsko proizvodnjo (uvodna izjava 9). |
|
(270) |
V skladu s točko 44 smernic iz leta 2014 bi morala biti pomoč v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželskih območjih tesno povezana s SKP, skladna s cilji razvoja podeželja iz točke 10 navedenih smernic in združljiva s pravili o skupni ureditvi trgov za kmetijske proizvode. |
|
(271) |
V skladu s točko 46 smernic iz leta 2014 Komisija meni, da so ukrepi, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (53) in v skladu z njo ter njenimi izvedbenimi in delegiranimi akti ali kot dodatno nacionalno financiranje v okviru programa razvoja podeželja, per se skladni s cilji razvoja podeželja. |
|
(272) |
Ta pomoč ni bila sofinancirana v okviru ukrepa programa razvoja podeželja Češke, vendar je bila zasnovana v skladu s cilji razvoja podeželja (uvodna izjava 63). |
|
(273) |
Komisija zato meni, da je pomoč pospeševala gospodarsko dejavnost, saj je prispevala h konkurenčnosti in odpornosti primarne kmetijske proizvodnje. |
7.4.3.2 Neobstoj spodbujevalnega učinka
|
(274) |
V skladu s točko 66 smernic iz leta 2014 ima pomoč spodbujevalni učinek, če spremeni ravnanje podjetij tako, da se ta začnejo ukvarjati z dodatno dejavnostjo, ki prispeva k razvoju sektorja, ki je brez pomoči ne bi opravljala oziroma bi jo opravljala na omejen ali drugačen način. Pomoč ne sme subvencionirati stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne sme biti nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti. |
|
(275) |
V skladu s točko 67 smernic iz leta 2014 se enostranski ukrepi državne pomoči, ki so namenjeni le izboljšanju finančnega položaja podjetij in nikakor ne prispevajo k razvoju sektorja, ter zlasti pomoč, ki je dodeljena le na podlagi cene, količine, proizvodne enote ali enote proizvodnih sredstev, štejejo za pomoč za tekoče poslovanje, ki je nezdružljiva z notranjim trgom. Poleg tega lahko takšna pomoč zaradi svoje narave vpliva na mehanizme, ki urejajo ureditev notranjega trga. |
|
(276) |
Pomoč je bila dodeljena za stroške zavarovalne premije (uvodna izjava 21). Tako ni subvencionirala stroškov dejavnosti, ki bi jih podjetje imelo v vsakem primeru, in ne bo nadomestilo za običajno poslovno tveganje gospodarske dejavnosti ter ni bila namenjena zgolj izboljšanju finančnega položaja podjetij. |
|
(277) |
V skladu s točko 70 smernic iz leta 2014 pomoč nima spodbujevalnega učinka za upravičenca v vseh primerih, v katerih se je izvajanje zadevnega projekta ali dejavnosti začelo že pred vlogo upravičenca za pomoč, naslovljeno na nacionalne organe. V skladu s točko 35(25) smernic iz leta 2014 „začetek izvajanja projekta ali dejavnosti“ pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati, kar nastopi prej. |
|
(278) |
V skladu s točko 71 smernic iz leta 2014 mora vloga za pomoč vsebovati vsaj ime vložnika in velikost podjetja, opis projekta ali dejavnosti, vključno z njegovo oziroma njeno lokacijo ter datumom začetka in konca, znesek pomoči, ki je potreben za izvedbo projekta, in upravičene stroške. |
|
(279) |
V skladu s točko 72 smernic iz leta 2014 morajo velika podjetja poleg tega v vlogi opisati stanje brez pomoči, tj. hipotetični scenarij ali alternativni projekt oziroma dejavnost, in predložiti dokumentarna dokazila v podporo hipotetičnemu scenariju, opisanemu v vlogi. V skladu s točko 73 smernic iz leta 2014 mora organ, ki dodeljuje pomoč, ob prejemu vloge preveriti verodostojnost hipotetičnega scenarija in potrditi, da ima pomoč zahtevani spodbujevalni učinek. Hipotetični scenarij je verodostojen, če je resničen in se nanaša na dejavnike odločanja, ki prevladujejo v času odločitve upravičenca glede zadevnega projekta ali dejavnosti. |
|
(280) |
Kot izhaja iz uvodne izjave 67 sklepa o začetku postopka, je Komisija v zvezi z individualno pomočjo začela postopek na podlagi člena 108(2) PDEU, ker je bila pomoč nezakonito dodeljena velikim podjetjem, zaradi dvomov, povezanih s (i) predložitvijo hipotetičnega scenarija in (ii) trenutkom vložitve vloge (glej tudi uvodno izjavo 8). |
|
(281) |
Predložitev hipotetičnega scenarija |
|
(282) |
Češki organi so v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka izpodbijali razlago člena 4(2) Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu, ki jo je podala Komisija, in trdili, da ni bila dodeljena pomoč upravičencem, ki ne bi izpolnjevali pogojev za MSP v skladu z opredelitvijo iz Priloge I k uredbi o skupinskih izjemah v kmetijstvu (54) (uvodne izjave 99 do 110). |
|
(283) |
Vendar so češki organi potrdili, da nobeden od upravičencev, ki so prejeli pomoč na podlagi sheme SA.49594 (2017/XA), ni predložil hipotetičnega scenarija (uvodna izjava 98). |
|
(284) |
Češki organi ne oporekajo, da shema SA.49594 (2017/XA) ni določala zahteve po predhodni predložitvi hipotetičnega scenarija. Ti organi tudi niso zahtevali, da bi Komisija odstopila od te zahteve iz smernic iz leta 2014 (55). |
|
(285) |
Zato Komisija meni, da je bil prvi razlog za formalno preiskavo potrjen, saj velika podjetja, ki so prejela nezakonito individualno pomoč, niso predložila predhodnega hipotetičnega scenarija, s katerim bi dokazala, da ima pomoč spodbujevalni učinek. |
7.4.3.3 Sklepna ugotovitev o prvem (pozitivnem) pogoju iz člena 107(3), točka (c), PDEU
|
(286) |
Ob neobstoju ustrezno dokazanega spodbujevalnega učinka ni mogoče šteti, da zadevna individualna pomoč pospešuje razvoj določene gospodarske dejavnosti ali določenega območja. |
7.4.4 Sklepna ugotovitev glede združljivosti individualne pomoči z notranjim trgom
|
(287) |
Za individualno pomoč, ki je bila že dodeljena velikim podjetjem za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, slabe vremenske razmere ter škodljivi organizmi rastlin ali živalske bolezni na kmetijskih rastlinah oziroma živini (uvodna izjava 3), ni mogoče šteti, da pospešuje razvoj določene gospodarske dejavnosti ali določenega območja. |
|
(288) |
Zato take individualne pomoči ni mogoče šteti za združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU (kot se razlaga ob upoštevanju smernic iz leta 2014), ne da bi bilo treba preučiti drugi, tj. negativni, pogoj iz te določbe. |
8. VRAČILO
|
(289) |
Komisija je v skladu s členom 108(2) PDEU in ustaljeno sodno prakso sodišč Unije pristojna za odločitev, da mora zadevna država članica spremeniti ali odpraviti pomoč, za katero je Komisija ugotovila, da ni združljiva z notranjim trgom (56). Prav tako sodišči Unije dosledno navajata, da je obveznost države članice, da odpravi pomoč, za katero Komisija meni, da ni združljiva z notranjim trgom, namenjena ponovni vzpostavitvi prejšnjega stanja (57). |
|
(290) |
V zvezi s tem sta sodišči Unije odločili, da je ta cilj dosežen, ko prejemnik vrne zneske, ki so bili dodeljeni z nezakonito pomočjo, in se tako odpove prednosti, ki jo je imel v primerjavi s konkurenti na notranjem trgu, ter se znova vzpostavi stanje pred plačilom pomoči (58). |
|
(291) |
V skladu s sodno prakso člen 16(1) Uredbe (EU) 2015/1589 določa, da „[č]e se v primerih nezakonite pomoči sprejmejo negativni sklepi, Komisija odloči, da mora zadevna država članica sprejeti vse potrebne ukrepe, da upravičenec vrne pomoč (v nadaljnjem besedilu: sklep o vračilu). Komisija ne zahteva vračila pomoči, če bi bilo to v nasprotju s splošnim načelom prava Unije“. |
|
(292) |
Zato mora Češka izterjati nezakonito in nezdružljivo individualno pomoč (uvodna izjava 261) od podjetja ZEV Šaratice, a.s. in vseh drugih upravičencev, ki so bili ob dodelitvi take individualne pomoči velika podjetja, razen če so bili izpolnjeni vsi pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 (59) ali je bilo uporabljeno splošno načelo prava EU, kot je bilo zatrjevano med formalno preiskavo. Vračilo pomoči zajema obdobje od datuma, ko je bila pomoč dana na voljo upravičencu, do datuma dejanskega vračila. Znesek, ki ga je treba vrniti, vključuje obresti do datuma dejanskega vračila – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Shema je združljiva z notranjim trgom v skladu s členom 107(3), točka (c), PDEU.
Člen 2
Individualna pomoč, ki je bila že dodeljena velikim podjetjem za plačilo zavarovalnih premij za kritje škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, slabe vremenske razmere ter škodljivi organizmi rastlin ali živalske bolezni na kmetijskih rastlinah oziroma živini, je bila dodeljena v nasprotju s členom 108(3) PDEU in ni združljiva z notranjim trgom.
Člen 3
1. Češka izterja nezdružljivo pomoč iz člena 2.
2. Zneskom, ki jih je treba izterjati, se prištejejo obresti od datuma, ko so bili dani na voljo upravičenim velikim podjetjem, do datuma dejanskega vračila.
Člen 4
1. V skladu s členom 16(3) Uredbe (EU) 2015/1589 se vračilo pomoči iz člena 2 navedene uredbe izvede takoj in učinkovito (62).
2. Češka zagotovi, da se ta sklep izvede v štirih mesecih od datuma uradnega obvestila o tem sklepu.
Člen 5
1. Češka v štirih mesecih po uradnem obvestilu o tem sklepu Komisiji predloži naslednje informacije:
|
(a) |
popoln seznam upravičencev, ki so velika podjetja v smislu Priloge I k Uredbi Komisije (EU) 2022/2472 (63) in v svoji vlogi niso predložili hipotetičnega scenarija ter so prejeli nezdružljivo pomoč iz člena 2; |
|
(b) |
skupni znesek (glavnico pomoči in obresti za vračilo), ki ga je treba izterjati od teh upravičencev; |
|
(c) |
podroben opis že sprejetih in načrtovanih ukrepov za uskladitev s tem sklepom; |
|
(d) |
dokumente, ki dokazujejo, da je bilo upravičencem odrejeno vračilo pomoči. |
2. Češka redno obvešča Komisijo o napredku glede nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje tega sklepa, dokler se izterjava pomoči iz člena 2 ne izvede v celoti. Na zahtevo Komisije takoj predloži informacije o že sprejetih in načrtovanih ukrepih za uskladitev s tem sklepom. Predloži tudi podrobne podatke o zneskih pomoči in obrestih za vračilo, ki jih je že izterjala od upravičenih velikih podjetij.
Člen 6
Ta sklep je naslovljen na Češko.
Člen 7
1. Komisija lahko objavi identiteto upravičencev do nezdružljive pomoči ter zneske pomoči in obresti za vračilo, izterjane z izvajanjem tega sklepa, brez poseganja v člen 30 Uredbe (EU) 2015/1589.
2. Če ta sklep vsebuje zaupne podatke, ki ne smejo biti objavljeni, prosimo, da o tem obvestite Komisijo v petnajstih delovnih dneh od datuma prejema. Če Komisija v predvidenem roku ne prejme utemeljenega zahtevka, pomeni, da se strinjate z objavo sklepa v celoti. Zahtevek, v katerem navedete te podatke, pošljite v elektronski obliki na naslov:
|
European Commission |
|
Directorate-General Competition |
|
State Aid Greffe |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
V Bruslju, 29. julija 2025
Za Komisijo
Teresa RIBERA
izvršna podpredsednica
(1) UL C 60, 19.2.2021, str. 54.
(2) SA.49594 (2017/XA) Pomoč za zavarovalno premijo, TAM.
(3) Prav tam.
(4) Prav tam.
(5) Uvodna izjava 6 sklepa o začetku postopka. Menjalni tečaj CZK/EUR na dan priglasitve te sheme (29. junija 2018) je bil 1 CZK = 0,03841 EUR.
(6) UL C 485, 21.12.2022, str. 1.
(7) Pred 1. januarjem 2018 je bila pomoč dodeljena na podlagi SA.40185 (2014/XA).
(8) Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/702/oj).
(9) Seznam zadevnih zavarovalnic je na voljo na: https://www.pgrlf.cz/programy/podpora-pojisteni-2/podpora-pojisteni/spolupracujici-pojistovny/.
(10) Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/2115/oj).
(11) https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.
(12) V skladu z delom I, oddelek 3.2.4, smernic morajo države članice objaviti identiteto upravičencev, ki prejmejo individualno pomoč v višini nad 10 000 EUR, v primerjavi z dodelitvami individualne pomoči v višini nad 60 000 EUR v skladu s smernicami iz leta 2014. Češki organi so se zavezali, da bodo shemo prilagodili novim pravilom (uvodna izjava 38).
(13) Smernice Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020.
(14) Češka je z dopisom z dne 21. februarja 2023 dala brezpogojno soglasje, da bo najpozneje do 30. junija 2023 spremenila svoje obstoječe sheme pomoči, da bodo skladne s smernicami iz leta 2023.
(15) Seznam zadevnih zavarovalnic je na voljo na: https://www.pgrlf.cz/programy/podpora-pojisteni-2/podpora-pojisteni/spolupracujici-pojistovny/.
(16) https://webgate.ec.europa.eu/competition/transparency/public?lang=sl.
(17) V skladu z delom I, oddelek 3.2.4, smernic so države članice dolžne objaviti identiteto upravičencev, ki prejmejo individualno pomoč v višini nad 10 000 EUR, v primerjavi z dodelitvami individualne pomoči v višini nad 60 000 EUR v skladu s smernicami iz leta 2014. Češki organi so se zavezali, da bodo shemo prilagodili novim pravilom (uvodna izjava 38).
(18) UL C 204, 1.7.2014, str. 1.
(19) Uvodna izjava 66 sklepa o začetku postopka.
(20) Uvodna izjava 57 sklepa o začetku postopka.
(21) Uvodna izjava 62 sklepa o začetku postopka.
(22) Uvodna izjava 42 sklepa o začetku postopka.
(23) Uvodne izjave 58 do 61 sklepa o začetku postopka.
(24) Uvodni izjavi 62 in 67, prva alinea, sklepa o začetku postopka.
(25) Uvodna izjava 67, prva alinea, sklepa o začetku postopka.
(26) Sodba Splošnega sodišča z dne 9. septembra 2020, Kerkosand/Komisija, T-745/17, ECLI:EU:T:2020:400.
Uvodna izjava 66 sklepa o začetku postopka.
(27) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/651/oj).
(28) Uvodna izjava 66 sklepa o začetku postopka.
(29) Sodba Sodišča z dne 13. junija 2013 v združenih zadevah C-630/11 P, HGA srl in drugi, C-631/11 P, Regione autonoma della Sardegna, C-632/11 P, Timsas srl, in C-633/11 P, Grand Hotel Abi d’Oru SpA, ECLI:EU:C:2013:387, točki 109 in 110.
(30) Sodba Splošnega sodišča z dne 7. novembra 2024 v zadevi C-588/22 P, Ryanair/Komisija, ECLI:EU:C:2024:935, točka 100.
(31) Uvodna izjava 40 sklepa o začetku postopka.
(32) Glej zlasti oddelka 2.2.3 in 2.2.4.
(33) Uvodna izjava 67, druga alinea, sklepa o začetku postopka.
(34) Uvodna izjava 57 sklepa o začetku postopka.
(35) Uvodne izjave 53 do 61 sklepa o začetku postopka.
(36) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).
(37) Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2014 v zadevi C-110/13, HaTeFo, ECLI:EU:C:2014:114, točka 32.
(38) Glej zlasti: sodbo Sodišča z dne 24. septembra 2020 v zadevi C-516/19, NMI Technologietransfer, ECLI:EU:C:2020:754, točke 31–34, sodbo Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi C-91/01, Italija/Komisija, ECLI:EU:C:2004:244, točke 31 in 50–54, sodbo Sodišča z dne 27. februarja 2014 v zadevi C-110/13, HaTeFo, ECLI:EU:C:2014:114, točki 34 in 39, sodbo Sodišča z dne 14. oktobra 2004 v zadevi T-137/02, Pollmeier/Komisija, ECLI:EU:T:2004:304, točki 61 in 62.
(39) Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi C-91/01, Italija/Komisija, ECLI:EU:C:2004:244, točka 50, sodba Sodišča z dne 27. februarja 2014 v zadevi C-110/13, HaTeFo, ECLI:EU:C:2014:114, točka 33.
(40) Sodba Sodišča z dne 27. februarja 2014 v zadevi C-110/13, HaTeFo, ECLI:EU:C:2014:114, točka 33, sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi C-91/01, Italija/Komisija, ECLI:EU:C:2004:244, točka 50.
(41) Sodba Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi C-91/01, Italija/Komisija, ECLI:EU:C:2004:244, točka 50, sodba Sodišča z dne 14. oktobra 2004 v zadevi T-137/02, Pollmeier Malchow, ECLI:EU:T:2004:304, točka 61.
(42) Priporočilo 2003/361/ES, uvodna izjava 12).
(43) Glej tudi uvodno izjavo 61 sklepa o začetku postopka.
(44) Glej tudi uvodno izjavo 61 sklepa o začetku postopka.
(45) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 24.9.2015, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/1589/oj).
(46) Podjetju ZEV Šaratice, a.s. je bila dodeljena individualna pomoč iz uvodne izjave 3 v znesku 234 722 CZK (približno 9 351 EUR; menjalni tečaj na dan 17. januarja 2018: 1 EUR = 25,371 CZK).
(47) Menjalni tečaj decembra 2017: 1 EUR = 25,647 CZK.
(48) Menjalni tečaj decembra 2016: 1 EUR = 27,03 CZK.
(49) Menjalni tečaj decembra 2017: 1 EUR = 25,647 CZK.
(50) Menjalni tečaj decembra 2016: 1 EUR = 27,03 CZK.
(51) Uvodni izjavi 42 in 50 sklepa o začetku postopka.
(52) Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 22. septembra 2020 v zadevi C-594/18 P, Avstrija/Komisija, ECLI:EU:C:2020:742.
(53) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1305/oj).
(54) Ta pripomba Češke se ne nanaša na velike upravičence, od katerih je bila pomoč že izterjana, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102 tega sklepa.
(55) Uvodna izjava 47 sklepa o začetku postopka.
(56) Sodba z dne 12. julija 1973, Komisija/Nemčija, C-70/72, ECLI:EU:C:1973:87, točka 13.
(57) Sodba z dne 21. marca 1990, Belgija/Komisija, C-142/87, ECLI:EU:C:1990:125, točka 66.
(58) Sodba z dne 17. junija 1999 v zadevi C-75/97, Belgija/Komisija, ECLI:EU:C:1999:311, točki 64 in 65.
(59) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1408/oj).
(60) Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 140, 30.4.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/794/oj).
(61) Uredba Komisije (ES) št. 271/2008 z dne 30. januarja 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 794/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 82, 25.3.2008, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/271/oj).
(62) Člen 16(3) Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 PDEU.
(63) Uredba Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 327, 21.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2472/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/2433/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)