European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C

C/2026/4817

8.10.2026

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN RAČUNSKEMU SODIŠČU

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2025

(C/2026/4817)

KAZALO

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA 2
IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS 3
SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA 7
RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS 9
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU IN NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO 48
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2025 49
RAČUNOVODSKI IZKAZI NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2025 56
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU 64
POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU 68

POTRDITEV ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Zaključni račun Evropskega razvojnega sklada za leto 2025 je bil pripravljen v skladu z naslovom X finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz pojasnil k računovodskim izkazom.

Prevzemam odgovornost za pripravo in predstavitev zaključnega računa Evropskega razvojnega sklada v skladu s členom 18 finančne uredbe za 11. Evropski razvojni sklad.

Od odredbodajalca in EIB, ki jamčita za zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti Evropskega razvojnega sklada ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja Evropskega razvojnega sklada v vseh pomembnih vidikih.

Niall BOHAN

Računovodja

22. junij 2026

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1.   OZADJE

Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: EU) sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj tega sodelovanja je spodbujati gospodarski, socialni in okoljski razvoj, pri čemer je primarni cilj dolgoročno zmanjšanje revščine in njeno izkoreninjenje z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi EU to dosegla, oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva EU, dodeljena za razvojno sodelovanje, se zagotavljajo iz treh virov:

—

proračuna EU,

—

Evropskega razvojnega sklada (ERS) in

—

Evropske investicijske banke (EIB).

ERS se ne financira iz proračuna EU. Ustanovljen je bil z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, ki sedijo v Svetu, upravlja pa ga poseben odbor. Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS. Evropska investicijska banka upravlja Sklad za spodbujanje naložb.

Vsak ERS sestavljajo posamezni ERS, od katerih je vsak sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba. To zahteva pripravo posameznih računovodskih izkazov. Poleg tega so ti računovodski izkazi prikazani v agregatni obliki, da se zagotovi celovit pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Komisija.

ERS je bil do leta 2021, ko je 11. ERS vstopil v svojo končno fazo, ker je 31. decembra 2020 začela veljati določba o prenehanju veljavnosti, glavni instrument za zagotavljanje pomoči za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO). Od leta 2021 pa se sodelovanje EU z državami AKP in ČDO financira iz proračuna EU.

Na podlagi Sporazuma o partnerstvu AKP-EU je bil ustanovljen Sklad za spodbujanje naložb, ki ga upravlja EIB, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira večinoma (vendar ne izključno) zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker ga ne upravlja Komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb, ki jih pripravi EIB, so prikazani v ločenem delu zaključnega računa ERS (del II), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS.

2.   KAKO SE FINANCIRA ERS?

Svet je 2. decembra 2013 sprejel Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 (1) o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun EU, temveč se bo še naprej financiralo prek obstoječega medvladnega ERS.

ERS pa je v nasprotju s proračunom EU sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS določa skupni sklad za izvajanje razvojnega sodelovanja za obdobje, ki običajno traja pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Dejstvo, da so proračuni določeni za obdobje več let namesto za eno leto, je poudarjeno v proračunskem poročanju, kjer se izvrševanje proračuna ERS meri glede na skupna sredstva.

Sredstva ERS so ad hoc prispevki držav članic EU. Predstavniki držav članic se približno vsakih pet let sestanejo na medvladni ravni, da bi odločili o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu, ter o nadzoru njegovega izvrševanja.

Komisija upravlja ERS v skladu s politiko EU na področju razvojnega sodelovanja. Države članice imajo vzporedno s politiko EU tudi nacionalne razvojne politike in politike pomoči, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se te med seboj dopolnjujejo.

Poleg prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.

3.   DEJAVNOSTI ERS PO 31. DECEMBRU 2020

Komisija trenutno zaključuje 9. ERS (ki je trajal od leta 2000 do leta 2007), v katerega so bila vključena preostala sredstva, prenesena iz 8. ERS (ki je trajal od 1995 do 2000), v skladu z določbami dela 3 finančne uredbe (2), ki se uporablja za 9. ERS. Trenutno so še vedno odprte štiri pogodbe, financirane iz 9. ERS, ki bodo zaključene v določenem roku, kar bo prispevalo k zaključku dejavnosti in projektov, povezanih z 9. ERS. 9. ERS se lahko dokončno zaključi šele po zaključku vseh pogodb ter po zaključku njihovih ocen in revizij.

Zaključevanje 10. ERS (ki je potekal od leta 2008 do 2013) dobro napreduje, saj je zaključenih že 97,97 % njegovih pogodb. Vendar bo trajalo nekaj časa, da bodo operativno in finančno zaključene še preostale pogodbe. Finančni zaključek zahteva uvedbo in dokončanje vseh potrebnih ocen, revizij in izterjav.

11. ERS (ki je potekal od leta 2014 do 2020) je vstopil v svojo končno fazo, saj je 31. decembra 2020 začela veljati določba o prenehanju veljavnosti. Ta klavzula določa presečni datum za obveznosti, kar pomeni, da od leta 2021 v okviru 11. ERS ni mogoče sprejeti nobenih dodatnih sklepov o financiranju. Vendar se izvajanje ukrepov, za katere so že bile prevzete obveznosti, nadaljuje tudi po tem datumu. Glede na dolgo trajanje nekaterih projektov se pričakuje, da bo več pogodb trajalo do leta 2035, v nekaterih primerih pa celo do leta 2040. Poleg tega bi se lahko skupni končni datum ERS dodatno podaljšal, če bi bila sprejeta odločitev o ponovni uporabi sproščenih sredstev. Zato zaključka 11. ERS ni mogoče povezati z določenim datumom. Odvisen bo od polne izvedbe vseh tekočih dejavnosti ter dokončanja naknadnih revizij, ocen in finančne potrditve vseh obračunov.

V okviru sedanjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je sodelovanje EU z državami AKP vključeno v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa. Podobno je sodelovanje s ČDO zdaj zajeto v Sklepu o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj. To pomeni, da se razvojni programi od leta 2021 financirajo iz proračuna EU, čeprav so se programi v okviru ERS do leta 2021 financirali s prostovoljnimi prispevki držav članic EU. Zaradi tega je za financiranje razvojnih programov odslej potrebna odobritev Evropskega parlamenta, prav tako pa morajo biti transakcije skladne s finančnimi uredbami EU, kot to velja za druge programe, ki jih financira EU.

4.   POROČANJE OB KONCU LETA

4.1.   ZAKLJUČNI RAČUN

Računovodski izkazi za ERS se v skladu s členom 18(3) finančne uredbe za ERS pripravijo na osnovi računovodskih pravil na podlagi nastanka poslovnega dogodka, ki so izpeljana iz mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (MRSJS). Ta računovodska pravila, ki jih je sprejel računovodja Komisije, se uporabljajo v vseh institucijah in organih EU za vzpostavitev enotnega sklopa pravil za računovodstvo, vrednotenje in predstavitev zaključnega računa, da se harmonizira proces priprave računovodskih izkazov. Ta računovodska pravila EU uporablja tudi ERS ob upoštevanju posebne narave njegovih dejavnosti.

Zaključni račun ERS pripravi računovodja Komisije, ki je računovodja ERS in zagotavlja, da zaključni račun ERS predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega položaja ERS.

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

Del I: Sredstva, ki jih upravlja Komisija

(i)

Računovodski izkazi ERS, vključno s pojasnili in računovodskimi izkazi za vsak posamezni ERS. Ti izkazi vključujejo tudi prispevke v skrbniški sklad EU Bêkou in nujni skrbniški sklad EU za Afriko.

(ii)

Računovodski izkazi skrbniškega sklada EU Bêkou in nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, za katerih pripravo je odgovoren računovodja Komisije, zunanjo revizijo teh izkazov pa izvede zasebna revizijska družba.

(iii)

Konsolidirani računovodski izkazi ERS in skrbniških skladov EU.

(iv)

Poročilo o finančnem izvrševanju ERS.

Del II: Sredstva, ki jih upravlja EIB – letno poročilo o izvrševanju

(i)

Računovodski izkazi Sklada za spodbujanje naložb.

Komisija mora najpozneje do 31. julija leta po datumu bilance stanja sprejeti zaključni račun ERS ter ga predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu v razrešnico.

5.   REVIZIJA IN RAZREŠNICA

5.1.   REVIZIJA

Zaključni račun revidira ERS zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče (v nadaljnjem besedilu: Računsko sodišče), ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo.

5.2.   RAZREŠNICA

Končna kontrola finančnega izvrševanja sredstev ERS za dano proračunsko leto je razrešnica. Po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa se Evropski parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa in letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) ter odgovorih Komisije na vprašanja in zahteve organa za razrešnico po dodatnih informacijah.

GLAVNI DOSEŽKI FINANČNEGA IZVRŠEVANJA V LETU 2025

Image 1

*

 Neto znesek, samo za 10. in 11. ERS.

Izvrševanje proračuna

Leta 2025 so bila v okviru 10. ERS in 11. ERS izvršena neto plačila v višini 893 milijonov EUR. Skupni znesek bruto plačil za ERS je leta 2025 znašal 949,98 milijona EUR, kar predstavlja 95 % cilja v višini 1 000 milijonov EUR, sporočenega državam članicam.

Svet je leta 2022 soglasno sklenil, da ponovno uporabi 600 milijonov EUR, sproščenih iz 10. in 11. ERS, za financiranje ukrepov za reševanje krize na področju prehranske varnosti in ekonomskega šoka v afriških, karibskih in pacifiških državah (države AKP) po ruski vojni agresiji proti Ukrajini. Komisija je prevzela obveznosti za teh 600 milijonov EUR v letu 2022 in do leta 2025 izplačala 450 milijonov EUR.

Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih

V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:

—

predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2): zmanjšanje za 219 milijonov EUR, ki v veliki meri odraža postopno zaključevanje ERS in posledično zmanjšanje števila novih pogodb. Leta 2025 je bilo podpisanih le 21 pogodb v primerjavi s 181 leta 2024;

—

denarja in denarnih ustreznikov (glej pojasnilo 2.5): zmanjšanje za 125 milijonov EUR predvsem zaradi nižjih prispevkov donatorjev, ki so se zmanjšali s 1 200 milijonov EUR v letu 2024 na 800 milijonov EUR v letu 2025;

—

vnaprej vračunanih stroškov (glej pojasnilo 2.8): zmanjšanje za 79 milijonov EUR, kar odraža zmanjšanje števila odprtih pogodb ob koncu leta, za katere zahtevki za povračilo stroškov še niso bili potrjeni, ter

—

instrumentov pomoči (glej pojasnilo 3.4): skupno zmanjšanje v višini 193 milijonov EUR, ki je predvsem posledica zmanjšanja odhodkov v okviru 11. ERS, in sicer s 1 145 milijonov EUR v letu 2024 na 953 milijonov EUR v letu 2025. Ta trend odraža upadajoč obseg novih pogodb, podpisanih od leta 2021.

DEL I

SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA

KAZALO

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS 9
BILANCA STANJA ERS 10
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ERS 10
IZKAZ DENARNIH TOKOV ERS 11
IZKAZ SPREMEMB ERS V NETO SREDSTVIH 12
BILANCA STANJA PO ERS 12
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO ERS 14
IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS 15
POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS 17
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU IN NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO 48
RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2025 49
BILANCA STANJA 53
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 54
IZKAZ DENARNIH TOKOV 54
RAČUNOVODSKI IZKAZI NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2025 56
BILANCA STANJA 61
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 62
IZKAZ DENARNIH TOKOV 62
KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU 64
KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA 65
KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA 65
KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV 66
KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH 67
POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU 68

DEL I.1

RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS  (3)

BILANCA STANJA ERS

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31. 12. 2025

31. 12. 2024

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

Finančna sredstva

2.1

116

128

Predhodno financiranje

2.2

492

500

Prispevki za skrbniška sklada

2.3

87

188

Menjalne terjatve

2.4

5

5

 

 

700

821

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

Finančna sredstva

2.1

1

5

Predhodno financiranje

2.2

532

742

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

2.4

37

37

Denar in denarni ustrezniki

2.5

286

411

 

 

856

1 194

SREDSTVA SKUPAJ

 

1 556

2 016

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

Finančne obveznosti

2.6

(1 )

(1 )

 

 

(1 )

(1 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

Rezervacije

2.6

–

(2 )

Obveznosti iz poslovanja

2.7

(187 )

(256 )

Vnaprej vračunani stroški

2.8

(695 )

(774 )

 

 

(882 )

(1 032 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

 

(883 )

(1 032 )

NETO SREDSTVA

 

673

983

SREDSTVA IN REZERVE

 

 

 

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS

2.9

56 488

55 704

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej

2.9

2 252

2 252

Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let

 

(56 973 )

(55 733 )

Poslovni izid za zadevno leto

 

(1 094 )

(1 240 )

NETO SREDSTVA

 

673

983

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ERS

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

2025

2024

PRIHODKI

 

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

 

Dejavnosti izterjave

3.1

12

41

 

 

12

41

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

 

Finančni prihodki

3.2

8

19

Drugi prihodki

3.2

20

71

 

 

28

90

Prihodki skupaj

 

40

131

ODHODKI

 

 

 

Izvedli drugi subjekti

3.3

(4 )

(4 )

Instrumenti pomoči

3.4

(1 043 )

(1 237 )

Odhodki za sofinanciranje

3.5

(1 )

(17 )

Stroški financiranja

3.6

(40 )

(3 )

Drugi odhodki

3.7

(46 )

(110 )

Odhodki skupaj

 

(1 133 )

(1 371 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

 

(1 094 )

(1 240 )

IZKAZ DENARNIH TOKOV ERS

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

2025

2024

Poslovni izid za zadevno leto

 

(1 094 )

(1 240 )

Poslovanje

 

 

 

Povečanje kapitala – prispevki (neto)

 

784

1 138

(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniške sklade

 

101

28

(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja

 

219

287

(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov

 

(0 )

(12 )

Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij

 

(2 )

(0 )

Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti

 

0

(2 )

Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja

 

(68 )

(136 )

Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev

 

(79 )

(210 )

Naložbene dejavnosti

 

 

 

Povečanje/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja*

 

15

(42 )

NETO DENARNI TOK

 

(125 )

(190 )

Neto povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ustreznikov

 

(125 )

(190 )

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

2.5

411

601

Denar in denarni ustrezniki ob koncu leta

2.5

286

411

IZKAZ SPREMEMB ERS V NETO SREDSTVIH

(v milijonih EUR)

 

Kapital Sklada – delujoči ERS (A)

Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)

Skupne rezerve (D)

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)

Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)

STANJE NA DAN 31. 12. 2023

60 607

6 040

54 566

(55 732 )

2 252

1 086

Povečanje kapitala – prispevki

(62 )

(1 200 )

1 138

–

–

1 138

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 240 )

–

(1 240 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2024

60 544

4 840

55 704

(56 973 )

2 252

983

Povečanje kapitala – prispevki

(16 )

(800 )

784

–

–

784

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 094 )

–

(1 094 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2025

60 528

4 040

56 488

(58 066 )

2 252

673

BILANCA STANJA PO ERS

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva

2.1

–

12

104

116

–

14

114

128

Predhodno financiranje

2.2

–

382

110

492

–

418

82

500

Prispevki za skrbniška sklada

2.3

31

9

47

87

31

9

148

188

Menjalne terjatve

 

–

–

5

5

–

–

5

5

 

 

31

403

266

700

31

441

349

821

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva

 

–

–

1

1

–

–

5

5

Predhodno financiranje

2.2

–

50

481

532

6

81

655

742

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

2.4

–

15

23

37

–

21

16

37

Računi med ERS

 

(207 )

168

39

–

(207 )

227

(20 )

–

Denar in denarni ustrezniki

2.5

–

–

286

286

–

–

411

411

 

 

(207 )

233

830

856

(201 )

329

1 067

1 194

SREDSTVA SKUPAJ

 

(176 )

636

1 096

1 556

(170 )

770

1 415

2 016

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančne obveznosti

2.6

–

–

(1 )

(1 )

–

–

(1 )

(1 )

 

 

–

–

(1 )

(1 )

–

–

(1 )

(1 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

 

 

–

 

 

 

 

Rezervacije

2.6

–

–

–

–

–

–

(2 )

(2 )

Obveznosti iz poslovanja

2.7

–

(16 )

(171 )

(187 )

(0 )

(25 )

(230 )

(256 )

Vnaprej vračunani stroški

2.8

–

(34 )

(661 )

(695 )

(0 )

(71 )

(703 )

(774 )

 

 

–

(50 )

(832 )

(882 )

(0 )

(96 )

(935 )

(1 032 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

 

–

(50 )

(832 )

(883 )

(0 )

(96 )

(936 )

(1 032 )

 

 

 

 

 

–

 

 

 

 

NETO SREDSTVA

 

(176 )

586

263

673

(170 )

674

479

983

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS

2.9

10 434

20 816

25 237

56 488

10 435

20 819

24 449

55 704

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej

2.9

2 252

–

–

2 252

2 252

–

–

2 252

Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS

2.9

(510 )

(187 )

696

–

(510 )

(187 )

696

–

Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let

 

(12 348 )

(19 959 )

(24 666 )

(56 973 )

(12 348 )

(19 887 )

(23 497 )

(55 733 )

Poslovni izid za zadevno leto

 

(5 )

(85 )

(1 004 )

(1 094 )

–

(72 )

(1 169 )

(1 240 )

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NETO SREDSTVA

 

(176 )

586

263

673

(170 )

674

479

983

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PO ERS

(v milijonih EUR)

 

 

2025

2024

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

PRIHODKI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dejavnosti izterjave

3.1

1

5

5

12

1

28

12

41

 

 

1

5

5

12

1

28

12

41

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančni prihodki

3.2

–

–

8

8

–

1

18

19

Drugi prihodki

3.2

–

1

19

20

2

4

65

71

 

 

–

2

26

28

2

5

83

90

Prihodki skupaj

 

2

6

32

40

3

33

95

131

ODHODKI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedli drugi subjekti

3.3

–

–

(4 )

(4 )

–

–

(4 )

(4 )

Instrumenti pomoči

3.4

(8 )

(83 )

(953 )

(1 043 )

(2 )

(90 )

(1 145 )

(1 237 )

Odhodki za sofinanciranje

3.5

–

(1 )

–

(1 )

–

(12 )

(5 )

(17 )

Stroški financiranja

3.6

2

(3 )

(39 )

(40 )

–

5

(9 )

(3 )

Drugi odhodki

3.7

(1 )

(5 )

(40 )

(46 )

(2 )

(7 )

(101 )

(110 )

Odhodki skupaj

 

(6 )

(91 )

(1 036 )

(1 133 )

(3 )

(104 )

(1 264 )

(1 371 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

 

(5 )

(85 )

(1 004 )

(1 094 )

–

(72 )

(1 169 )

(1 240 )

IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH PO ERS

v milijonih EUR

9. ERS

Kapital Sklada – delujoči ERS (A)

Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)

Skupne rezerve (D)

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)

Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)

Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)

STANJE NA DAN 31. 12. 2023

10 442

–

10 442

(12 348 )

2 252

(509 )

(163 )

Prerazporeditve v/iz 10. ERS

–

–

–

–

–

–

–

Prerazporeditve v/iz 10. in 11. ERS

–

–

–

–

–

(1 )

(1 )

Vračila državam članicam

(6 )

–

(6 )

–

–

–

(6 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

0

–

–

0

STANJE NA DAN 31. 12. 2024

10 435

1

10 435

(12 348 )

2 252

(510 )

(170 )

Povečanje kapitala – prispevki

–

–

–

–

–

–

–

Prerazporeditve v/iz 10. in 11. ERS

–

–

–

–

–

–

–

Vračila državam članicam

(1 )

–

(1 )

–

–

–

(1 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(5 )

–

–

(5 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2025

10 434

–

10 434

(12 353 )

2 252

(510 )

(176 )


(v milijonih EUR)

10. ERS

Kapital Sklada – delujoči ERS (A)

Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)

Skupne rezerve (D)

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)

Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)

Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)

STANJE NA DAN 31. 12. 2023

20 834

–

20 834

(19 886 )

–

(120 )

827

Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS

–

–

–

–

–

1

1

Prerazporeditve v/iz 11. ERS

–

–

–

–

–

(68 )

(68 )

Vračila državam članicam

(15 )

–

(15 )

–

–

–

(15 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(72 )

–

–

(72 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2024

20 819

–

20 819

(19 959 )

–

(187 )

674

Prerazporeditve v/iz 8. in 9. ERS

–

–

–

 

–

–

–

Prerazporeditve v/iz 11. ERS

–

–

–

 

–

–

–

Vračila državam članicam

(3 )

–

(3 )

 

–

–

(3 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(85 )

–

–

(85 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2025

20 816

–

20 816

(20 044 )

–

(187 )

586


(v milijonih EUR)

11. ERS

Kapital Sklada – delujoči ERS (A)

Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)

Skupne rezerve (D)

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)

Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS (F)

Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) +(F)

STANJE NA DAN 31. 12. 2023

29 331

6 040

23 290

(23 498 )

–

628

422

Povečanje kapitala – prispevki

–

(1 200 )

1 200

–

–

68

1 268

Vračila državam članicam

(41 )

–

(41 )

–

–

–

(41 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 169 )

 

–

(1 169 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2024

29 290

4 840

24 449

(24 667 )

–

696

479

Povečanje kapitala – prispevki

–

(800 )

800

–

–

–

800

Vračila državam članicam

(12 )

–

(12 )

–

–

–

(12 )

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 004 )

–

–

(1 004 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2025

29 278

4 040

25 237

(25 671 )

–

696

263

POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ERS  (4)

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1.   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih nekega subjekta, ki so koristni za širok krog deležnikov.

Splošna izhodišča (tj. računovodska načela), ki se uporabijo pri pripravi računovodskih izkazov, so določena v računovodskem pravilu EU št. 1 „Računovodski izkazi“ in so enaka tistim, ki so opisana v MRSJS 1: pošteno predstavljanje, računovodenje na podlagi nastanka poslovnega dogodka, predpostavka delujočega podjetja, doslednost predstavljanja, pomembnost, združevanje, pobotanje in primerjalne informacije. Kvalitativne značilnosti finančnega poročanja so ustreznost, pošteno predstavljanje (zanesljivost), razumljivost, pravočasnost, primerljivost in preverljivost.

1.2.   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.2.1.   Obdobje poročanja

Računovodski izkazi so predstavljeni na letni osnovi. Obračunsko leto se začne 1. januarja in konča 31. decembra.

1.2.2.   Valuta in osnova za preračunavanje

Zaključni račun je predstavljen v eurih, saj je euro funkcijska valuta EU. Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah ter ponovni prevedbi menjalnih tečajev, ki veljajo ob koncu leta za denarna sredstva in obveznosti, izražene v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki ohranijo svojo vrednost v eurih na dan, ko so bila nabavljena, se uporabljajo drugačne metode preračunavanja.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, ob koncu leta se izrazijo v eurih po deviznih tečajih Evropske centralne banke, ki veljajo na dan 31. decembra.

Devizni tečaj eura

Valuta

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Valuta

31. 12. 2025

31. 12. 2024

BGN

1,9558

1,9558

PLN

4,221

4,275

CZK

24,237

25,185

RON

5,0968

4,9743

DKK

7,4689

7,4578

SEK

10,8215

11,459

GBP

0,8726

0,82918

CHF

0,9314

0,9412

NOK

11,843

11,795

JPY

184,09

163,06

HUF

385,15

411,35

USD

1,175

1,0389

1.2.3.   Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi MRSJS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo: zneske za obveznosti iz naslova prejemkov zaposlenih, finančno tveganje v zvezi s terjatvami in zneski, razkritimi v pojasnilih v zvezi s finančnimi instrumenti, popravek vrednosti za oslabitev za finančna sredstva po odplačni vrednosti in za obveznosti iz pogodb o finančnem poroštvu, nezaračunane prihodke in vnaprej vračunane stroške, rezervacije, stopnjo oslabitve neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, neto iztržljivo vrednost zalog, pogojna sredstva in obveznosti. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen.

Smiselne ocene so bistven del priprave računovodskih izkazov in ne zmanjšujejo njihove zanesljivosti. Oceno je morda treba spremeniti, če se spremenijo okoliščine, na katerih je temeljila, ali če se pridobijo nove informacije ali več izkušenj. Narava spremembe ocene je taka, da ni vezana na pretekla obdobja in se ne šteje za popravek napake. Učinek spremembe računovodske ocene se pripozna v presežku ali primanjkljaju v obdobjih, v katerih postane znana.

1.2.4.   Uporaba novih in spremenjenih računovodskih pravil Evropske unije (European Union accounting rules – EAR)

Nova EAR, veljavna za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje

Računovodja Evropske komisije je 12. decembra 2025 sprejel ciljno usmerjeno spremembo računovodskega pravila EU št. 1 „Računovodski izkazi“. S spremembo, ki velja za poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje, so bile uvedene spremembe smernic o poročilu po odsekih. Ker ERS ni dolžan pripraviti poročila po odsekih in ga tudi ne pripravi, sprememba ne vpliva na ta zaključni račun.

Nova EAR, ki so bila sprejeta, vendar 31. decembra 2025 še niso veljala

Računovodsko pravilo EU št. 8 (revidirano 2025)

Računovodja Evropske komisije je 15. aprila 2025 sprejel revidirano računovodsko pravilo EU št. 8 „Najemi“, ki velja za obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Revidirano računovodsko pravilo EU št. 8 je bilo posodobljeno v skladu z MRSJS 43 „Najemi“ (vključno s spremembo pravila „Koncesijski najemi in drugi dogovori, ki prenašajo pravice na sredstvih“). Glavna sprememba v primerjavi s sedanjim računovodskim pravilom EU št. 8 je uvedba modela pripoznavanja in merjenja pravice do uporabe, ki od najemnikov zahteva, da v bilanci stanja pripoznajo vse najeme, vključno s koncesijskimi najemi. Za ERS se ne pričakuje, da bo nanj vplivala začetna uporaba spremenjenega računovodskega pravila EU št. 8, saj ni sklenil najemnih pogodb ali drugih ustreznih dogovorov.

Računovodsko pravilo EU št. 1 (revidirano 2025)

Računovodja Evropske komisije je 15. aprila 2025 sprejel spremenjeno računovodsko pravilo EU št. 1 „Računovodski izkazi“, ki velja za obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje. Namen spremembe je zagotoviti dosledno razvrščanje vseh najetih posojil v okviru financiranja, vključno s tistim, ki je povezano z najemi, nakupom opredmetenih osnovnih sredstev in vzajemnimi posli, ki so trenutno vsa razvrščena v poslovanje. Za ERS se ne pričakuje, da bo nanj vplivala začetna uporaba spremenjenega računovodskega pravila EU št. 1, saj se ne ukvarja z zadevnim financiranjem.

1.3.   BILANCA STANJA

1.3.1.   Finančna sredstva

Razvrstitev ob začetnem pripoznanju

Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju. Na podlagi modela upravljanja in značilnosti pogodbenih denarnih tokov sredstev se lahko finančna sredstva razvrstijo v tri kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala“ ali „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“.

(i)   Finančna sredstva po odplačni vrednosti

Finančna sredstva po odplačni vrednosti so neizvedena finančna sredstva, ki izpolnjujejo dva pogoja: (1) subjekt jih ima v posesti z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, (2) na določene dneve obstajajo pogodbeni denarni tokovi, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnano glavnico.

Ta kategorija vključuje:

—

denar in denarne ustreznike;

—

posojila (vključno z vezanimi vlogami s prvotno zapadlostjo več kot tri mesece);

—

menjalne terjatve.

Finančna sredstva po odplačni vrednosti so vključena v kratkoročna sredstva, razen tistih z zapadlostjo več kot 12 mesecev od datuma poročanja.

(ii)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala

Ta neizvedena finančna sredstva imajo pogodbene denarne tokove, ki predstavljajo samo glavnico in obresti na neporavnano glavnico. Poleg tega model upravljanja temelji na posedovanju finančnih sredstev za prejemanje pogodbenih denarnih tokov in prodajo finančnih sredstev.

Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.

Subjekt na dan 31. decembra 2025 ni imel v posesti takih sredstev.

(iii)   Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

Subjekt razvrsti izvedene finančne instrumente in kapitalske naložbe kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, ker pogodbeni denarni tokovi ne predstavljajo le glavnice in obresti na glavnico.

Poleg tega subjekt razvrsti dolžniške vrednostne papirje, ki jih ima v lasti, kot finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, ker se portfelji dolžniških vrednostnih papirjev upravljajo in ocenjujejo na podlagi poštene vrednosti portfelja.

Sredstva iz te kategorije so razvrščena kot kratkoročna sredstva, če se zanje pričakuje, da bodo odtujena v 12 mesecih od datuma poročanja.

Začetno pripoznanje in merjenje

Nakup finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja, tj. datum, na katerega se subjekt zaveže, da bo kupil sredstvo. Denarni ustrezniki in posojila se pripoznajo, ko so denarna sredstva deponirana v finančni ustanovi ali izplačana posojilojemalcem.

Finančna sredstva se na začetku merijo po pošteni vrednosti. Za vsa finančna sredstva, ki niso izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, se stroški posla dodajo pošteni vrednosti ob začetnem pripoznanju. Za finančna sredstva, izkazana po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, so stroški posla prikazani kot odhodki v izkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost finančnega sredstva ob začetnem pripoznanju je običajno cena posla, razen če se posel ne izvede po običajnih tržnih pogojih, tj. brez vsakršnega prispevka ali s simboličnim prispevkom za namene javne politike. V tem primeru je razlika med pošteno vrednostjo finančnega instrumenta in ceno posla nemenjalna sestavina, ki se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. V tem primeru se poštena vrednost finančnega sredstva izpelje iz trenutnih tržnih poslov za neposredno enakovreden instrument. Če za instrument ni delujočega trga, se poštena vrednost izpelje iz tehnike vrednotenja, ki uporablja razpoložljive podatke z opazovanih trgov.

Poznejše merjenje

Finančna sredstva po odplačni vrednosti se pozneje merijo po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti.

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se pozneje merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti (vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tečajev in morebitnih natečenih obresti), so vključeni v izkaz poslovnega izida v obdobju, v katerem so nastali.

Poštena vrednost ob poznejšem merjenju

Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih trgih, temeljijo na trenutnih ponujenih nakupnih cenah. Če trg za finančno sredstvo (in za vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi, in izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje zunaj organiziranega trga) ne deluje, EU določi pošteno vrednost z uporabo tehnik vrednotenja. Te obsegajo uporabo zadnjih poslov pod običajnimi tržnimi pogoji, sklicevanje na druge instrumente, ki imajo podobne bistvene značilnosti, analizo diskontiranih denarnih tokov, modele za določanje vrednosti opcij in druge tehnike vrednotenja, ki jih običajno uporabljajo udeleženci na trgu.

Naložbe v sklade tveganega kapitala, ki nimajo objavljene tržne cene na delujočem trgu, se vrednotijo po pripisani neto vrednosti sredstva, ki se šteje kot enakovredna njihovi pošteni vrednosti.

Oslabitev finančnih sredstev

EU pripozna in izmeri izgubo zaradi oslabitve za pričakovane kreditne izgube pri finančnih sredstvih, ki se merijo po odplačni vrednosti in po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala.

Pričakovana kreditna izguba je sedanja vrednost razlike med pogodbenimi denarnimi tokovi in denarnimi tokovi, za katere EU pričakuje, da jih bo prejela. Pričakovana kreditna izguba vključuje razumne in dokazljive informacije, ki so na voljo brez nepotrebnih stroškov ali dela na datum poročanja.

Pri sredstvih po odplačni vrednosti se knjigovodska vrednost sredstva zmanjša za znesek izgube zaradi oslabitve, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida. Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve razveljavi prek izkaza poslovnega izida.

(a)   Terjatve

Subjekt izmeri izgubo zaradi oslabitve glede na znesek pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja z uporabo praktičnih rešitev (npr. matrika rezervacij).

(b)   Denar in denarni ustrezniki

Subjekt ima v lasti denar in denarne ustreznike na tekočih bančnih računih ter vezane vloge do treh mesecev. Denarna sredstva se hranijo v bankah z zelo visokimi bonitetnimi ocenami, zato je verjetnost neplačila zelo majhna. Glede na kratkotrajnost in nizko verjetnost neplačila so pričakovane kreditne izgube iz denarja in denarnih ustreznikov zanemarljive. Posledično se za denarne ustreznike ne pripozna popravek vrednosti za oslabitev.

(c)   Posojila

Pričakovana kreditna izguba se meri s tristopenjskim modelom, ki upošteva z verjetnostjo tehtane dogodke neplačila med življenjsko dobo finančnega sredstva in gibanje kreditnega tveganja od izdaje finančnega sredstva. Pri posojilih se za izdajo šteje datum nepreklicne obveznosti iz posojil.

Če se kreditno tveganje od izdaje bistveno ne poveča (v nadaljnjem besedilu: 1. stopnja), je izguba zaradi oslabitve pričakovana kreditna izguba iz morebitnih dogodkov neplačila v naslednjih 12 mesecih od datuma poročanja (12-mesečna pričakovana kreditna izguba). Če se kreditno tveganje od izdaje bistveno poveča (2. stopnja) ali če obstajajo nepristranski dokazi o poslabšanju kreditne kakovosti (3. stopnja), je izguba zaradi oslabitve enaka pričakovani kreditni izgubi zaradi morebitnih dogodkov neplačila v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva (pričakovana kreditna izguba v celotnem obdobju trajanja).

Odprava pripoznanja

Pripoznanje finančnih instrumentov se odpravi, kadar pravice do prejemanja denarnih tokov od naložb potečejo ali je subjekt prenesel večino vseh tveganj in koristi, povezanih z lastništvom, na drugo stranko. Prodaja finančnih sredstev prek presežka ali primanjkljaja se pripozna na datum trgovanja.

1.3.2.   Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno na več plačil v obdobju, ki je določeno v dani pogodbi, sklepu, sporazumu ali temeljnem pravnem aktu. Likvidna sredstva ali predujem se porabijo za namen, za katerega so bila zagotovljena, v obdobju, določenem v sporazumu, sicer se povrnejo. Če upravičenci nimajo upravičenih odhodkov, morajo predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti subjektu. Ker subjekt ohrani nadzor nad predhodnim financiranjem in je upravičen do povračila neupravičenega dela, se znesek pripozna kot sredstvo.

Predhodno financiranje je prvotno pripoznano v bilanci stanja, ko se denarna sredstva prenesejo na prejemnika. Meri se po znesku zagotovljenega nadomestila. V poznejših obdobjih se predhodno financiranje meri po prvotno pripoznanem znesku v bilanci stanja, zmanjšanem za upravičene odhodke (vključno z ocenjenimi zneski, kjer je to potrebno), ki nastanejo v danem obdobju.

1.3.3.   Terjatve in izterljivi zneski

Računovodska pravila EU zahtevajo ločeno predstavitev menjalnih in nemenjalnih poslov. Zaradi razlikovanja med obema kategorijama se za menjalne posle uporablja izraz „terjatev“, za nemenjalne posle, tj. ko EU prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi v zameno neposredno dala približno enako vrednost, pa se uporablja izraz „izterljivi zneski“ (npr. izterljivi zneski, ki jih dolgujejo države članice, v zvezi z lastnimi sredstvi).

Terjatve iz menjalnih poslov ustrezajo opredelitvi finančnih instrumentov. Subjekt jih je razvrstil kot finančna sredstva po odplačni vrednosti in jih ustrezno izmeril.

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov so izkazani po pošteni vrednosti na datum prevzema, zmanjšani za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da subjekt ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov po prvotnih pogojih za izterljive zneske. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo izterljivo vrednostjo. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.3.4.   Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki so finančna sredstva po odplačni vrednosti ter zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

1.3.5.   Obveznosti iz poslovanja

V obveznosti iz poslovanja so vključeni tako zneski, povezani z menjalnimi posli, kot je nabava blaga ali storitev, kot tudi nemenjalnimi posli, npr. zahtevki za povračilo stroškov upravičencev, nepovratna sredstva ali druga sredstva EU ali prejeto predhodno financiranje (glej pojasnilo 1.4.1).

Kadar upravičenci prejemajo nepovratna ali druga sredstva, se zahtevki za povračilo stroškov izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek v trenutku, ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov. Po preveritvi in priznanju upravičenih stroškov pa se obveznosti iz poslovanja vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek. Ustrezni odhodki se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno oziroma so storitve opravljene ter jih subjekt sprejme.

1.3.6.   Finančne obveznosti

Finančne obveznosti so razvrščene kot finančne obveznosti, izkazane po odplačni vrednosti, finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja ali kot obveznosti iz pogodb o finančnem poroštvu.

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti so na začetku pripoznane po pošteni vrednosti, vključno z nastalimi stroški posla, in pozneje izkazane po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti. Pripoznanje iz izkaza finančnega položaja se odpravi le, če je obveznost zaključena, opuščena, razveljavljena ali je potekla.

Finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja vključujejo izvedene finančne instrumente z negativno pošteno vrednostjo. Kadar pogodba o poroštvu zahteva, da subjekt izvede plačila kot odziv na spremembe cen finančnih instrumentov ali deviznih tečajev, je pogodba o poroštvu izvedeni finančni instrument. Računovodsko se obravnava enako kot finančno sredstvo po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja.

Subjekt pripozna obveznost iz pogodbe o finančnem poroštvu, ko sklene pogodbo, v skladu s katero je treba opraviti določena plačila, s katerimi se prejemniku poroštva povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačil ob zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Obveznosti iz pogodbe o finančnem poroštvu se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti.

Poznejše merjenje je odvisno od gibanja izpostavljenosti kreditnemu tveganju zaradi finančnega poroštva. Če se kreditno tveganje bistveno ne poveča (1. stopnja), se obveznosti iz finančnega poroštva merijo po višji od vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v 12 mesecih in prvotno pripoznanega zneska, po potrebi zmanjšani za kumulativno amortizacijo. Če se kreditno tveganje bistveno poveča (2. stopnja), se obveznosti iz finančnega poroštva merijo po višji od vrednosti pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja in prvotno pripoznanega zneska, po potrebi zmanjšani za kumulativno amortizacijo.

Finančne obveznosti so razvrščene kot nekratkoročne obveznosti, razen kadar je zapadlost manj kot 12 mesecev po datumu bilance stanja. Pogodbe o finančnem poroštvu se razvrstijo kot kratkoročne obveznosti, razen če ima subjekt brezpogojno pravico, da poravnavo obveznosti odloži za najmanj 12 mesecev po datumu poročanja.

1.3.7.   Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Posli in dogodki se pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, subjekt pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (npr. na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni nezaračunani prihodki. Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

Tudi odhodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti transferja za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdal računovodja. Namen smernic je zagotoviti, da računovodski izkazi prikazujejo natančno sliko gospodarskih in drugih dogodkov, ki naj bi jih predstavljali. Po analogiji, če so bile storitve, ki še niso bile opravljene, ali blago, ki še ni bilo dobavljeno, plačani vnaprej, se odhodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.4.   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.4.1.   Prihodki

Prihodki zajemajo bruto pritoke gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti, ki jih je subjekt prejel in so mu dolgovani, kar predstavlja povečanje neto sredstev, razen povečanj, povezanih s prispevki lastnikov.

Glede na naravo osnovnih transakcij v izkazu poslovnega izida se lahko prihodki razvrstijo kot prihodki iz nemenjalnih poslov ali prihodki iz menjalnih poslov.

Prihodki iz nemenjalnih poslov

Prihodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na posle, kot so davki in transferji, pri katerih prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost. Transferji so pritoki prihodnjih gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti iz nemenjalnih poslov, ki niso davki. Pri subjektih EU transferje sestavljajo predvsem sredstva, ki jih prejmejo od Komisije (npr. izravnalna subvencija tradicionalnim agencijam ali subvencija za poslovanje za sporazume o prispevku).

Subjekt pripozna sredstvo v zvezi s transferji, če subjekt obvladuje vire zaradi preteklega dogodka (transferja) in pričakuje, da bo od teh virov prejel prihodnje gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti, ter če je mogoče zanesljivo izmeriti pošteno vrednost. Pritok sredstev iz nemenjalnega posla, pripoznan kot sredstvo (tj. denarno sredstvo), se tudi pripozna kot prihodek, razen če ima subjekt sedanjo obvezo glede navedenega transferja (pogoj), ki jo je treba izpolniti, preden se sme prihodek pripoznati. Dokler pogoj ni izpolnjen, se prihodek odloži in pripozna kot obveznost.

Prihodki iz menjalnih poslov

Prihodki od prodaje blaga in storitev se pripoznajo, ko se večina tveganj in koristi, povezanih z lastništvom blaga, prenese na kupca. Prihodki, povezani s poslom, ki vključuje opravljanje storitev, se pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja.

(a)   Prihodki od obresti in odhodki za obresti

Prihodki od obresti in odhodki za obresti od finančnih sredstev in finančnih obveznosti po odplačni vrednosti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. To je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti in dodeljevanja prihodkov od obresti ali odhodkov za obresti v zadevnem obdobju.

(b)   Prihodki od dividend

Prihodki od dividend in podobne razdelitve se pripoznajo, ko se ugotovi pravica do prejema plačila.

(c)   Prihodki in odhodki od finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

To se nanaša na dobičke (prihodke) in izgube (odhodke) iz sprememb poštene vrednosti teh finančnih sredstev, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevedbe tečajev. Pri finančnih sredstvih, ki se obrestujejo, to vključuje tudi obresti.

(d)   Prihodki od pogodb o finančnem poroštvu

Prihodki od pogodb o finančnem poroštvu (poroštvena premija) se pripoznajo v obdobju, v katerem je subjekt pripravljen imetniku pogodbe o finančnem poroštvu nadomestiti morebitno kreditno izgubo.

1.4.2.   Odhodki

Odhodki so zmanjšanja gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti v obdobju poročanja, in sicer v obliki odlivov ali porabe sredstev ali nastanka obveznosti, ki povzročijo zmanjšanja neto sredstev. Vključujejo odhodke iz menjalnih poslov in odhodke iz nemenjalnih poslov.

Odhodki iz menjalnih poslov, ki nastanejo pri nabavi blaga in storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in jih subjekt sprejme. Vrednotijo se po nabavni vrednosti. Poleg tega se na datum bilance stanja odhodki, povezani s storitvami, zagotovljenimi v danem obdobju, za katero račun še ni bil prejet ali sprejet, pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Odhodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na transferje na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, transferji po pogodbi ter nepovratna sredstva, prispevki in donacije po lastnem preudarku. Transferji se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za transfer, če obstaja uredba, ki dovoljuje naravo transferja, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje transfer, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičeni znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so dolgovani upravičencem, vendar še niso prikazani, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

1.5.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.5.1.   Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvenih zmožnosti verjeten.

1.5.2.   Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je bodisi možna obveznost, katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, bodisi sedanja obveznost, pri čemer ni verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitvene zmožnosti.

Pogojna obveznost nastane tudi v redkih okoliščinah, ko obstaja sedanja obveznost, vendar je ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo.

Pogojne obveznosti se v računovodskih izkazih ne pripoznajo. Razkrijejo se, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali možne storitve, zelo majhna.

1.6.   KAPITAL SKLADA

Države članice ERS zagotovijo prispevke v Sklad za izvajanje programov ERS, kakor je določeno v notranjem sporazumu za vsak ERS. V skladu z veljavno pravno podlago o pozivih za vplačilo kapitala, tj. zahtevkih za financiranje za dano leto N, odloča Svet s sklepom v letu N–1, pri čemer se sredstva, ki bodo prejeta, jasno dodelijo določenim prihodnjim obdobjem.

Prispevki izpolnjujejo merila za prispevke lastnikov (EAR 1) in se posledično v računovodskih izkazih ERS obravnavajo kot kapital Sklada. Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov, ki jih zagotovijo države članice ERS. Ker se nevpoklicani kapital Sklada odprto odšteje od skupnega kapitala Sklada (glej Izkaz sprememb v neto sredstvih), se v bilanci stanja pripozna zgolj vpoklicani kapital Sklada.

Ker se dogovorjeni prispevki dodelijo določenim obdobjem poročanja, pri čemer pravni zahtevek ERS do držav članic ERS nastane samo v teh obdobjih, se vsi vnaprej prejeti zneski pripoznajo kot odloženi prispevki h kapitalu v okviru obveznosti iz poslovanja in ne kot vpoklicani kapital.

1.7.   SOFINANCIRANJE

Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic, držav nečlanic in drugih. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti. Neporavnane obveznosti iz poslovanja, ki se nanašajo na sporazume o sofinanciranju, predstavljajo prejete prispevke za sofinanciranje, zmanjšane za nastale odhodke, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na neto sredstva.

Odhodki v zvezi s projekti sofinanciranja se pripoznajo ob nastanku. Ustrezen znesek prispevkov se pripozna kot prihodki iz poslovanja, učinka na poslovni izid za zadevno leto pa ni.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

SREDSTVA

2.1.   FINANČNA SREDSTVA

Finančno sredstvo je vsako sredstvo, ki je:

(a)

denarno sredstvo;

(b)

kapitalski instrument drugega subjekta;

(c)

pogodbena pravica: prejeti denarno ali drugo finančno sredstvo od drugega podjetja ali zamenjati finančna sredstva ali finančne obveznosti z drugim subjektom pod pogoji, ki utegnejo biti ugodni za subjekt, ali

(d)

pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti subjekta.

Finančna sredstva so razvrščena v naslednje kategorije: „finančna sredstva po odplačni vrednosti“, „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“ in „finančna sredstva po pošteni vrednosti prek neto sredstev/lastniškega kapitala“. Razvrstitev finančnih instrumentov se določi ob začetnem pripoznanju in se ponovno ovrednoti ob vsakem datumu bilance stanja.

Finančna sredstva ERS obsegajo finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja in posojila ter so naslednja:

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Nekratkoročna

 

 

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

92

112

Posojila

24

16

 

116

128

Kratkoročna

 

 

Posojila

1

5

 

1

5

Skupaj

117

132

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja v višini 92 milijonov EUR se nanašajo na kapitalske naložbe na naslednjih področjih:

—

trajnostna energija iz obnovljivih virov prek skladov Climate Investor One, ElectriFI in Globalni sklad za energijsko učinkovitost in obnovljivo energijo (GEEREF);

—

spodbujanje vključujočega financiranja malih in srednjih podjetij na podeželju prek sklada ABC;

—

finančna vključenost v Ugandi prek aBi Finance ter

—

ustvarjanje delovnih mest in trajnostne rasti v Afriki prek pobude Boost Africa.

Nekratkoročna posojila v višini 24 milijonov EUR in kratkoročna posojila v višini 1 milijonov EUR se nanašajo na dve glavni področji: trajnostno kmetijstvo prek sklada AgriFI ter dostop do električne energije in njena proizvodnja iz trajnostnih virov energije prek sklada za spodbujanje naložb ElectriFI.

2.2.   PREDHODNO FINANCIRANJE

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, na katerem se izvaja projekt.

Čas uporabe predhodnega financiranja določa, ali se to razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno predhodno financiranje. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsaka uporaba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje. Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so nekateri zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Nekratkoročno predhodno financiranje

2.2.1

–

382

110

492

500

Kratkoročno predhodno financiranje

2.2.2

–

50

481

532

742

Skupaj

 

–

432

591

1 023

1 242

Zmanjšanje skupnega predhodnega financiranja za 219 milijonov EUR je mogoče pojasniti predvsem z zmanjšanjem predhodnega financiranja, izplačanega upravičencem v okviru 11. ERS, ki se je s 737 milijonov EUR v letu 2024 zmanjšalo na 591 milijonov EUR v letu 2025. Ta razvoj odraža zrelo obdobje izvajanja 11. ERS in posledično zmanjšanje števila odprtih pogodb.

Po začetku veljavnosti določbe o prenehanju veljavnosti konec leta 2020 od 1. januarja 2021 ni mogoče sklepati novih sporazumov o financiranju v okviru 11. ERS. Vendar se lahko še vedno podpišejo specifične pogodbe, ki temeljijo na obstoječih sporazumih o financiranju. Posledično je število novih podpisanih pogodb postopno upadalo, in sicer s 452 v letu 2023 na 181 v letu 2024 in nato na 21 v letu 2025.

Predhodno financiranje, povezano z 10. ERS, se je zmanjšalo z 560 milijonov EUR v letu 2024 na 432 milijonov EUR v letu 2025. To zmanjšanje je v skladu z običajnim ciklom izvajanja ERS in odraža postopno zaključevanje programov.

373 milijonov EUR (393 milijonov EUR v letu 2024) od nekratkoročnega predhodnega financiranja se nanaša na odprto predhodno financiranje za dve pogodbi v okviru skrbniškega sklada EU-Afrika za infrastrukturo (AITF). Cilj tega skrbniškega sklada je, da se poleg dolgoročnega financiranja, ki ga dajo na voljo ponudniki projektnega financiranja, zagotovi finančna podpora z nepovratnimi sredstvi za infrastrukturne projekte. Zagotavljanje takih nepovratnih sredstev spodbuja zagotavljanje dolgoročnega financiranja s strani sodelujočih finančnih institucij. Ob podpisu pogodb se je štelo, da so vrste ukrepov skrbniškega sklada ustrezno zajete v sporazumu (za finančne instrumente še ni bila na voljo predloga, prav tako pa v uredbi ni bila omenjena ta vrsta instrumenta). Zato so bila plačila, izvršena na podlagi teh sporazumov, evidentirana kot predhodno financiranje in ne kot komponenta finančnega instrumenta. Zaradi dolgoročne narave operacij, ki jih izvaja skrbniški sklad, je letno potrjevanje obračunov starega predhodnega financiranja AITF zelo omejeno in razdeljeno po letih. Zato je bilo za boljše odražanje projektnih pogojev odprto predhodno financiranje v višini 373 milijonov EUR prerazvrščeno v dolgoročno, medtem ko 54 milijonov EUR ustreza vnaprej vračunanim odhodkom ob koncu leta.

2.2.1.   Nekratkoročno predhodno financiranje po načinih upravljanja

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Neposredno upravljanje

 

 

Izvedle:

 

 

Komisija

19

–

Izvajalske agencije EU

–

1

Delegacije EU

1

2

 

20

3

Posredno upravljanje

 

 

Izvedli:

 

 

EIB in EIS

388

402

Mednarodne organizacije

67

65

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

5

7

Subjekti javnega prava

12

13

Tretje države

–

10

 

472

497

Skupaj

492

500

2.2.2.   Kratkoročno predhodno financiranje

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Predhodno financiranje (bruto)

3

313

2 649

2 965

3 763

Obračunano prek presečnega datuma

(3 )

(263 )

(2 168 )

(2 433 )

(3 022 )

Skupaj

–

50

481

532

742

2.2.3.   Kratkoročno predhodno financiranje po načinih upravljanja

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Neposredno upravljanje

 

 

Izvedle:

 

 

Komisija

40

37

Izvajalske agencije EU

–

2

Delegacije EU

21

47

 

61

86

Posredno upravljanje

 

 

Izvedli:

 

 

EIB in EIS

62

62

Mednarodne organizacije

248

388

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

50

71

Subjekti javnega prava

79

77

Tretje države

29

56

Organi EU in javno-zasebno partnerstvo

2

1

 

470

655

Skupaj

532

742

2.2.4.   Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta.

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Jamstva za predhodno financiranje

13

19

13 milijonov EUR zajema jamstva, namenjena zagotovitvi predhodnega financiranja, plačanega v okviru neposrednega upravljanja, pri čemer je upravičenec do jamstva ERS (glej pojasnilo 4.1). Vendar se večina predhodnega financiranja izplača v okviru posrednega upravljanja, kjer upravičenec do jamstva ni ERS, temveč naročnik. Leta 2025 je skupna vrednost takih jamstev znašala 309 milijonov EUR.

2.3.   PRISPEVKI ZA SKRBNIŠKA SKLADA

Ta postavka predstavlja znesek, plačan v obliki prispevkov za nujni skrbniški sklad EU za Afriko in skrbniški sklad EU Bêkou. Navedeni so zneski prispevkov brez stroškov, nastalih skrbniškima skladoma in pripisljivih ERS.

Prispevke za skrbniška sklada izvršuje Komisija v okviru neposrednega upravljanja.

(v milijonih EUR)

 

Neto prispevek na dan 31. 12. 2024

Prispevki, plačani leta 2025

Dodelitev neto odhodkov skrbniškega sklada 2025

Neto prispevek na dan 31. 12. 2025

Afrika

165

–

(91 )

74

Bêkou

23

–

(10 )

13

Skupaj

188

–

(101 )

87

Zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom odraža odsotnost dodatnih prispevkov v letu 2025. Zato je bilo stanje posledica izključno uporabe obstoječih prispevkov za kritje stroškov, nastalih med letom.

Ta razvoj je skladen z likvidacijo obeh skrbniških skladov, ki sta dosegla konec obdobja izvajanja 31. decembra 2025. Skrbniška sklada sta 1. januarja 2026 vstopila v fazo likvidacije, v kateri se ne izvajajo nobene nove operativne dejavnosti, odhodki pa so omejeni na potrjevanje končnih poročil, poravnavo neporavnanih zneskov in izterjavo zneskov od upravičencev.

2.4.   MENJALNE TERJATVE IN NEMENJALNI IZTERLJIVI ZNESKI

Menjalni posli so posli, pri katerih subjekt prejme sredstva ali storitve ali se mu poravnajo obveznosti in drugi stranki neposredno da v zameno približno enako vrednost (zlasti v obliki blaga, storitev ali uporabe sredstev). Nemenjalni posli so posli, pri katerih subjekt bodisi prejme vrednost od drugega subjekta, ne da bi neposredno dal v zameno približno enako vrednost, bodisi da vrednost drugemu subjektu, ne da bi neposredno v zameno prejel približno enako vrednost.

2.4.1.   Nekratkoročne menjalne terjatve

Na dan 31. decembra 2025 je imel ERS dolgoročne menjalne terjatve v višini 5 milijonov EUR, kar zajema predvsem odložene stroške, ki izhajajo iz več finančnih instrumentov.

2.4.2.   Kratkoročni nemenjalni izterljivi zneski in menjalne terjatve

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

2.4.2.1

27

24

Terjatve iz menjalnih poslov

2.4.2.2

10

12

Skupaj

 

37

37

2.4.2.1.   Izterljivi zneski iz nemenjalnih poslov

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Stranke

1

45

16

62

52

Javni organi

3

15

6

23

19

Tretje države

–

2

4

6

16

Odpis

(4 )

(51 )

(9 )

(64 )

(63 )

Skupaj

–

11

16

27

24

2.4.2.2.   Terjatve iz menjalnih poslov

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Nezaračunani prihodki

–

–

1

2

2

Računi med ERS

(207 )

168

39

–

–

Drugo

–

4

5

9

11

Skupaj

(207 )

172

45

10

12

Zaradi večje učinkovitosti je 11. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v računih med ERS med različnimi bilancami stanja ERS.

Postavka „Drugo“ zajema predvsem terjatve, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. Od drugih terjatev v višini 9 milijonov EUR se znesek v višini 4 milijone EUR nanaša na terjatev iz Svetovnega sklada za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF), znesek v višini 5 milijonov EUR pa na terjatev iz sklada Climate Investor One.

2.5.   DENAR IN DENARNI USTREZNIKI (5)

Denar in denarni ustrezniki so finančni instrumenti po odplačni vrednosti ter zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic ali kratkoročne vloge (kot so tekoči in varčevalni računi) ter druge kratkoročne visoko likvidne naložbe s prvotno zapadlostjo treh mesecev ali manj.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Posebni računi

 

 

 

 

 

Centralne banke

–

–

98

98

285

 

–

–

98

98

285

Tekoči računi

 

 

 

 

 

Poslovne banke

–

–

105

105

49

Denarna sredstva, ki pripadajo finančnim instrumentom

–

–

82

82

77

 

–

–

187

187

126

Skupaj

–

–

286

286

411

Zmanjšanje denarja in denarnih ustreznikov za 125 milijonov EUR je predvsem posledica zmanjšanja denarnih rezerv v centralnih bankah. To zmanjšanje denarne pozicije je predvsem posledica plačil za kritje odhodkov in predujmov, ki presegajo prispevke, prejete med letom. Zlasti se je vpoklicani kapital zmanjšal z 1 200 milijonov EUR v letu 2024 na 800 milijonov EUR v letu 2025. Poleg tega so države članice prejele povračilo v višini 6,3 milijona EUR iz 9. ERS za prvi obrok za leto 2025, Združeno kraljestvo pa je zahtevalo, da se njegovi prispevki za drugi obrok v letu 2025 v višini 15 milijonov EUR pobotajo z njihovim neporavnanim deležem v 10. in 11. ERS (glej pojasnilo 2.9.1).

OBVEZNOSTI

2.6.   FINANČNE OBVEZNOSTI

Finančna obveznost je vsaka obveznost, ki je:

(a)

pogodbena obveznost: izročiti drugemu podjetju denar ali drugo finančno sredstvo ali zamenjati z drugim subjektom finančna sredstva ali finančne obveznosti pod pogoji, ki utegnejo biti neugodni za subjekt, ali

(b)

pogodba, ki se lahko poravna ali se bo poravnala z lastnimi kapitalskimi instrumenti subjekta.

Finančne obveznosti so razvrščene v naslednje kategorije: „finančne obveznosti po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja“, „druge finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti“, ali „obveznosti iz pogodbe o finančnem poroštvu“.

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Nekratkoročne

 

 

 

Obveznosti iz finančnih poroštev

2.6.1

1

1

Kratkoročne

 

 

 

Finančne rezervacije

2.6.2

–

2

Skupaj

 

1

3

2.6.1.   Obveznosti iz finančnih poroštev

Te rezervacije predstavljajo ocenjene izgube, ki bodo nastale v zvezi s poroštvi, zagotovljenimi na podlagi različnih finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi lahko pooblaščeni subjekti izdajajo poroštva na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost ERS. Finančno tveganje ERS, povezano s poroštvi, je omejeno, za kritje prihodnjih unovčitev poroštev pa se postopoma oblikujejo rezervacije finančnih sredstev.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Obveznosti iz finančnih poroštev

–

–

1

1

1

Znesek v višini 1 milijona EUR predstavlja ocenjeno izgubo v zvezi s poroštvom, zagotovljenim v okviru finančnega instrumenta Euritz (glej pojasnilo 4.2.1).

2.6.2.   Rezervacije

Te rezervacije predstavljajo ocenjene kreditne izgube, ki bodo nastale v zvezi s posojili, zagotovljenimi na podlagi različnih finančnih instrumentov. Te rezervacije predstavljajo ocenjene izgube, ki bodo nastale v zvezi s poroštvi, zagotovljenimi na podlagi različnih finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi lahko pooblaščeni subjekti izdajajo poroštva na svoje ime, vendar v imenu in na odgovornost ERS. Finančno tveganje ERS, povezano s poroštvi, je omejeno, za kritje prihodnjih unovčitev poroštev pa se postopoma oblikujejo rezervacije finančnih sredstev.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Kratkoročne finančne rezervacije

–

–

–

–

2

2.7.   OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

Obveznosti iz poslovanja so obveznosti za plačilo blaga ali storitev, ki so bile prejete oziroma priskrbljene ter so bile za razliko od vnaprej vračunanih stroškov že zaračunane ali formalno dogovorjene z dobaviteljem. Nanašajo se lahko tako na menjalne posle (kot je nabava blaga ali storitev) kot tudi na nemenjalne posle (npr. zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do nepovratnih sredstev, predhodnega financiranja ali drugih sredstev EU).

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

2.7.1

–

10

93

104

150

Razne obveznosti iz poslovanja

2.7.2

–

6

78

83

105

Skupaj

 

–

16

171

187

256

2.7.1.   Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Dobavitelji

–

7

64

71

56

Tretje države

–

(1 )

8

7

29

Javni organi

–

4

20

24

66

Institucije in agencije

–

–

2

2

–

Skupaj

–

10

93

104

150

Obveznosti iz poslovanja večinoma vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v zvezi z nepovratnimi sredstvi, zagotovljenimi upravičencem. Knjižijo se v trenutku prejetja izkaza stroškov, in sicer v celotnem znesku izkaza stroškov. Po preverjanju upravičenosti se upravičencem plačajo le upravičeni zneski. Ob koncu leta se opravi analiza neporavnanih zahtevkov za povračilo stroškov in ocenjeni upravičeni zneski, povezani z navedenimi zahtevki za povračilo stroškov, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Ocenjeni neupravičeni zneski so prikazani pod postavko „Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja“.

Zmanjšanje obveznosti iz poslovanja je posledica manjšega obsega prejetih računov, ki do konca leta še niso bili plačani.

2.7.2.   Razne obveznosti iz poslovanja

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

2.7.2.1

–

6

22

27

28

Odloženi prispevki h kapitalu

2.7.2.2

–

–

51

51

64

Druge razne obveznosti iz poslovanja

 

–

–

5

5

12

Skupaj

 

–

6

77

83

105

2.7.2.1.   Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

Obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje so sredstva, ki jih je ERS prejel v zvezi s sporazumi za sofinanciranje. ERS mora te prispevke uporabiti za zagotavljanje dogovorjenih storitev tretjim osebam, neporabljena sredstva pa mora vrniti vplačnikom. Čas uporabe zneskov sofinanciranja določa, ali se ti razkrijejo kot kratkoročni ali nekratkoročni.

Ob koncu leta se izvede ocena vseh obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje za vsak primer posebej in vsi zneski, za katere ni verjetno, da bodo uporabljeni v naslednjih 12 mesecih, se štejejo za nekratkoročne.

(v milijonih EUR)

 

8. ERS

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja za sofinanciranje

–

–

6

22

27

28

2.7.2.2.   Odloženi prispevki h kapitalu

Odloženi prispevki h kapitalu v višini 1,2 milijona EUR se nanašajo na povračila državam članicam in Združenemu kraljestvu iz sproščenih ali neporabljenih sredstev projektov v okviru 9. ERS (glej pojasnilo 2.9.1). Države članice so soglašale, da se povračilo izravna s prispevki iz 11. ERS pri prvem razpisu za prispevke v letu 2026.

Poleg povračil se znesek v višini 49 milijonov EUR nanaša na prvi obrok za leto 2026, ki so ga Združeno kraljestvo, Portugalska, Madžarska in Estonija plačali vnaprej. Od tega zneska se 44 milijonov EUR v celoti nanaša na prispevek Združenega kraljestva. V skladu s členom 152 sporazuma o izstopu je Združeno kraljestvo še naprej članica ERS do zaključka 11. ERS in vseh prejšnjih nezaključenih ERS ter v zvezi s tem prevzame enake obveznosti kot države članice (glej pojasnilo 2.9.1).

2.8.   VNAPREJ VRAČUNANI STROŠKI

Vnaprej vračunani stroški so obveznosti plačila blaga ali storitev, ki so bile prejete oziroma opravljene, vendar za razliko od obveznosti iz poslovanja zanje še ni bil izdan račun ali še niso bile formalno dogovorjene z dobaviteljem. Izračun vnaprej vračunanih stroškov temelji na odprtem znesku proračunskih obveznosti ob koncu leta. Delež ocenjenih vnaprej vračunanih stroškov, ki se nanaša na plačano predhodno financiranje, je bil evidentiran kot zmanjšanje zneskov predhodnega financiranja.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Vnaprej vračunani stroški

–

34

661

695

774

Vnaprej vračunani stroški zajemajo ocenjene odhodke iz poslovanja za tekoče ali zaključene pogodbe brez potrjenih zahtevkov za povračilo stroškov, pri čemer so bili upravičeni odhodki, nastali upravičencem, ocenjeni na podlagi najboljših razpoložljivih informacij v času priprave računovodskih izkazov. Opozoriti je treba, da se informacije, ki izhajajo iz običajnega poslovanja, kot so podaljšanja pogodb, podpisana po datumu poročanja, ne upoštevajo sistematično in da morebitnega učinka teh dejavnosti na vnaprej vračunane stroške ni mogoče zanesljivo oceniti. Delež ocenjenih vnaprej vračunanih stroškov, ki se nanaša na plačano predhodno financiranje, je bil evidentiran kot zmanjšanje zneskov predhodnega financiranja (glej pojasnilo 2.2).

Zmanjšanje vnaprej vračunanih stroškov za 79 milijonov EUR je mogoče pojasniti z zmanjšanjem števila pogodb, za katere je bilo treba oceniti in vnaprej vračunati stroške. To zmanjšanje je v skladu z življenjskim ciklom ERS in s tem povezanim številom odprtih pogodb.

NETO SREDSTVA

2.9.   KAPITAL SKLADA

Države članice ERS zagotovijo prispevke v Sklad za izvajanje programov ERS, kakor je določeno v notranjem sporazumu za vsak ERS. V skladu z veljavno pravno podlago o pozivih za vplačilo kapitala, tj. zahtevkih za financiranje za dano leto N, odloča Svet s sklepom v letu N–1, pri čemer se sredstva, ki bodo prejeta, jasno dodelijo določenim prihodnjim obdobjem.

Prispevki izpolnjujejo merila za prispevke lastnikov (EAR 1) in se posledično v računovodskih izkazih ERS obravnavajo kot kapital Sklada. Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov, ki jih zagotovijo države članice ERS. Ker se nevpoklicani kapital Sklada odšteje od skupnega kapitala Sklada (glej Izkaz sprememb v neto sredstvih), se v bilanci stanja pripozna zgolj vpoklicani kapital Sklada.

Ker se dogovorjeni prispevki dodelijo določenim obdobjem poročanja, pri čemer pravni zahtevek ERS do držav članic ERS nastane samo v teh obdobjih, se vsi vnaprej prejeti zneski pripoznajo kot odloženi prispevki h kapitalu v okviru obveznosti poslovanja in ne kot vpoklicani kapital.

2.9.1.   Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

Kapital Sklada

10 435

20 819

29 290

60 544

Nevpoklicani kapital Sklada

–

–

(4 840 )

(4 840 )

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2024

10 435

20 819

24 449

55 704

Kapital Sklada

10 434

20 816

29 278

60 528

Nevpoklicani kapital Sklada

–

–

(4 040 )

(4 040 )

Vpoklicani kapital Sklada na dan 31. 12. 2025

10 434

20 816

25 237

56 488

Nevpoklicana sredstva so zneski, ki še niso bili vpoklicani od držav članic. Vpoklicani kapital Sklada so prispevki, ki jih je vpoklical ERS in ki so jih države članice prenesle na zakladniške račune (glej pojasnilo 2.9.2 v nadaljevanju).

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2025/2324 (6) so se prispevki držav članic iz Notranjega sporazuma za 9. ERS zmanjšali za znesek v višini 1,2 milijona EUR iz sredstev, sproščenih v okviru tega ERS. Vračila, nastala zaradi tega zmanjšanja, so bila izravnana pri dodatnem vpoklicu sredstev v okviru 11. ERS. Povračilo se bo dejansko izvedlo z zmanjšanjem plačila prvega obroka za leto 2026 (glej pojasnilo 2.7.2).

Čeprav Združeno kraljestvo v skladu s členom 153 sporazuma o izstopu ostaja članica ERS do zaključka vseh programov, pa njegovega deleža neporabljenih in sproščenih sredstev iz 9. in 10. ERS ni mogoče ponovno uporabiti. Združeno kraljestvo je leta 2025 zaprosilo, da se njegov drugi obrok za to leto pobota z njegovim neporavnanim deležem v rezervi 10. in 11. ERS. Zaradi tega je bil kapital Sklada za 10. in 11. ERS zmanjšan za 15 milijonov EUR.

2.9.2.   Vpoklicani in nevpoklicani kapital Sklada po državah članicah in za Združeno kraljestvo

(v milijonih EUR)

Prispevki – 11. ERS

V %

Nevpoklicani kapital na dan 31. 12. 2024

Kapital, vpoklican v letu 2025

Nevpoklicani kapital na dan 31. 12. 2025

Avstrija

2,40

116

(19 )

97

Belgija

3,25

157

(26 )

131

Bolgarija

0,22

11

(2 )

9

Hrvaška

0,23

11

(2 )

9

Ciper

0,11

5

(1 )

5

Češka

0,80

39

(6 )

32

Danska

1,98

96

(16 )

80

Estonija

0,09

4

(1 )

3

Finska

1,51

73

(12 )

61

Francija

17,81

862

(143 )

720

Nemčija

20,58

996

(165 )

831

Grčija

1,51

73

(12 )

61

Madžarska

0,61

30

(5 )

25

Irska

0,94

46

(8 )

38

Italija

12,53

606

(100 )

506

Latvija

0,12

6

(1 )

5

Litva

0,18

9

(1 )

7

Luksemburg

0,26

12

(2 )

10

Malta

0,04

2

(0 )

2

Nizozemska

4,78

231

(38 )

193

Poljska

2,01

97

(16 )

81

Portugalska

1,20

58

(10 )

48

Romunija

0,72

35

(6 )

29

Slovaška

0,38

18

(3 )

15

Slovenija

0,22

11

(2 )

9

Španija

7,93

384

(63 )

320

Švedska

2,94

142

(24 )

119

Združeno kraljestvo

14,68

710

(117 )

593

Skupaj

100,00

4 840

(800 )

4 040

Ker je bil kapital v okviru 9. in 10. ERS v prejšnjih letih v celoti vpoklican in prejet, se znesek v višini 800 milijonov EUR, ki je bil vpoklican leta 2025, v celoti nanaša na 11. ERS. Vpoklicani kapital se je zmanjšal z 1 200 milijonov EUR v letu 2024 na 800 milijonov EUR v letu 2025.

2.9.3.   Prerazporeditve vpoklicanega kapitala Sklada med delujočimi ERS

v milijonih EUR

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

Skupaj

Stanje na dan 31. 12. 2023

(509 )

(120 )

628

–

Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost

(1 )

1

–

–

Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost

–

(68 )

68

–

Stanje na dan 31. 12. 2024

(510 )

(187 )

696

–

Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS za uspešnost

–

–

–

–

Prerazporeditev sredstev iz prejšnjih ERS v rezervo 11. ERS za uspešnost

–

–

–

–

Stanje na dan 31. 12. 2025

(510 )

(187 )

696

–

Ta postavka vključuje sredstva, prerazporejena med delujočimi ERS.

Od začetka veljavnosti Sporazuma iz Cotonouja se vsa neporabljena sredstva iz prejšnjih delujočih ERS po sprostitvi prevzetih obveznosti prerazporedijo v zadnji odprti ERS. Sredstva, ki se prerazporedijo iz drugih ERS, povečujejo odobritve sklada, ki jih prejme, in znižujejo odobritve sklada, iz katerega so bila prerazporejena. Za sredstva, prerazporejena v rezervo 10. in 11. ERS za uspešnost, se lahko obveznosti prevzamejo samo pod posebnimi pogoji, določenimi v notranjih sporazumih.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

PRIHODKI

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

2025

2024

Prihodki iz nemenjalnih poslov

3.1

12

41

Prihodki iz menjalnih poslov

3.2

28

90

Skupaj

 

40

131

3.1.   PRIHODKI IZ NEMENJALNIH POSLOV

Prihodki iz nemenjalnih poslov se nanašajo na posle, pri katerih prenosnik zagotovi sredstva prejemniku, ne da bi prejemnik v zameno neposredno zagotovil približno enako vrednost. Ta postavka vključuje predvsem zneske, prejete od Komisije med letom, in izterjave odhodkov iz poslovanja.

(v milijonih EUR)

 

Pojasnilo

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Izterjava odhodkov

 

1

4

5

11

24

Prihodki iz sofinanciranja

3.1.1

–

1

–

1

17

Skupaj

 

1

5

5

12

41

Nemenjalne prihodke je mogoče razčleniti po načinu upravljanja, kot sledi:

(v milijonih EUR)

 

2025

2024

Neposredno upravljanje

 

 

Izvedle:

 

 

Komisija

1

1

Izvajalske agencije

1

2

Delegacije EU

4

4

 

6

7

Posredno upravljanje

 

 

Izvedli:

 

 

Tretje države

4

31

Mednarodne organizacije

1

3

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

1

–

 

6

34

Skupaj

12

41

3.1.1.   Prihodki iz sofinanciranja

Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in kot taki ne bi smeli vplivati na izkaz poslovnega izida, ko so prejeti. Prejeti prispevki so razvrščeni med obveznosti (glej pojasnilo 2.7.2.1), dokler niso izpolnjeni pogoji, vezani na podarjena sredstva, tj. dokler ne nastanejo upravičeni stroški (glej pojasnilo 3.5). Ustrezni znesek se nato v izkazu poslovnega izida pripozna kot nemenjalni prihodek iz sofinanciranja. Posledično ni učinka na poslovni izid za zadevno leto.

3.2.   PRIHODKI IZ MENJALNIH POSLOV

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Finančni prihodki

–

–

8

8

19

Drugi prihodki

–

1

19

20

71

Skupaj

–

2

26

28

90

8 milijonov EUR v razdelku „Finančni prihodki“ sestavljajo predvsem natečene obresti na neplačane naloge za izterjavo, obresti na predhodno financiranje, obresti iz sredstev v centralnih in poslovnih bankah in prihodki iz finančnih instrumentov.

Postavka „Drugi prihodki“ se večinoma nanaša na pozitivne tečajne razlike. Ustrezne negativne tečajne razlike so vknjižene pod postavko „Drugi odhodki“ (glej pojasnilo 3.7).

ODHODKI

3.3.   ODHODKI, KI SO JIH IZVRŠILI DRUGI SUBJEKTI

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Odhodki za tehnično pomoč

–

–

4

4

4

Znesek v višini štiri milijone EUR se nanaša na odhodke za tehnično pomoč, nastale pri več finančnih instrumentih.

3.4.   INSTRUMENTI POMOČI

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Programljiva pomoč

2

6

459

467

630

Projekti znotraj držav AKP

–

85

331

416

497

Nujna pomoč

–

1

48

50

(13 )

Drugi programi pomoči

5

–

–

5

–

Institucionalna podpora

–

(9 )

14

4

4

Prispevki za skrbniška sklada

–

–

101

101

118

Skupaj

8

83

953

1 043

1 237

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah, odvisno od tega, kako se izvršujejo in upravljajo plačila.

V letu 2025 so se odhodki iz poslovanja zmanjšali za 194 milijonov EUR predvsem zaradi zmanjšanja odhodkov v okviru 11. ERS, ki so se zmanjšali s 1 145 milijonov EUR leta 2024 na 953 milijonov EUR leta 2025. To zmanjšanje odraža življenjski cikel ERS, ko se postopoma približujejo zaključku. 11. ERS je končno fazo dosegel po začetku veljavnosti določbe o prenehanju veljavnosti 31. decembra 2020, ki določa presečni datum za prevzemanje novih obveznosti. Čeprav ni mogoče sprejeti novih sklepov o financiranju, se izvajanje tekočih projektov nadaljuje do njihovega zaključka, zato se odhodki postopno zmanjšujejo.

Podobno odhodki v okviru 10. ERS odražajo napredno fazo izvajanja in postopno zaključevanje programov. Zaključevanje 10. ERS dobro napreduje, pri čemer se je večina pogodb že iztekla, preostale pogodbe pa so v fazi končnega operativnega in finančnega zaključevanja, vključno z ocenami, revizijami in izterjavami. Negativni zneski v okviru 10. ERS v zvezi z institucionalno podporo izhajajo iz razveljavitve vnaprej vračunanih stroškov za leto 2024, ki so presegli dejanske odhodke, nastale v letu 2025. Nanašajo se na pogodbo o institucionalni podpori sekretariatu AKP, ki naj bi se prvotno iztekla decembra 2024, nato pa je bila podaljšana do 15. septembra 2025. Zaradi zamud, povezanih s prenovo in prodajo stavbe, ki jo v Bruslju uporabljajo države AKP, načrtovanih dejavnosti ni bilo mogoče v celoti izvesti, kar je povzročilo sprostitev obveznosti v višini 10,7 milijona EUR.

Leta 2025 je na odhodke za projekte znotraj držav AKP vplival dobiček v višini 23 milijonov EUR zaradi razveljavitve vnaprej vračunanih stroškov za leto 2024, povezanih z enim projektom, pri čemer ta razveljavitev odraža posodobljene informacije o izvajanju, prejete od izvajalskega partnerja.

9. ERS je trenutno v zadnji fazi zaključevanja, pri čemer se še vedno izvaja le omejeno število pogodb.

Skupno je bilo med februarjem 2025 in januarjem 2026 v treh tekočih ERS zaključenih 578 pogodb, kar je prispevalo k zmanjšanju odhodkov iz poslovanja.

3.5.   ODHODKI ZA SOFINANCIRANJE

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Sofinanciranje

–

1

–

1

17

V tej postavki so vključeni odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2025. Opozoriti je treba, da nastali odhodki vključujejo ocenjene zneske, povezane s časovnim presekom (in posledično z razveljavitvami ocenjenih zneskov, povezanih s prejšnjim letom).

V skladu z računovodskimi pravili o sofinanciranju nastali zneski niso vplivali na rezultat ERS za dano leto, ker so bili pripoznani v odhodkih za sofinanciranje in prihodkih od sofinanciranja (glej tudi pojasnilo 3.1.1).

Instrumenti pomoči in odhodki za sofinanciranje po vrsti upravljanja

(v milijonih EUR)

 

2025

2024

Neposredno upravljanje

 

 

Izvedle:

 

 

Komisija

32

17

Izvajalske agencije EU

2

3

Skrbniška sklada

–

118

Delegacije EU

103

148

 

137

286

Posredno upravljanje

 

 

Izvedli:

 

 

EIB in EIS

130

84

Mednarodne organizacije

354

287

Subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve

88

156

Subjekti javnega prava

55

126

Tretje države

278

314

Organi EU z javno-zasebnim partnerstvom

1

–

 

906

967

Skupaj

1 044

1 254

3.6.   STROŠKI FINANCIRANJA

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Neto izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

(2 )

1

4

3

(1 )

Izguba pri finančnih sredstvih ali obveznostih po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

–

2

31

33

3

Subvencioniranje opravnin (provizij)

–

–

4

4

2

Skupaj

(2 )

3

39

40

3

Neto izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev zajemajo izgube zaradi oslabitve finančnih instrumentov in ocenjene odhodke za neizterljive zneske, ki izhajajo iz starajočih se nalogov za izterjavo (več kot 2 leti), stečajev in opustitev.

Finančni odhodki v višini 33 milijona EUR za finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja se nanašajo predvsem na tečajne razlike, obresti in spremembe poštene vrednosti za več finančnih instrumentov.

Znesek v višini 4 milijon EUR pod postavko „Subvencioniranje opravnin (provizij)“ se nanaša na stroške, nastale v okviru finančnega instrumenta Kulima.

3.7.   DRUGI ODHODKI

V to postavko so vključeni odhodki upravne narave, kot so zunanje storitve, ki niso povezane z IT, komunikacije in publikacije, stroški usposabljanja itd.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

2025

2024

Upravni odhodki in odhodki za IT

–

1

7

8

43

Realizirane izgube od terjatev, ki izhajajo iz dobav blaga in storitev

1

–

–

1

4

Tečajne izgube

–

3

31

34

63

Tečajne izgube pri finančnih instrumentih

–

–

3

3

1

Skupaj

1

5

40

46

110

Postavka „Upravni odhodki in odhodki za IT“ vključuje zneske, ki temeljijo na notranjem sporazumu za ERS s Komisijo za pokritje upravnih odhodkov, ki nastanejo na sedežu in v delegacijah pri upravljanju programov ERS.

Leta 2025 je na upravne odhodke vplivala razveljavitev vnaprej vračunanih stroškov za leto 2024, povezanih z odhodki za zaposlene, ki jih je financiral ERS. Zato sporočeni odhodki za zaposlene znašajo 1,3 milijona EUR namesto 36 milijonov EUR, ki so dejansko nastali v letu 2025.

4.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA BISTVENA RAZKRITJA

4.1.   POGOJNA SREDSTVA

Pogojna sredstva so možna sredstva, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Jamstva za predhodno financiranje

–

–

13

13

19

Jamstva za predhodno financiranje se v nekaterih primerih zahtevajo od upravičencev, ki niso države članice, ob plačilu predujmov.

Konec leta 2025 so jamstva za predhodno financiranje znašala 13 milijonov EUR v primerjavi z 19 milijoni EUR leta 2024. To je v skladu z likvidacijo ERS in postopnim zaključevanjem pogodb.

V primeru pogodb, ki se upravljajo v okviru posrednega upravljanja, jamstva pripadajo naročniku, ne ERS, zato jih ERS ne razkrije.

4.2.   POGOJNE OBVEZNOSTI

Pogojne obveznosti so bodisi možne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom subjekta, bodisi trenutne obveznosti, ki izhajajo iz preteklih dogodkov, kadar odliv sredstev ni verjeten ali kadar zneska ni mogoče zanesljivo izmeriti.

4.2.1.   Dana jamstva

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Dana jamstva

–

–

29

29

26

Iz zgornje razpredelnice je razviden obseg izpostavljenosti ERS morebitnim prihodnjim plačilom, povezanim z jamstvi, danimi skupini EIB ali drugim finančnim institucijam. Zneski so prikazani brez finančnih rezervacij ali finančnih obveznosti, pripoznanih za te programe.

Znesek v višini 29 milijonov EUR se nanaša na jamstva v okviru naslednjih finančnih instrumentov: 8 milijonov EUR v okviru finančnega instrumenta Euritz, 10 milijonov EUR v okviru sklada Kulima in dodatnih 11 milijonov EUR v okviru instrumenta za kmetijsko vrednostno verigo v Zambiji.

4.2.2.   Pogojne obveznosti v zvezi s sodnimi postopki

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Odprti sodni postopki

–

9

7

16

7

Konec leta 2025 sta bila odprta le dva sodna postopka v skupni vrednosti 16 milijonov EUR.

4.3.   DRUGA POMEMBNA RAZKRITJA

4.3.1.   Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

Spodaj razkriti znesek je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti (RAL – reste à liquider), zmanjšan za povezane zneske, ki so bili v izkaz poslovnega izida vključeni kot odhodki. Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek obveznosti, ki še niso bile plačane in/ali sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov.

(v milijonih EUR)

 

9. ERS

10. ERS

11. ERS

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Neporavnane obveznosti, ki še niso prikazane kot odhodki

16

106

1 533

1 654

2 701

Zmanjšanje neporavnanih obveznosti je v veliki meri posledica zmanjšanja neporavnanih proračunskih obveznosti, ki so konec leta 2025 skupaj znašale 2 697 milijonov EUR (2024: 3 812 milijonov EUR). To je v skladu z življenjskim ciklom ERS in je povezano tudi z razvojem števila odprtih pogodb (glej pojasnilo 2.2).

5.   OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z upravljanjem finančnih tveganj ERS se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu ERS izvaja Komisija za izvrševanje njegovih sredstev.

5.1.   STRATEGIJE UPRAVLJANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja so določena v finančni uredbi za 11. ERS in v Notranjem sporazumu.

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

(a)

države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri centralni banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS;

(b)

države članice plačajo prispevke za ERS v eurih, plačila ERS pa so v eurih in drugih valutah;

(c)

stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno.

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) za izvrševanje plačil in prejemanje prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistemov in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranje kontrole Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven nadzora. Te smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja, njihovo upoštevanje pa se redno preverja.

5.2.   VALUTNO TVEGANJE

Izpostavljenost ERS valutnemu tveganju ob koncu leta – neto pozicija

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

 

USD

EUR

Drugo

Skupaj

USD

EUR

Drugo

Skupaj

Finančna sredstva

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

15

5

5

25

10

4

7

21

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

37

54

1

92

42

61

9

112

Terjatve

5

4

 

9

6

5

–

11

Denar in denarni ustrezniki

6

280

–

286

11

400

–

411

 

63

343

6

412

69

470

16

555

Finančne obveznosti

 

 

 

 

 

 

 

 

Finančne rezervacije in obveznost iz finančnih poroštev

–

(5 )

–

(5 )

–

(3 )

–

(3 )

 

–

(5 )

–

(5 )

–

(3 )

–

(3 )

Skupaj

63

338

6

407

69

467

16

552

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.

5.3.   OBRESTNO TVEGANJE

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.

Sredstva, ki jih ima na različnih bančnih računih, se obrestujejo. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da redno natečene obresti odražajo tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Vsaka država članica prispevke v proračun ERS knjiži na posebnem računu, odprtem pri finančni instituciji, ki jo določi posamezna država članica. Za obravnavanje tveganja negativnega obrestovanja, ki je obstajalo pred nekaj leti, so vzpostavljeni postopki za upravljanje denarnih sredstev, da se čim bolj zmanjšajo stanja na zadevnih računih. Poleg tega je v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/888 (7) vsako negativno obrestovanje na teh računih v breme zadevne države članice.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na tržno referenčno obrestno mero in se prilagaja, da odraža nihanja te obrestne mere. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi se njegova sredstva lahko obrestovala po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

5.4.   KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju

Za finančna sredstva so sporočeni zneski neto knjigovodske vrednosti in predstavljajo izpostavljenost ERS kreditnemu tveganju ob koncu obdobja poročanja.

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Finančna sredstva

 

 

Posojila

25

21

Denar in denarni ustrezniki

286

411

Menjalne terjatve  (*1)

9

11

Dana jamstva

 

 

Pogodbe o finančnem poroštvu

13

12

Skupaj na dan 31. 12. 2025

333

454

(*1)  Brez odloženih stroškov.

Posojila finančnih instrumentov: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

 

1. stopnja

2. stopnja

3. stopnja

Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Bonitetna ocena

 

 

 

 

 

Prvi razred in visoka kakovost

–

–

–

–

–

Zgornji srednji razred

–

–

–

–

–

Nižji srednji razred

–

–

–

–

–

Neinvesticijski razred in neplačilni razred

23

4

7

–

33

Bruto knjigovodska vrednost

23

4

7

–

33

Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo

2

1

5

–

8

Neto knjigovodska vrednost

21

3

2

–

25

Denar in denarni ustrezniki: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Bonitetna ocena

 

 

Prvi razred in visoka kakovost

266

314

Zgornji srednji razred

15

91

Nižji srednji razred

5

6

Neinvesticijski razred in neplačilni razred

–

–

Bruto knjigovodska vrednost

286

411

Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo

–

–

Neto knjigovodska vrednost

286

411

Terjatve: kreditna kakovost

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

 

Nezapadle

Zapadle

Zapadle

Zapadle

Zapadle

Skupaj

 

od 0 do 30 dni

od 31 do 90 dni

od 91 dni do 1 leta

> 1 leto

Bruto knjigovodska vrednost

9

–

–

–

–

9

Odbitek zaradi popravka vrednosti za izgubo

–

–

–

–

–

–

Neto knjigovodska vrednost

9

–

–

–

–

9

Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja: kreditna kakovost

V letu 2025 se finančna sredstva po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja, vključena v te računovodske izkaze, nanašajo na kapitalske naložbe, ki niso izpostavljene kreditnemu tveganju (glej pojasnilo 2.1).

5.5.   LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Analiza zapadlosti finančnih obveznosti po preostali pogodbeni zapadlosti

Finančne obveznosti in obveznosti iz poslovanja znotraj te postavke se razkrijejo s knjigovodskimi vrednostmi iz bilance stanja.

(v milijonih EUR)

 

< 1 leto

1–5 let

> 5 let

Skupaj

Finančne obveznosti na dan 31. 12. 2025

187

0

–

187

Finančne obveznosti na dan 31. 12. 2024

256

0

–

256

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostujejo za izvrševanje plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.

Vendar se prispevki držav članic za ERS vsako leto plačajo v treh obrokih, medtem ko na plačila vplivajo sezonski dejavniki.

Za zagotovitev, da zakladniška sredstva vedno zadostujejo za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v posameznem mesecu, se med zakladnico Komisije in ustreznimi službami za porabo sredstev redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice.

Poleg navedenega pa v okviru zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

6.   RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Povezane stranke ERS so skrbniški sklad EU Bêkou, nujni skrbniški sklad EU za Afriko in Evropska komisija. Posli med temi subjekti potekajo kot del običajnega poslovanja ERS in zato v skladu z računovodskimi pravili EU niso potrebne posebne zahteve po njihovem razkritju.

ERS nima ločenega upravljanja, saj ga upravlja Komisija. Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja EU, tudi Komisije, so razkrite v konsolidiranem zaključnem računu Evropske unije pod naslovom 7.2 „Upravičenosti ključnega vodstvenega osebja“.

7.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Računovodja ERS do datuma podpisa tega zaključnega računa ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij, kar je upoštevano v zgoraj predstavljenih informacijah.

8.   USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA IN PRORAČUNSKEGA REZULTATA

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka. Proračunski rezultat pa temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunski rezultat izvirata iz istih osnovnih poslov, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. Ta uskladitev je prikazana v spodnji razpredelnici, pri čemer so izpostavljeni ključni uskladitveni zneski, razdeljeni na prihodkovne in odhodkovne postavke. Pojasnila k razpredelnici zagotavljajo dodatne informacije o naravi ključnih uskladitvenih postavk.

(v milijonih EUR)

 

2025

2024

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

(1 094 )

(1 240 )

Prihodki

 

 

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat

(5 )

(25 )

Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še nepobrane

(10 )

(4 )

Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu

13

18

Poraba, ki zmanjšuje prihodke

44

38

Nezaračunani prihodki (neto)

(25 )

(98 )

Drugo

–

–

Odhodki

 

 

Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani

10

65

Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu

(48 )

(176 )

Neto učinek predhodnega financiranja

730

1 147

Vnaprej vračunani odhodki (neto)

(509 )

(1 070 )

Drugo

 

 

PRORAČUNSKI REZULTAT ZA ZADEVNO LETO

(893 )

(1 345 )

8.1.   USKLADITVENE POSTAVKE – PRIHODKI

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunski rezultat, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pa je treba pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Neto učinek vrstice predhodnega financiranja se nanaša na obračun predhodnega financiranja z zneski, izterjanimi od upravičencev. Ti denarni prejemki so proračunski prihodki, vendar ne vplivajo na poslovni izid in morajo biti zato dodani zaradi uskladitve.

Neto nezaračunani prihodki so večinoma sestavljeni iz prihodkov, nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo neto učinek, tj. nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane nezaračunane prihodke prejšnjega leta.

8.2.   USKLADITVENE POSTAVKE – ODHODKI

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Odhodki prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pa morajo biti pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar bodisi ne vplivajo na poslovni izid bodisi znižujejo odhodke v primeru popravkov.

Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunski rezultat.

Neto učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu (in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta), ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnega dogodka, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Neto vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni večinoma iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili ERS. Upošteva se samo neto učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.

DEL I.2

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU IN NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO

RAČUNOVODSKI IZKAZI SKRBNIŠKEGA SKLADA EU BÊKOU ZA LETO 2025  (8)

OZADJE

Splošno ozadje skrbniških skladov Unije

Ustanovitev

V skladu s členoma 238 in 239 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (9), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (10), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi EU). Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe.

Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi. Ta sklep vključuje sporazum o ustanovitvi z drugimi donatorji.

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:

—

obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije;

—

skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in drugih donatorjev;

—

skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost;

—

cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo.

Sedanji skrbniški skladi EU

Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade EU:

—

skrbniški sklad EU Bêkou, namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo. Ustanovljen je bil 15. julija 2014;

—

skrbniški sklad EU Madad, regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji. Ustanovljen je bil 15. decembra 2014;

—

nujni skrbniški sklad EU za Afriko, nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki. Ustanovljen je bil 12. novembra 2015;

—

skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu. Ustanovljen je bil 12. decembra 2016.

Naloga

Skrbniški sklad EU Bêkou je bil ustanovljen z namenom spodbujanja stabilizacije in obnove v Srednjeafriški republiki. Glavni cilj sklada, kot je določen v sporazumu o njegovi ustanovitvi, je „zagotavljati dosledno, ciljno usmerjeno pomoč za krepitev odpornosti ranljivih skupin ter podporo pri premagovanju krize in obnovi v Srednjeafriški republiki, usklajevanje kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov in pomoč sosednjim državam pri premagovanju posledic krize“.

Glavne operativne dejavnosti

Skrbniški sklad Unije združuje vire različnih donatorjev za financiranje programov na podlagi dogovorjenih ciljev. Skrbniški sklad EU Bêkou je od ustanovitve julija 2014 sprejel 22 programov in dosegel več kot 2,5 milijona upravičencev. Programi so namenjeni pomoči Srednjeafriški republiki in njenemu prebivalstvu po krizi leta 2013. Natančneje, skrbniški sklad EU Bêkou je namenjen zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev (predvsem na področju zdravja, vode in sanitarnih storitev), podpori gospodarskemu okrevanju in ustvarjanju delovnih mest ter spodbujanju socialne kohezije in sprave.

Upravljanje

Skrbniški sklad EU Bêkou upravlja Evropska komisija, ki opravlja tudi naloge sekretariata njegovih dveh organov upravljanja – upravnega in operativnega odbora. Upravni in operativni odbor sestavljajo predstavniki donatorjev, Komisije, Evropskega parlamenta, predstavnik oblasti Srednjeafriške republike in opazovalci. Pravila za sestavo upravnega odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije.

Glavna naloga upravnega odbora je določiti in pregledovati splošno strategijo skrbniškega sklada. Operativni odbor je odgovoren za izbor ukrepov, ki se financirajo iz skrbniškega sklada, in za nadzor nad njihovim izvajanjem. Poleg tega odobri zaključni račun in letna poročila o dejavnostih, ki se financirajo iz skrbniškega sklada.

Viri financiranja

Skrbniški sklad EU Bêkou se financira s prispevki donatorjev.

Zaključni računi

Podlaga za pripravo

Pravni okvir in roki za pripravo zaključnega računa so določeni v „Sporazumu o ustanovitvi Skrbniškega sklada Evropske unije za Srednjeafriško republiko (v nadaljnjem besedilu: skrbniški sklad EU Bêkou) in njegovih notranjih pravilih“ (v nadaljnjem besedilu: sporazum o ustanovitvi). Kot je določeno v sporazumu o ustanovitvi se zaključni račun pripravi v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja Komisije (računovodska pravila EU, EAR) in temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Računovodja

Računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniških skladov Unije. Računovodja je odgovoren za določitev računovodskih postopkov in kontnega okvira, ki so skupni za vse skrbniške sklade Unije. Notranji revizor Komisije, urad OLAF in Računsko sodišče imajo v zvezi s skrbniškimi skladi Unije enaka pooblastila kakor v zvezi z drugimi ukrepi, ki jih izvaja Komisija. Vsako leto se opravi tudi neodvisna zunanja revizija skrbniških skladov Unije.

Struktura zaključnega računa

Zaključni račun zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra, sestavljajo pa ga računovodski izkazi in poročila o izvrševanju proračuna. Medtem ko se računovodski izkazi in spremna pojasnila pripravijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna temeljijo predvsem na gibanju gotovine.

Postopek od začasnega zaključnega računa do razrešnice

Revizijo zaključnega računa izvede neodvisni zunanji revizor. Začasni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja, se do 15. februarja naslednjega leta pošlje operativnemu odboru, ki ga nato pošlje revizijski družbi, ki jo je subjekt izbral na podlagi razpisnega postopka. Računovodja po končani reviziji pripravi končni zaključni račun in ga predloži operativnemu odboru v odobritev (člen 8.3.4(c)).

Zaključni račun skrbniškega sklada EU Bêkou je konsolidiran v zaključnem računu Evropskega razvojnega sklada.

Glavni poslovni dosežki

Glavni dosežki v letu

EU je julija 2014 ustanovila svoj prvi skrbniški sklad, imenovan Bêkou (kar v jeziku Sango pomeni upanje), da bi Srednjeafriški republiki in njenemu prebivalstvu pomagala po krizi leta 2013. Skrbniški sklad EU Bêkou je namenjen zagotavljanju dostopa do osnovnih storitev (predvsem na področjih zdravja ter vode in sanitarnih storitev), podpori razvoju podeželja in gospodarskemu okrevanju ter spodbujanju sprave. Od svoje ustanovitve je financiral 22 programov, ki zajemajo 125 projektov, in dosegel več kot polovico prebivalcev Srednjeafriške republike.

Srednjeafriška republika ostaja s številnih vidikov nestabilna država, zlasti z vidika upravljanja in lokalnih zmogljivosti.

Varnostne razmere se postopno izboljšujejo. Vendar je podregija še vedno prizadeta zaradi nestabilnosti, ki jo povzročajo konflikti v Sudanu, Demokratični republiki Kongo in Čadu. Te razmere so vzrok za tokove beguncev v Srednjeafriško republiko, kar še poslabšuje neustrezno prehransko varnost.

Leta 2025 sta bila za gospodarstvo Srednjeafriške republike značilna visoka inflacija in pomanjkanje. Vendar se razmere v državi postopno izboljšujejo zahvaljujoč nacionalnemu razvojnemu načrtu (NRP 2024–2028), ki je časovni načrt za socialno in gospodarsko preobrazbo Srednjeafriške republike. Ta načrt se postopno uresničuje. To dokazujejo uspehi donatorske okrogle mize, ki je potekala septembra 2025 v Casablanci.

Leto 2025 so zaznamovale tudi združene decembrske splošne volitve (predsedniške, občinske, regionalne in parlamentarne) z logistično podporo večdimenzionalne integrirane misije Združenih narodov za stabilizacijo Srednjeafriške republike (MINUSCA – Mission Multidimensionnelle intégrée des Nations Unies pour la Stabilisation en République Centrafricaine) in finančno podporo EU (volilni imenik, nacionalna volilna agencija). Odnosi z EU ostajajo dobri in stabilni.

Faza zaključevanja sklada, za katero so značilni zaključevanja in sprostitve obveznosti, pri čemer se revizije in ocenjevanja izvajajo do leta 2026, se začne s koncem operativnega izvajanja zadnjih projektov. Poudariti je treba, da se bo kontinuiteta ukrepov (zlasti na področju zdravja in izobraževanja) v največji možni meri ohranila prek projektov NDICI, in sicer zaradi izkušenj, pridobljenih med izvajanjem sklada, v posvetovanju z vlado ter tehničnimi in finančnimi partnerji v skladu z nacionalnim razvojnim načrtom.

Ključni dosežki na posebnih prednostnih področjih

Ključni dosežki v letu 2025, predstavljeni v nadaljevanju, odražajo glavne specifične cilje/področja ukrepanja skrbniškega sklada EU Bêkou.

Na področju dostopa do storitev je bilo v letu 2025 saniranih 21 vrtin, s čimer se je izboljšal dostop do storitev v zvezi z vodo, higieno in sanitarnimi storitvami za dodatnih 10 500 ljudi, kar pomeni, da je bilo od začetka delovanja sklada skupaj dodatnih 1 197 087 upravičencev.

Na področju socialne kohezije so dejavnosti ekonomskega opolnomočenja koristile 1 450 ženskam in dekletom, in sicer v okviru projekta DEVRUR II, ki ga je izvedla belgijska agencija za mednarodno sodelovanje Enabel leta 2025. 865 teh žensk in deklet se je udeležilo usposabljanja na področju finančnega poslovodenja, 575 se jih je udeležilo usposabljanja za zaposlitev, 10 pa jih je prejelo podporo za začetek dejavnosti, ki ustvarja dohodek. S tem se je število žensk in deklet, ki so sodelovale v dejavnostih socialno-ekonomskega opolnomočenja, v času trajanja sklada povečalo na 174 850.

Na področju podpore okrevanju gospodarskih in proizvodnih sektorjev je tehnično in poklicno usposabljanje v „agropolih“, vzpostavljenih v okviru projekta DEVRUR II izkoristilo 3 770 ljudi, s čimer se je skupno število ljudi, ki so jim koristile dejavnosti za razvoj znanj in spretnosti s pomočjo sredstev Bêkou, povečalo na 121 900. Poleg tega je 32 ljudi našlo zaposlitev, 23 jih je začelo podjetniški projekt, 17 pa jih je leta 2025 s podporo projekta DEVRUR vzpostavilo dejavnost, ki ustvarja dohodek.

Poleg tega je agencija Enabel leta 2025 ustvarila 4 114 delovno intenzivnih delovnih mest (travaux à haute intensité de main-d’œuvre), kar je omogočilo dokončanje zadnjih gradbenih del za „agropolov“, in usposobila zadnjih 58 članov osebja (upravnega in tehničnega osebja ter vodij usposabljanja), s čimer se je skupno število upravnega osebja ali ponudnikov storitev, katerih zmogljivosti je okrepil sklad, povečalo na 20 675.

Proračun in njegovo izvrševanje

Ob koncu leta 2025 so prispevki v skrbniški sklad EU Bêkou tako kot v letu 2024 znašali več kot 310 milijonov EUR. Poleg tega zneska je za bilo 2,3 milijona EUR drugih prihodkov (izplačane obresti in nalogi za izterjavo). Skrbniški sklad je do 31. decembra 2021 dokončal obveznosti in sklepanje pogodb za vse prejete prispevke, razen sredstev, rezerviranih za spremljanje, ocenjevanje, revizijo in komuniciranje, za katera se lahko sklenejo pogodbe tudi po tem datumu.

Leta 2025 se je izvajalo pet pogodb s skupnim proračunom v višini približno 43,9 milijona EUR, vključno s tremi operativnimi projekti (DEVRUR II Enabel, PAPEUR Rural & WASH PEPEV).

Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih

V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:

—

predhodnega financiranja: zmanjšanje za 2 183 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada in zaključevanja operativnih projektov v letu 2025. Ker se je 31. decembra 2025 končalo obdobje izvajanja skrbniškega sklada, so se iztekle vse operativne pogodbe, zaradi česar se je povečalo število obračunov predhodnega financiranja. Preostalo stanje se nanaša na projekte, za katere ob koncu leta še niso bila prejeta končna finančna poročila;

—

finančnih obveznosti: zmanjšanje za 10 676 000 EUR, ki je predvsem posledica dejstva, da med letom ni bilo denarnih prispevkov;

—

odhodkov iz poslovanja: povečanje za 3 914 000 EUR, predvsem zaradi višjih dejanskih in vnaprej vračunanih stroškov, pripoznanih ob zaključku projektov, uporabe višjih stopenj izvajanja in upravičenosti skrbniškega sklada ter dokončanja več projektov po koncu obdobja izvajanja skrbniškega sklada.

BILANCA STANJA

(v tisočih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Predhodno financiranje

–

–

 

–

–

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Predhodno financiranje

436

2 619

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

1 496

2 267

Denar in denarni ustrezniki

14 498

23 465

 

16 430

28 350

SREDSTVA SKUPAJ

16 430

28 350

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Finančne obveznosti

(13 431 )

(24 108 )

 

(13 431 )

(24 108 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Obveznosti iz poslovanja

(1 927 )

(2 536 )

Vnaprej vračunani stroški

(1 072 )

(1 707 )

 

(2 998 )

(4 243 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

(16 430 )

(28 350 )

NETO SREDSTVA

–

–

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v tisočih EUR)

 

2025

2024

PRIHODKI

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

Prihodki iz donacij

10 676

6 894

Izterjava odhodkov

448

183

 

11 125

7 076

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

Finančni prihodki

400

884

 

400

884

Prihodki skupaj

11 525

7 961

ODHODKI

 

 

Odhodki iz poslovanja

(10 224 )

(6 310 )

Stroški financiranja

(2 )

(166 )

Drugi odhodki

(1 300 )

(1 485 )

Odhodki skupaj

(11 525 )

(7 961 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

–

–

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v tisočih EUR)

 

2025

2024

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja

2 183

1 126

(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov

771

1 196

Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti

(10 676 )

(6 894 )

Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja

(609 )

2 536

Povečanje/(zmanjšanje) vnaprej vračunanih stroškov

(635 )

(2 919 )

NETO DENARNI TOK

(8 967 )

(4 955 )

Neto povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ustreznikov

(8 967 )

(4 955 )

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

23 465

28 420

Denar in denarni ustrezniki ob koncu leta

14 498

23 465

RAČUNOVODSKI IZKAZI NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO ZA LETO 2025  (11)

OZADJE NUJNEGA SKRBNIŠKEGA SKLADA EU ZA AFRIKO

Splošno ozadje skrbniških skladov Unije

Ustanovitev

V skladu s členoma 238 in 239 finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) (12), in členom 35 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba za ERS) (13), lahko Komisija ustanavlja skrbniške sklade Unije za zunanje ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skrbniški skladi Unije/skrbniški skladi EU). Skrbniški skladi Unije se ustanovijo na podlagi sporazuma, sklenjenega z drugimi donatorji za ukrepe v izrednih razmerah in po njih, ki so potrebni za odziv na krizo, ali za tematske ukrepe.

Skrbniške sklade Unije s sklepom ustanovi Evropska komisija po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ali po njuni odobritvi. Ta sklep vključuje sporazum o ustanovitvi z drugimi donatorji.

Skrbniški skladi Unije se ustanovijo in uporabljajo le pod naslednjimi pogoji:

—

obstaja dodana vrednost intervencije Unije: cilji skrbniških skladov Unije se lahko zlasti zaradi njihovega obsega ali morebitnih učinkov lažje dosežejo na ravni Unije kot na nacionalni ravni, uporaba obstoječih finančnih instrumentov pa ne bi zadostovala za doseganje ciljev politike Unije;

—

skrbniški skladi Unije prinašajo jasno politično prepoznavnost za Unijo in upravljalne prednosti ter boljši nadzor Unije nad tveganji in izplačili prispevkov Unije in drugih donatorjev;

—

skrbniški skladi Unije ne podvajajo drugih obstoječih načinov financiranja ali podobnih instrumentov, ne da bi prinašali kakršno koli dodatno vrednost;

—

cilji skrbniških skladov Unije so usklajeni s cilji instrumenta Unije ali proračunske postavke, iz katerega oziroma katere se financirajo.

Sedanji skrbniški skladi EU

Komisija je doslej ustanovila štiri skrbniške sklade Unije:

—

skrbniški sklad EU Bêkou, namenjen podpiranju vseh vidikov reševanja krize v Srednjeafriški republiki in njenih prizadevanj za obnovo. Ustanovljen je bil 15. julija 2014;

—

skrbniški sklad EU Madad, regionalni skrbniški sklad Evropske unije za odziv na krizo v Siriji. Ustanovljen je bil 15. decembra 2014;

—

nujni skrbniški sklad EU za Afriko, nujni skrbniški sklad Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki. Ustanovljen je bil 12. novembra 2015;

—

skrbniški sklad EU za Kolumbijo, ki je sklad za podporo izvajanju mirovnega sporazuma pri zgodnji obnovi in stabilizaciji po konfliktu. Ustanovljen je bil 12. decembra 2016.

Naloga

Glavni cilji nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko so podpirati vse vidike stabilnosti, prispevati k boljšemu upravljanju migracij ter odpraviti temeljne vzroke destabilizacije, prisilnega razseljevanja in nedovoljenih migracij, zlasti s spodbujanjem odpornosti, gospodarskih priložnosti, enakih možnosti, varnosti in razvoja ter bojem proti kršitvam človekovih pravic.

Glavne operativne dejavnosti

Skrbniški sklad Unije združuje vire različnih donatorjev za financiranje ukrepov na podlagi dogovorjenih ciljev. Nujni skrbniški sklad EU za Afriko deluje na treh glavnih geografskih območjih, in sicer na območjih Sahela in Čadskega jezera, Afriškega roga ter severne Afrike. Države, ki mejijo na upravičene države, lahko imajo v posameznih primerih koristi od projektov skrbniškega sklada. Skrbniški sklad je ustanovljen za omejeno obdobje, da se zagotovi kratko- in srednjeročni odziv na izzive v regijah.

Upravljanje

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko upravlja Evropska komisija, ki opravlja tudi naloge sekretariata njegovih dveh organov upravljanja – upravnega in operativnega odbora. Upravni in operativni odbor nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko sestavljajo predstavniki donatorjev in Komisije ter predstavniki držav članic EU, ki ne prispevajo, organov držav upravičenk in regionalnih organizacij kot opazovalci. Pravila za sestavo upravnega odbora in njegova notranja pravila se določijo v sporazumu o ustanovitvi skrbniškega sklada Unije.

Glavna naloga upravnega odbora je določiti in pregledovati splošno strategijo skrbniškega sklada. Operativni odbor je odgovoren za izbor ukrepov, ki se financirajo iz skrbniškega sklada, in za nadzor nad njihovim izvajanjem. Poleg tega odobri zaključni račun in letna poročila o dejavnostih, ki se financirajo iz skrbniškega sklada.

Viri financiranja

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko se financira s prispevki donatorjev.

Podlaga za pripravo

Pravni okvir in roki za pripravo zaključnega računa so določeni v „Sporazumu o ustanovitvi nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za stabilnost in odpravljanje temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in razseljevanje v Afriki ter njegovih notranjih pravilih“ (v nadaljnjem besedilu: sporazum o ustanovitvi). Kot je določeno v sporazumu o ustanovitvi se zaključni račun pripravi v skladu s pravili, ki jih sprejme računovodja Komisije (računovodska pravila EU, EAR) in temeljijo na mednarodno sprejetih računovodskih standardih za javni sektor.

Računovodja

V skladu s sporazumom o ustanovitvi računovodja Komisije deluje kot računovodja skrbniških skladov Unije.

Struktura zaključnega računa

Zaključni račun zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra, sestavljajo pa ga računovodski izkazi in poročila o izvrševanju proračuna. Medtem ko se računovodski izkazi in spremna pojasnila pripravijo na podlagi nastanka poslovnega dogodka, poročila o izvrševanju proračuna temeljijo predvsem na gibanju gotovine.

Postopek od začasnega zaključnega računa do razrešnice

Revizijo zaključnega računa izvede neodvisni zunanji revizor. Začasni zaključni račun, ki ga pripravi računovodja, se do 15. februarja naslednjega leta pošlje operativnemu odboru, ki ga nato pošlje revizijski družbi, ki jo je subjekt izbral na podlagi razpisnega postopka. Računovodja po končani reviziji pripravi končni zaključni račun in ga predloži operativnemu odboru v odobritev.

Zaključni račun nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko je konsolidiran v zaključnem računu Evropskega razvojnega sklada.

Glavni poslovni dosežki

Glavni dosežki v letu

V skladu s koncem pogodbenega obdobja 31. decembra 2021 nujni skrbniški sklad Unije za Afriko od januarja 2022 ne financira nobenih novih finančnih obveznosti ali proračunskih dopolnitev. Finančne obveznosti, povezane z upravnimi dejavnostmi, kot so revizije, ocenjevanja, spremljanje in komuniciranje, so edine, za katere so se sklenile pogodbe. Programi nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko so se še naprej izvajali do konca leta 2025. Zaključna faza nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko se bo začela 1. januarja 2026.

Nujni skrbniški sklad Unije za Afriko je v letu 2025 dodatno dokazal, da je prožno in učinkovito orodje za izvajanje, ki spodbuja politični dialog z afriškimi partnerskimi državami, pri čemer uporablja inovativne pristope in prinaša konkretne rezultate v vseh treh regijah (Sahel in Čadsko jezero, Afriški rog ter severna Afrika).

Regija Afriškega roga je v letu 2025 še vedno eno najbolj prizadetih območij na svetu, ki se spopada z vse hujšimi učinki obsežnih oboroženih spopadov, vztrajno sušo, ki je posledica podnebnih sprememb, množičnim razseljevanjem in vse hujšimi izrednimi humanitarnimi razmerami.

V tem zapletenem regionalnem okviru je imel nujni skrbniški sklad EU za Afriko še naprej pomemben učinek, izražen v njegovih štirih strateških ciljih. Medtem ko se je v zadnjem letu izvajanja seveda zmanjšalo število aktivnih projektov in kazalnikov, je nujni skrbniški sklad EU za Afriko ohranil ciljno usmerjene ukrepe za reševanje teh specifičnih izzivov.

Nujni skrbniški sklad EU za Afriko je s pobudami, kot je ILED v Somaliji, razširil gospodarske in zaposlitvene možnosti (v skladu s strateškim ciljem 1) s podpiranjem dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek, razvoja spretnosti ter ustvarjanja delovnih mest, s čimer je prispeval k širšim prizadevanjem za možnosti preživljanja.

V zahtevnih razmerah v Sudanu so projekti, kot sta STARS MDTE in RDPP SD, poleg pomoči pri prehranski varnosti še naprej zagotavljali osnovne socialne storitve v izobraževanju in zdravstvenem varstvu, s čimer se je okrepila odpornost skupnosti (v skladu s strateškim ciljem 2).

Projekt PROTECT v Sudanu je okrepil upravljanje migracij (strateški cilj 3) z zaščito ljudi, ki bežijo pred konflikti, s pomočjo migrantom v tranzitu, beguncem, prosilcem za azil in notranje razseljenim osebam v zatočiščih s hrano in neživilskimi izdelki. Povečala se je tudi zmogljivost organizacij civilne družbe in osebja v zatočiščih za podporo preživelim žrtvam nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi ter za preprečevanje spolnega izkoriščanja in zlorab.

Na področju upravljanja in preprečevanja konfliktov (strateški cilj 4) je projekt STABILITY v regiji Tigrej na primer podpiral okrevanje skupnosti z usposabljanjem verskih voditeljev za pomoč skupnostim pri okrevanju po travmah zaradi nedavne vojne.

Z zaključkom nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko so programi v regiji Afriškega roga v zadnjih desetih letih prinesli pomembne kumulativne rezultate. V času trajanja portfelja so ukrepi, financirani iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, ustvarili ali podprli več kot 150 000 delovnih mest (kazalnik 1.1 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko) in pomagali približno 750 000 posameznikom pri razvoju dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek (kazalnik 1.3 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), vključno z znatno podporo begunskemu prebivalstvu. Ustanovljenih ali podprtih je bilo skoraj 15 000 mikro, malih in srednjih podjetij (kazalnik 1.2 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko). V zdravstvenem sektorju je bilo s programi nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko zagotovljenih več kot 11 milijonov zdravstvenih storitev (kazalnik 2.2 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), dostop do zdravstvenih storitev pa je bil izboljšan za 3,7 milijona ljudi (kazalnik 2.9 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko). Prehransko pomoč so prejeli 3 milijoni posameznikov (kazalnik 2.3 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), skoraj 195 000 migrantov in razseljenih oseb pa je prejelo kritično pomoč in zaščito, izboljšalo pa se je tudi upravljanje migracij. V okviru pobud za vzpostavljanje miru je v dejavnostih preprečevanja konfliktov in dejavnostih na področju človekovih pravic sodelovalo več kot 1,39 milijona udeležencev. Ti rezultati poudarjajo obseg izvajanja, dosežen v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, in nadaljnjo pomembnost takih ukrepov v razmerah, ko so potrebe še vedno velike, prav tako pa še vedno obstajajo strukturni izzivi.

Območje Sahela in Čadskega jezera se je leta 2025 še naprej soočalo z visoko stopnjo nestabilnosti, ki so jo povzročali vztrajni oboroženi spopadi, poglabljanje politične razdrobljenosti, podnebni pretresi in poglabljanje humanitarne krize.

Ker je bila večina dejavnosti v okviru projektov nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko na območju Sahela in Čadskega jezera zaključena do konca leta 2024, je mogoče za leto 2025 poročati le o minimalnih dosežkih.

V okviru strateškega cilja 1 (večje gospodarske in zaposlitvene možnosti) je program „Pospeševanje v Sahelu“ še naprej podpiral dostop do dolgoročnega financiranja za podjetnike ter zelo mala in srednja podjetja (MSP) v Zahodni Afriki. Projekt je dosegel svoje cilje v smislu števila ustvarjenih delovnih mest za podjetnike in podprtih MSP.

Projekt Programme d’appui au renforcement du système d’information de l’état civil au Sénégal v okviru strateškega cilja 4 (izboljšanje upravljanja in preprečevanja konfliktov), katerega cilj je podpreti krepitev informacijskega sistema za civilno registracijo in konsolidacijo nacionalne dokumentacije o biometrični identiteti v Senegalu, je leta 2025 pokazal nekaj rezultatov z obnovo podprte vladne infrastrukture za krepitev upravljanja in zagotavljanjem opreme z infrastrukturo dveh podprtih mestnih hiš za krepitev upravljanja.

V času trajanja programa so intervencije, financirane iz nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko podprle več kot 839 927 posameznikov, ki so vzpostavljali dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek (kazalnik 1.3 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), in sicer velik del njih v Gani (program GrEEn (14)) in številne v Maliju, Nigru, Čadu in Burkini Faso; poklicno in strokovno izobraževanje in usposabljanje (TVET) ter razvoj spretnosti so zagotovile več kot 240 000 upravičencem (kazalnik 1.4 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko) v vseh državah dela za območje Sahela in Čadskega jezera, zahvaljujoč skoraj 50 programom, med katerimi so bili Développer l’Emploi au Sénégal  (15), INTEGRA (16) v Gani, ARCHIPELAGO (17) ali GrEEn (18).

Pri dejavnostih vzpostavljanja miru in preprečevanja konfliktov je sodelovalo 7,1 milijona udeležencev (kazalnik 4.3 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), zlasti v Burkini Faso zahvaljujoč PEV (19) in PDU (20), pa tudi v Nigru (PDU, PAIERA (21) in SHIMODU (22))in 21 000 posameznikov se je usposabljalo na področju upravljanja migracij in zaščite v vseh državah, vključenih v navedeni del (kazalnik 3.7 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko). Pomoč, povezana s prehransko varnostjo, je dosegla 3,6 milijona ljudi (kazalnik 2.4 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko), zlasti v Burkini Faso, Maliju, Nigeriji in Čadu, prehranska pomoč pa je koristila 2,8 milijona osebam v Burkini Faso, Senegalu, Maliju, Kamerunu in Nigru (kazalnik 2.3 nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko). Ti dosežki so pomemben prispevek k odpornosti in stabilnosti v regiji, tudi v času, ko so humanitarne razmere še vedno izjemno zahtevne, potreba po nadaljnjem mednarodnem sodelovanju pa postaja vse bolj ključna.

Severnoafriška regija se je še naprej soočala z zapletenimi geopolitičnimi, socialno-ekonomskimi in okoljskimi izzivi, ki so še dodatno vplivali na dinamiko migracij. Severnoafriške države ostajajo ključne točke izvora in tranzita ter cilja migrantov, pri čemer več njih tudi gosti znatno število beguncev.

Maja 2025 (23) je bilo od 4,94 milijarde EUR, dodeljenih v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko, za severnoafriško regijo namenjenih 905 milijonov EUR, in sicer prek 118 pogodb (90 operativnih pogodb in 28 pogodb za tehnično podporo). Ti ukrepi so prispevali k doseganju oprijemljivih rezultatov v Severni Afriki od leta 2017 do maja 2025. Ob upoštevanju strateških ciljev nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko se del za severnoafriško regijo osredotoča na specifični cilj 3 „izboljšano upravljanje migracij v izvornih, tranzitnih in namembnih državah“ v okviru štirih strateških prednostnih nalog. V okviru strateške prednostne naloge 1 (zaščita ranljivih migrantov, prosilcev za azil in beguncev) so ukrepi nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko povečali zaščito in stabilizacijo skupnosti z izvajanjem 64 pogodb, s katerimi je bilo saniranih ali zgrajenih skoraj 1 600 infrastrukturnih objektov. V okviru strateške prednostne naloge 3 (podpora delovnim migracijam) je bilo s financiranjem v višini 35 milijonov EUR podprto upravljanje delovnih migracij s krepitvijo 23 institucij, razvojem 19 nacionalnih strategij in omogočanjem zakonite mobilnosti več kot 7 000 posameznikom v severnoafriški regiji.

Na splošno so naši partnerji nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko kljub zapletenemu okolju poročali o izboljšanju dostopa do osnovnih socialnih storitev za 5,49 milijona ljudi, zagotovitvi 2,78 milijona osnovnih socialnih storitev in zagotovitvi pomoči 4 510 migrantom po vrnitvi. Poleg tega so se nadaljevala prizadevanja za ozaveščanje, saj so kampanje za odpornost in temeljne pravice dosegle 10,4 milijona potencialnih migrantov, 27 688 upravičencev pa se je udeležilo poklicnih usposabljanj.

Proračun in njegovo izvrševanje

V letu 2025 (24) v skladu s koncem pogodbenega obdobja 31. decembra 2021 v nobeni od treh regij nujnega skrbniškega sklada Unije za Afriko ni bilo novih programov ali proračunskih dopolnitev. Skupni znesek prevzetih obveznosti za operativne in upravne odhodke od začetka nujnega skrbniškega sklada Unije za Afriko znaša 5 053,56 milijona EUR. Znesek odobrenih operativnih programov od začetka nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko znaša 1 810 milijonov EUR za regijo Afriškega roga, 2 217,8 milijona EUR za območje Sahela in Čadskega jezera ter 907,3 milijona EUR za severnoafriško regijo.

V letu 2025 je bilo sklenjenih 37 novih pogodb v skupnem znesku 139 562 266 EUR ob upoštevanju neto zneska, za katerega so bile prevzete obveznosti, in dejstva, da ni bilo sprostitev obveznosti. Te pogodbe so bile povezane le z upravnimi dejavnostmi (revizija, ocenjevanje, komuniciranje in spremljanje), saj se operativni programi ali dejavnosti od 31. decembra 2021 ne morejo več financirati.

Plačila so leta 2025 dosegla 84,32 milijona EUR, kar je 78,68 milijona EUR manj kot leta 2024. Plačila so v letu 2025 nižja, ker se je za več projektov izteklo obdobje izvajanja.

Učinek dejavnosti v računovodskih izkazih

V računovodskih izkazih je učinek navedenih dejavnosti najbolj očiten na področjih:

—

predhodnega financiranja: zmanjšanje za 107 330 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada in zaključevanja operativnih projektov v letu 2025. Ker se je 31. decembra 2025 končalo obdobje izvajanja skrbniškega sklada, so se iztekle vse operativne pogodbe, zaradi česar se je povečalo število obračunov predhodnega financiranja. Preostalo stanje se nanaša na projekte, za katere ob koncu leta še niso bila prejeta končna finančna poročila;

—

finančnih obveznosti: zmanjšanje za 138 236 000 EUR, ki je predvsem posledica dejstva, ni bilo denarnih prispevkov med letom;

—

odhodkov iz poslovanja: zmanjšanje za 38 674 000 EUR zaradi likvidacije skrbniškega sklada, ki je povzročilo zmanjšanje števila odprtih pogodb in posledično zmanjšanje odhodkov.

BILANCA STANJA

(v tisočih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Finančna sredstva

3 014

3 950

Predhodno financiranje

123

–

 

3 137

3 950

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Predhodno financiranje

24 436

131 889

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

16 651

24 314

Denar in denarni ustrezniki

120 097

187 539

 

161 185

343 742

SREDSTVA SKUPAJ

164 322

347 691

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Finančne obveznosti

(113 103 )

(251 339 )

 

(113 103 )

(251 339 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Obveznosti iz poslovanja

(14 500 )

(13 774 )

Vnaprej vračunani stroški

(36 719 )

(82 578 )

 

(51 219 )

(96 352 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

(164 322 )

(347 691 )

NETO SREDSTVA

–

–

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v tisočih EUR)

 

2025

2024

PRIHODKI

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

Prihodki iz donacij

138 236

169 603

Izterjava odhodkov

532

245

 

138 768

169 848

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

Finančni prihodki

3 087

6 690

Drugi prihodki iz menjalnih poslov

10 546

13 551

 

13 634

20 240

Prihodki skupaj

152 402

190 089

ODHODKI

 

 

Odhodki iz poslovanja

(123 195 )

(161 869 )

Stroški financiranja

(971 )

(28 )

Drugi odhodki

(28 235 )

(28 191 )

Odhodki skupaj

(152 402 )

(190 089 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

–

–

IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v tisočih EUR)

 

2025

2024

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

Poslovanje

 

 

(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja

107 329

64 732

(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov

7 662

(1 917 )

Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti

(138 236 )

(13 216 )

Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja

726

(486 )

Povečanje/(zmanjšanje) vnaprej vračunanih stroškov

(45 859 )

(39 126 )

Naložbene dejavnosti

 

 

Povečanje/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

936

(0 )

NETO DENARNI TOK

(67 442 )

9 986

Neto povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ustreznikov

(67 442 )

9 986

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

187 539

177 553

Denar in denarni ustrezniki ob koncu leta

120 097

187 539

DEL I.3

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS IN SKRBNIŠKIH SKLADOV EU  (25)

KONSOLIDIRANA BILANCA STANJA

(v milijonih EUR)

 

31. 12. 2025

31. 12. 2024

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Finančna sredstva

119

131

Predhodno financiranje

492

500

Menjalne terjatve

5

5

 

616

637

KRATKOROČNA SREDSTVA

 

 

Finančna sredstva

1

5

Predhodno financiranje

556

876

Menjalne terjatve in nemenjalni izterljivi zneski

56

63

Denar in denarni ustrezniki

420

622

 

1 034

1 566

SREDSTVA SKUPAJ

1 649

2 203

NEKRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Finančne obveznosti

(40 )

(88 )

 

(40 )

(88 )

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

 

 

Rezervacije

(0 )

(2 )

Obveznosti iz poslovanja

(204 )

(272 )

Pasivne časovne razmejitve

(733 )

(858 )

 

(936 )

(1 132 )

OBVEZNOSTI SKUPAJ

(976 )

(1 220 )

NETO SREDSTVA

673

983

SREDSTVA IN REZERVE

 

 

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS

56 488

55 704

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej

2 252

2 252

Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let

(56 973 )

(55 733 )

Poslovni izid za zadevno leto

(1 094 )

(1 240 )

NETO SREDSTVA

673

983

KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v milijonih EUR)

 

2025

2024

PRIHODKI

 

 

Prihodki iz nemenjalnih poslov

 

 

Dejavnosti izterjave

13

42

Prihodki iz donacij skrbniškima skladoma

48

59

 

60

100

Prihodki iz menjalnih poslov

 

 

Finančni prihodki

11

26

Drugi prihodki

31

85

 

42

111

Prihodki skupaj

102

211

ODHODKI

 

 

Instrumenti pomoči

(942 )

(1 119 )

Odhodki, ki so jih izvršili drugi subjekti

(4 )

(4 )

Odhodki, ki sta jih izvršila skrbniška sklada

(133 )

(168 )

Odhodki za sofinanciranje

(1 )

(17 )

Stroški financiranja

(41 )

(3 )

Drugi odhodki

(75 )

(140 )

Odhodki skupaj

(1 196 )

(1 451 )

POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO

(1 094 )

(1 240 )

KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV

(v milijonih EUR)

 

2025

2024

Poslovni izid za zadevno leto

(1 094 )

(1 240 )

Poslovanje

 

 

Povečanje kapitala – prispevki

784

1 138

(Povečanje)/zmanjšanje prispevkov za skrbniške sklade

–

–

(Povečanje)/zmanjšanje predhodnega financiranja

328

352

(Povečanje)/zmanjšanje menjalnih terjatev in izterljivih zneskov iz naslova nemenjalnih poslov

8

(13 )

Povečanje/(zmanjšanje) rezervacij

(2 )

2

Povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti

(48 )

3

Povečanje/(zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja

(68 )

(134 )

Povečanje/(zmanjšanje) pasivnih časovnih razmejitev

(126 )

(252 )

Drugo gibanje nedenarnih sredstev

–

-

Naložbene dejavnosti

 

 

(Povečanje)/zmanjšanje neizvedenih finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek presežka ali primanjkljaja

16

(42 )

NETO DENARNI TOK

(201 )

(185 )

Neto povečanje/(zmanjšanje) denarja in denarnih ustreznikov

(201 )

(185 )

Denar in denarni ustrezniki na začetku leta

622

807

Denar in denarni ustrezniki ob koncu leta

420

622

KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB V NETO SREDSTVIH

(v milijonih EUR)

 

Kapital Sklada – delujoči ERS (A)

Nevpoklicana sredstva – delujoči ERS (B)

Vpoklicani kapital Sklada – delujoči ERS (C) = (A) – (B)

Skupne rezerve (D)

Vpoklicani kapital Sklada iz zaključenih ERS, ki se prenese naprej (E)

Neto sredstva skupaj (C) + (D) + (E) + (F)

STANJE NA DAN 31. 12. 2023

60 607

6 040

54 566

(55 733 )

2 252

1 086

Povečanje kapitala – prispevki

(62 )

(1 200 )

1 138

–

–

1 138

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 240 )

–

(1 240 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2024

60 544

4 840

55 704

(56 973 )

2 252

983

Povečanje kapitala – prispevki

(16 )

(800 )

784

–

–

784

Poslovni izid za zadevno leto

–

–

–

(1 094 )

–

(1 094 )

STANJE NA DAN 31. 12. 2025

60 528

4 040

56 488

(58 067 )

2 252

673

DEL I.4

POROČILO ERS O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

KAZALO

1.

 OZADJE 70
PREJŠNJI ERS 70
10. IN 11. ERS 71

2.

 FINANČNO IZVRŠEVANJE 72
FINANČNI IZID 72
VIRI 79
ODHODKI IZ POSLOVANJA IN POSEBNI PROGRAMI 79

3.

 GLOSAR 89

1.   OZADJE

ERS, ki je začel delovati leta 1959, je glavni instrument zagotavljanja pomoči EU za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Njegov glavni cilj je zmanjšanje in v končni fazi izkoreninjenje revščine.

ERS je bil ustanovljen z notranjim sporazumom predstavnikov držav članic, upravlja pa ga poseben odbor. Sredstva ERS so ad hoc prispevki držav članic EU, ki odločajo o skupnem znesku, ki bo dodeljen skladu (v petletnem obdobju). Poleg teh prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS. Evropska komisija je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS. Evropska investicijska banka pa upravlja Sklad za spodbujanje naložb.

ERS je sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS je sklenjen za približno pet let in ga ureja posebna finančna uredba. Notranji sporazum o ustanovitvi zadnjega ERS, tj. 11. ERS (2014–2020), je začel veljati 1. marca 2015. Od leta 2021 je sodelovanje z državami AKP vključeno v Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI). Vendar se bodo že začeti projekti, ki se financirajo v okviru ERS, še naprej izvajali skladno s pravnimi podlagami posameznih ERS.

To poročilo je pripravljeno v skladu s členom 39 finančne uredbe za 11. ERS (26). Zagotavlja informacije o prihodkih in odhodkih ERS s poudarkom na pomembnih dogodkih, ki so močno vplivali na finančno izvrševanje v letu 2025.

Glede na to, da ni nobenih tekočih dejavnosti v okviru prejšnjih ERS (27), so v to poročilo vključeni le podatki za 10. in 11. ERS.

PREJŠNJI ERS

6. IN 7. ERS

6. ERS je bil zaključen leta 2006, 7. ERS pa leta 2008.

V skladu s členom 1(2)(b) Notranjega sporazuma za 9. ERS so bili sredstva in sproščene obveznosti prejšnjih ERS prerazporejeni v 9. ERS.

8. IN 9. ERS

Leto 2021 je zaznamoval finančni in operativni zaključek 8. ERS, katerega skupni odhodki so znašali 10 374 milijonov EUR. Komisija je državam članicam naznanila zaključek 8. ERS v sporočilu, ki je bilo predloženo Svetu oktobra 2021.

Vse dejavnosti 8. ERS so bile zaključene in opravljena so vsa preverjanja in kontrole. Prav tako so v računovodskih izkazih ERS zaključeni vse pogodbe in sklepi o financiranju. Vsi nalogi za izterjavo, ki so bili po operativnem zaključku še vedno odprti, so bili unovčeni ali opuščeni, razen štirih, ki jih spremlja pravna služba Komisije. V skladu z Odločbo Komisije C(2003) 19044 so bili ti nalogi za izterjavo preneseni v 9. ERS.

Zaključevanje 9. ERS dobro napreduje. Še vedno so odprte 4 pogodbe, od katerih sta 2 povezani z revizijami in ocenami v Južnem Sudanu (Sklep Sveta 2011/315/EU). Ti ukrepi so bili sprejeti po aktivaciji določbe o prenehanju veljavnosti 9. ERS in bodo zaključeni v vnaprej določenem roku, kar bo prispevalo k dokončanju dejavnosti in projektov, povezanih z 9. ERS. 9. ERS se lahko dokončno zaključi šele po zaključku vseh pogodb ter po zaključku njihovih ocen in revizij.

Komisija je med letoma 2015 in 2025 izvedla sedem vračil sredstev 8./9. ERS v skupnem znesku 1 925,19 milijona EUR (28). Preostali znesek v višini 1,2 milijona EUR je bil povrnjen januarja 2026 (29) kot del plačila prvega obroka prispevkov držav članic v ERS za leto 2026.

10. in 11. ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES (imenovan tudi Sporazum iz Cotonouja) so 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP). Veljati je začel 1. aprila 2003 (ustanovitev 9. ERS). Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen dvakrat, in sicer prvič s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (ustanovitev 10. ERS), drugič pa s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010 (ustanovitev 11. ERS).

Sklep Sveta 2001/822/ES z dne 27. novembra 2001 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski skupnosti (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav) (30), je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep Sveta 2007/249/ES (31)).

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti avgusta 2013, je začel veljati marca 2015.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja je skupni proračun 10. ERS za drugo obdobje (2008–2013) znašal 22 682 milijonov EUR. Od tega zneska je bilo:

—

21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP;

—

286 milijonov EUR dodeljenih ČDO ter

—

430 milijonov EUR dodeljenih Komisiji kot odhodki za podporo načrtovanju in izvrševanju ERS.

Znesek, dodeljen državam AKP, je razdeljen tako:

—

17 766 milijonov EUR za nacionalne in regionalne okvirne programe;

—

2 700 milijonov EUR za sodelovanje znotraj držav AKP in znotrajregijsko sodelovanje ter

—

1 500 milijonov EUR za investicijske instrumente.

Zlasti je bil povečan delež proračuna namenjen regionalnim programom, s čimer se poudarja pomen regionalnega gospodarskega povezovanja kot osnovnega okvira za nacionalni in lokalni razvoj. Novost v 10. ERS je bilo oblikovanje „zneskov za spodbudo“ za vsako državo.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se tretje obdobje (2014–2020) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 11. ERS s sredstvi v višini 30 506 milijonov EUR, od katerih je:

—

29 089 milijonov EUR dodeljenih državam AKP v skladu s členom 1(2)(a) in členom 2(d) Notranjega sporazuma; 27 955 milijonov EUR od tega zneska je upravljala Evropska komisija;

—

364,5 milijona EUR dodeljenih ČDO v skladu s členom 1(2)(a) in členom 3(1) Notranjega sporazuma; 359,5 milijona EUR od tega zneska je upravljala Evropska komisija, ter

—

1 052,5 milijona EUR dodeljenih Komisiji za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 11. ERS in njihovem izvrševanju v skladu s členom 1(2)(a) Notranjega sporazuma.

2.   FINANČNO IZVRŠEVANJE

FINANČNI IZID

GIBANJE ODOBRITEV 10. ERS

10. ERS GIBANJE ODOBRITEV: 31. DECEMBER 2025 ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)

INSTRUMENT

ZAČETNA ODOBRITEV

POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2024

POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2025

Pojasnila

TRENUTNE ODOBRITVE

 

Sofinanciranje

0

202

(9 )

 

193

AKP

Redni prispevki držav članic

21 326

(710 )

(86 )

 

20 530

VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP

21 326

(508 )

(95 )

 

20 723

 

 

 

 

 

 

 

ČDO

Redni prispevki držav članic

0

236

(1 )

 

236

VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO

0

236

(1 )

 

236

 

 

 

 

 

 

 

 

10. ERS SKUPAJ

21 326

(272 )

(95 )

 

20 959

GIBANJE ODOBRITEV 11. ERS

11. ERS GIBANJE ODOBRITEV: 31. DECEMBER 2025 ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v milijonih EUR)

INSTRUMENT

ZAČETNA ODOBRITEV

POVEČANJA/ZMANJŠANJA ZDRUŽENIH SREDSTEV NA DAN 31. DECEMBRA 2024

POVEČANJE ALI ZMANJŠANJE SREDSTEV V LETU 2025

Pojasnila

TRENUTNE ODOBRITVE

 

Sofinanciranje

0

91

 

 

91

AKP

Notranji sporazumi EK o ravni storitve

0

1

 

 

1

Redni prispevki držav članic

30 060

(855 )

74

 

29 279

 

VMESNI SEŠTEVEK ZA DRŽAVE AKP

30 060

(763 )

 

 

29 372

 

 

 

 

 

 

 

 

Sofinanciranje

0

0

 

 

0

ČDO

Notranji sporazumi EK o ravni storitve

0

0

 

 

0

Redni prispevki držav članic

0

354

1

 

354

 

VMESNI SEŠTEVEK ZA ČDO

0

354

 

 

354

 

 

 

 

 

 

 

 

11. ERS SKUPAJ

30 060

(409 )

75

 

29 726

GIBANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI, DODELJENIH SREDSTEV IN PLAČIL ZA 10. ERS

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2025 VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 10. ERS

(v milijonih EUR)

 

SREDSTVA

SKLEPI

DODELJENA SREDSTVA

PLAČILA

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

(1)

(2)

 

(2) : (1)

(3)

 

(3) : (2)

(4)

 

(4) : (3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Redni prispevki držav članic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

12 247

12 245

(23)

100  %

12 231

(24)

100  %

12 204

3

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE

1 960

1 960

0

100  %

1 960

0

100  %

1 960

0

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: PREHRANSKA VARNOST

341

481

(0 )

141  %

471

(12)

98  %

407

52

87  %

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

526

526

 

100  %

526

0

100  %

522

 

99  %

VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP

3 550

3 538

(42 )

100  %

3 535

(26)

100  %

3 492

0

99  %

VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE

1 905

1 760

(3 )

92  %

1 755

(0)

100  %

1 704

9

97  %

Sofinanciranje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

178

175

(0 )

99  %

175

(0)

100  %

175

0

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

5

5

 

110  %

5

 

100  %

5

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP

11

11

 

100  %

11

 

100  %

11

 

100  %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Redni prispevki držav članic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

182

181

(1)

100  %

180

0

99  %

172

 

96  %

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE

14

14

 

100  %

14

 

100  %

14

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

5

5

 

100  %

5

 

100  %

5

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE

34

34

0

100  %

34

0

99  %

34

 

100  %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)

20 959

20 937

(69)

100  %

20 902

(62)

100  %

20 705

65

99  %

GIBANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI, DODELJENIH SREDSTEV IN PLAČIL ZA 11. ERS

KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2025 VRSTA POMOČI

DRŽAVE AKP + ČDO – 11. ERS

(v milijonih EUR)

 

SREDSTVA

SKLEPI

DODELJENA SREDSTVA

PLAČILA

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

(1)

(2)

 

(2) : (1)

(3)

 

(3) : (2)

(4)

 

(4) : (3)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Redni prispevki držav članic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

14 977

14 915

(217)

100  %

14 696

(107)

99  %

13 280

452

90  %

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE

1 053

1 053

(2)

100  %

1 052

0

100  %

1 027

4

98  %

VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD

0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: PREHRANSKA VARNOST

112

112

0

100  %

112

0

100  %

50

7

44  %

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

1 076

1 062

(2)

99  %

1 059

(1)

100  %

1 008

41

95  %

VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP

3 938

3 846

(13)

98  %

3 910

(24)

102  %

3 635

120

93  %

VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE

7 135

7 114

(54)

100  %

7 051

(31)

99  %

6 415

196

91  %

Sofinanciranje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

46

45

(0)

98  %

45

(0)

100  %

43

 

97  %

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

4

4

 

100  %

4

 

100  %

4

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: DODELITEV ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ DRŽAV AKP

33

33

0

100  %

33

0

100  %

32

3

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE

10

10

4

100  %

10

4

100  %

9

3

95  %

Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 10. ERS

287

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 11. ERS

699

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Notranji sporazumi EK o ravni storitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

1

1

 

52  %

1

 

100  %

1

 

100  %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Redni prispevki držav članic

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodelitve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA A – NACIONALNE DODELITVE

211

210

(1)

100  %

193

(0)

92  %

193

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: SREDSTVA B – NACIONALNE DODELITVE

12

12

0

100  %

12

0

100  %

12

 

100  %

VMESNI SEŠTEVEK: PREMOSTITVENI SKLAD

0

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

7

7

0

100  %

6

0

95  %

6

0

98  %

VMESNI SEŠTEVEK: REGIONALNE DODELITVE

102

102

0

100  %

102

0

99  %

85

1

83  %

Rezerva (uporaba pod posebnimi pogoji)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezerve

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 10. ERS

19

 

 

 

 

 

 

 

 

 

VMESNI SEŠTEVEK: REZERVA, KI SE LAHKO UPORABI SAMO POD POSEBNIMI POGOJI, 11. ERS

3

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ: DRŽAVE AKP + ČDO (VKLJUČNO Z REZERVAMI) (A + B)

29 726

28 525

(285)

96  %

28 284

(160)

99  %

25 800

828

91  %

VIRI

Vrste prihodkov

Glavni viri sredstev ERS so prispevki držav članic. Evropska komisija in Evropska investicijska banka trikrat letno pozoveta države članice k prispevanju v ERS. Znesek prispevkov, vpoklicanih vsako leto, odraža znesek plačil, ki jih je treba pokriti med letom.

Pregled prispevkov po državah članicah

Image 2

ODHODKI IZ POSLOVANJA IN POSEBNI PROGRAMI

Vrste odhodkov

Znesek, ki je na voljo v okviru večletnega finančnega okvira, je sestavljen iz 3 %, dodeljenih Komisiji kot odhodki za podporo, in 97 %, dodeljenih za izvajanje projektov ERS. Zneski se določijo v vsakem notranjem sporazumu in jih je mogoče povečati s prostovoljnimi prispevki in dohodkom, ki ga ustvarijo dejavnosti.

Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po vrstah odhodkov:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

OPERATIVNO IZVRŠEVANJE STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI

(10. in 11. ERS) 2025

 

 

 

SREDSTVA

SKLEPI

DODELJENA SREDSTVA

PLAČILA

 

 

 

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

KUMULATIVNO

LETNO

V %

 

 

 

(1)

(2)

 

(2) : (1)

(3)

 

(3) : (2)

(4)

 

(4) : (3)

STROŠKI IZVRŠEVANJA IN PRIHODKI OD OBRESTI 10. in 11. ERS

1 622

1 608

(2)

99,1 %

1 605

(1)

99,8 %

1 550

41

96,6 %

OPERATIVNO IZVRŠEVANJE (A + B) 10. in 11. ERS

50 685

49 461

(353)

97,6 %

49 186

(222)

99,4 %

46 506

893

94,5 %

Image 3

Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po regijah in državah

SKUPNI RAČUNI ERS NA DAN 31. DECEMBRA 2025 PO DRŽAVAH V % ODOBRITEV

 

10. in 11. ERS

10. in 11. ERS SKUPAJ (v milijonih EUR)

Kumulativno za leto 2025

Odobritve

Sklepi

% odobritev

Dodeljena sredstva

% odobritev

Plačila

% odobritev

AKP

Splošno/upravna sredstva/obresti

1 629

1 610

99  %

1 612

99  %

1 547

95  %

Rezerva/nerazdeljeno po državah

3 540

2 553

72  %

2 553

72  %

2 553

72  %

Vse države AKP

5 169

4 163

81  %

4 165

81  %

4 100

79  %

Angola

346

345

100  %

344

99  %

330

95  %

Benin

732

731

100  %

730

100  %

702

96  %

Bocvana

126

126

100  %

126

100  %

126

100  %

Burkina Faso

1 277

1 277

100  %

1 274

100  %

1 264

99  %

Burundi

564

564

100  %

562

100  %

550

97  %

Kamerun

520

520

100  %

519

100  %

492

95  %

Zelenortski otoki

144

144

100  %

144

100  %

144

100  %

Komori

77

77

100  %

76

98  %

75

97  %

Kongo (Brazzaville)

163

163

100  %

161

99  %

156

96  %

Demokratična republika Kongo

1 401

1 399

100  %

1 385

99  %

1 317

94  %

Slonokoščena obala

702

702

100  %

700

100  %

690

98  %

Džibuti

175

175

100  %

173

99  %

165

94  %

Eritreja

195

195

100  %

195

100  %

165

85  %

Etiopija

1 596

1 596

100  %

1 592

100  %

1 425

89  %

Gabon

33

31

95  %

31

94  %

31

94  %

Gambija

302

302

100  %

300

99  %

291

96  %

Gana

784

784

100  %

781

100  %

741

94  %

Gvineja Bissau

184

184

100  %

182

99  %

180

98  %

Gvineja (Conakry)

500

500

100  %

495

99  %

444

89  %

Mavricij

82

82

100  %

82

100  %

82

100  %

Kenija

853

840

98  %

839

98  %

784

92  %

Lesoto

247

246

100  %

246

99  %

215

87  %

Liberija

485

485

100  %

483

99  %

456

94  %

Madagaskar

774

774

100  %

754

97  %

685

89  %

Malavi

1 018

1 015

100  %

1 007

99  %

932

92  %

Mali

1 295

1 295

100  %

1 291

100  %

1 257

97  %

Mavretanija

343

341

100  %

340

99  %

333

97  %

Mozambik

1 431

1 424

100  %

1 413

99  %

1 240

87  %

Namibija

187

186

100  %

185

99  %

177

95  %

Niger

1 261

1 256

100  %

1 254

99  %

1 251

99  %

Nigerija

1 085

1 085

100  %

1 085

100  %

1 050

97  %

Uganda

928

912

98  %

905

98  %

851

92  %

Srednjeafriška republika

609

609

100  %

608

100  %

595

98  %

Ruanda

831

831

100  %

831

100  %

828

100  %

Sveti Tomaž in Princ

55

55

100  %

53

98  %

51

93  %

Senegal

662

662

100  %

659

100  %

637

96  %

Sejšeli

22

22

100  %

22

100  %

22

100  %

Sierra Leone

652

652

100  %

650

100  %

634

97  %

Somalija

896

895

100  %

893

100  %

892

100  %

Sudan

298

298

100  %

298

100  %

298

100  %

Južni Sudan

91

91

100  %

91

100  %

91

100  %

Esvatini (Svazi)

121

121

100  %

121

100  %

115

95  %

Tanzanija

1 171

1 171

100  %

1 160

99  %

1 102

94  %

Čad

930

926

99  %

910

98  %

841

90  %

Togo

373

373

100  %

373

100  %

370

99  %

Zambija

825

825

100  %

814

99  %

734

89  %

Zimbabve

461

461

100  %

459

100  %

457

99  %

* Afrika skupaj

27 809

27 748

100  %

27 598

99  %

26 268

94  %

Antigva in Barbuda

15

15

100  %

15

100  %

15

98  %

Barbados

22

22

100  %

22

100  %

21

98  %

Belize

42

42

100  %

41

96  %

37

87  %

Dominika

40

40

100  %

40

100  %

40

100  %

Grenada

20

20

100  %

20

100  %

20

100  %

Gvajana

79

79

100  %

78

99  %

77

98  %

Haiti

995

991

100  %

923

93  %

822

83  %

Jamajka

235

235

100  %

233

99  %

226

96  %

Dominikanska republika

281

281

100  %

279

99  %

279

99  %

Sveta Lucija

32

32

100  %

32

100  %

32

100  %

Sveti Krištof in Nevis

6

6

100  %

6

99  %

6

99  %

Sveti Vincencij in Grenadine

26

26

99  %

26

99  %

24

92  %

Surinam

27

26

96  %

26

96  %

26

96  %

Trinidad in Tobago

28

28

100  %

28

99  %

28

99  %

* Karibske države skupaj

1 850

1 845

100  %

1 769

96  %

1 653

89  %

Fidži

48

48

100  %

48

100  %

48

100  %

Cookovi otoki

5

5

100  %

5

100  %

5

100  %

Salomonovi otoki

66

66

100  %

66

100  %

66

100  %

Kiribati

42

42

99  %

41

98  %

41

97  %

Marshallovi otoki

17

17

100  %

17

100  %

17

100  %

Mikronezija

23

22

97  %

22

97  %

18

78  %

Nauru

4

4

100  %

4

100  %

4

100  %

Niue

3

3

100  %

3

100  %

3

100  %

Palav

4

4

100  %

4

100  %

4

100  %

Papuanska Nova Gvineja

239

239

100  %

233

98  %

227

95  %

Zahodna Samoa

67

66

99  %

66

99  %

66

99  %

Vzhodni Timor

166

166

100  %

166

100  %

161

97  %

Tonga

28

28

100  %

28

100  %

28

100  %

Tuvalu

13

13

100  %

13

100  %

13

100  %

Vanuatu

55

55

100  %

54

99  %

53

97  %

* Pacifiške države skupaj

779

777

100  %

770

99  %

752

97  %

Dodelitve za sodelovanje znotraj AKP

7 967

7 862

99  %

7 908

99  %

7 473

94  %

Portugalsko govoreče afriške države

59

59

100  %

58

99  %

58

98  %

Južnoafriška regija 10.ERS

129

129

100  %

129

100  %

127

98  %

Regija osrednje Afrike

546

543

100  %

539

99  %

451

83  %

Vzhodnoafriška regija in Avstralija

2 989

2 981

100  %

2 960

99  %

2 650

89  %

Zahodnoafriška regija

1 919

1 918

100  %

1 901

99  %

1 737

91  %

Karibska regija

533

527

99  %

522

98  %

439

82  %

Pacifiška regija

322

318

99  %

298

93  %

259

81  %

* Regionalno sodelovanje AKP skupaj

14 464

14 338

99  %

14 316

99  %

13 195

91  %

AKP

50 070,99

48 871,60

98  %

48 617,47

97  %

45 968,94

92  %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ČDO

Rezerva/nerazdeljeno po državah/ozemljih

34

12

34  %

11

33  %

11

33  %

Vse ČDO

34

12

34  %

11

33  %

11

33  %

Angvila

27

27

100  %

27

100  %

27

100  %

Falklandski otoki

10

10

100  %

10

100  %

10

100  %

Pitcairn

5

5

100  %

5

100  %

5

100  %

Otoki Turks in Caicos

32

32

100  %

32

100  %

32

100  %

Britanski Deviški otoki

2

2

100  %

2

100  %

2

100  %

Monserat

33

33

100  %

33

100  %

33

100  %

Sveta Helena

38

38

100  %

38

100  %

38

100  %

* Britanske ČDO skupaj

146

146

100  %

146

100  %

146

100  %

Nizozemski Antili

38

37

98  %

20

54  %

20

54  %

Nizozemski Antili – Bonaire

4

4

98  %

4

98  %

4

98  %

Nizozemski Antili – Saba

3

3

100  %

3

100  %

3

100  %

Nizozemski Antili – Sveti Evstahij

2

2

100  %

2

100  %

2

100  %

Aruba

21

21

98  %

21

98  %

21

98  %

Nizozemski Sveti Martin

14

14

100  %

13

95  %

5

39  %

* Nizozemske ČDO skupaj

83

82

99  %

64

77  %

56

68  %

Otoki Wallis in Futuna

39

38

99  %

37

95  %

29

76  %

Mayotte

29

29

100  %

29

100  %

29

100  %

Nova Kaledonija

50

50

100  %

50

100  %

50

100  %

Francoska Polinezija

49

49

100  %

49

100  %

49

100  %

Sveta Peter in Mihael

47

47

100  %

47

100  %

47

100  %

* Francoske ČDO skupaj

214

213

100  %

212

99  %

204

96  %

Regija

137

137

100  %

136

99  %

119

87  %

* Regionalno sodelovanje ČDO skupaj

137

137

100  %

136

99  %

119

87  %

ČDO

613,69

589,78

96  %

569,00

93  %

536,59

87  %

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SKUPAJ: AKP + ČDO

 

50 684,68

49 461,38

98  %

49 186,47

97  %

46 505,53

92  %

Razčlenitev kumulativnih zneskov prevzetih obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS

Razčlenitev zneskov obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS (sektorske oznake Odbora za razvojno pomoč)

(v milijonih EUR)

Sektor

Prevzete obveznosti

Sklenjene pogodbe

Plačano

Socialna infrastruktura in službe

 

 

 

110 – Izobraževanje

1 177,56

1 162,86

1 067,50

120 – Zdravje

2 125,44

2 519,13

2 370,49

130 – Demografska politika in programi ter reproduktivno zdravje

352,44

49,94

43,95

140 – Voda in sanitarna ureditev

785,55

861,63

632,91

150 – Vlada in civilna družba

5 700,30

5 940,90

5 772,26

160 – Druga socialna infrastruktura in službe

964,74

1 403,10

1 643,11

Socialna infrastruktura in službe SKUPAJ

11 106,04

11 937,55

11 530,22

Gospodarska infrastruktura in storitve

 

 

 

210 – Promet in skladiščenje

1 401,54

2 091,05

1 378,12

220 – Komunikacije

140,58

147,05

137,97

230 – Energetika

2 011,97

2 049,24

1 474,99

240 – Bančne in finančne storitve

484,68

533,73

503,53

250 – Poslovne in druge storitve

339,92

329,60

288,28

Gospodarska infrastruktura in službe SKUPAJ

4 378,70

5 150,66

3 782,88

Proizvodni sektorji

 

 

 

310 – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo

3 317,10

3 144,49

2 649,43

320 – Industrija, mineralni viri in rudarstvo, gradbeništvo

632,36

525,39

384,77

330 – Trgovina in turizem

502,26

434,74

338,86

Proizvodni sektorji SKUPAJ

4 451,72

4 104,61

3 373,06

Večsektorska/medsektorska vprašanja

 

 

 

410 – Splošno varstvo okolja

984,89

843,66

756,56

430 – Druga večsektorska vprašanja

3 881,80

2 617,61

1 947,95

Večsektorska/medsektorska vprašanja SKUPAJ

4 866,68

3 461,26

2 704,51

Pomoč v blagu in splošna podpora za programe

 

 

 

510 – Splošna proračunska podpora

3 113,40

3 176,31

2 531,91

520 – Razvojna pomoč v hrani

611,90

390,58

365,68

Pomoč v blagu in splošna podpora za programe SKUPAJ

3 725,30

3 566,89

2 897,59

Ukrepi v zvezi z dolgovi

 

 

 

600 – Ukrepi v zvezi z dolgovi

183,00

183,00

183,00

Ukrepi v zvezi z dolgovi SKUPAJ

183,00

183,00

183,00

Humanitarna pomoč

 

 

 

720 – Ukrepanje ob nesreči

743,62

452,44

447,63

730 – Pomoč za rekonstrukcijo in obnovo

137,53

65,06

42,39

740 – Pripravljenost na nesreče

72,49

110,12

101,07

Humanitarna pomoč SKUPAJ

953,63

627,61

591,09

Upravni stroški donatorjev / nedodeljeno / neopredeljeno

 

 

 

910 – Upravni stroški donatorjev

993,19

948,32

896,03

998 – Nedodeljeno / neopredeljeno

183,74

41,61

27,23

n. v.: ni na voljo

245,98

1,57

1,15

Upravni stroški donatorjev / nedodeljeno / neopredeljeno SKUPAJ

1 422,91

991,50

924,42

SKUPNI SEŠTEVEK 11. ERS

31 087,97

30 023,09

25 986,75

Razčlenitev kumulativnih zneskov prevzetih obveznosti, pogodb in plačil po področjih porabe za 11. ERS

Image 4

Image 5

Image 6

3.   GLOSAR

Diferencirana sredstva

Diferencirana sredstva se uporabljajo za financiranje večletnih operacij; za tekoče proračunsko leto zajemajo skupne stroške pravnih obveznosti, sklenjenih za operacije, ki se izvajajo več kot eno proračunsko leto.

Izvrševanje proračuna

Poraba proračuna z odhodki in prihodki.

Namenski prejemki

Prejemki, namenjeni financiranju posebnih postavk odhodkov.

Nediferencirana sredstva

Sredstva, ki izpolnjujejo letne potrebe in jih je zato treba prevzeti med proračunskim letom. V naslednjem letu se lahko izplačajo samo zneski, ki izpolnjujejo pogoje za samodejni prenos. Nediferencirana sredstva, ki do konca leta niso bila porabljena, tj. za katera so bile prevzete obveznosti, se razveljavijo (razen če Komisija izjemoma dovoli nesamodejni prenos). Nediferencirana sredstva se uporabljajo za upravne odhodke, pri čemer so odobritve za prevzem obveznosti enakovredne odobritvam plačil.

Nepovratna sredstva

Neposredni finančni prispevki iz proračuna za upravičene tretje osebe, vključene v dejavnosti, ki služijo politikam Unije.

Neporavnane obveznosti

Neporavnane obveznosti (ali RAL iz francoskega izraza reste à liquider) so opredeljene kot znesek prevzetih obveznosti, ki še niso bile plačane. Izhajajo neposredno iz obstoja večletnih programov in ločevanja med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil.

Odhodki

Izraz, ki se uporablja za opis porabe proračuna iz vseh vrst virov financiranja.

Odobritve

Proračunska sredstva.

V proračunu so predvidene tako obveznosti (pravne zaveze za zagotovitev financiranja) kot plačila (gotovinska ali bančna nakazila upravičencem). Odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil se pogosto razlikujejo, tj. v primeru diferenciranih sredstev, ker so za večletne programe in projekte običajno v celoti prevzete obveznosti v letu, ko je sprejeta odločitev o njih, plačujejo pa se več let na podlagi napredka pri izvajanju teh programov in projektov.

Odobritve za prevzem obveznosti

Odobritve za prevzem obveznosti pokrivajo celotno vrednost pravnih obveznosti (pogodbe, sporazume o nepovratnih sredstvih ali sklepe), ki bi bile lahko podpisane v tekočem proračunskem letu.

Odobritve plačil

Odobritve plačil zajemajo odhodke, ki jih je treba plačati v tekočem letu in izhajajo iz pravnih obveznosti, prevzetih v tekočem letu in/ali predhodnih letih.

Odobritve za poslovanje

Z odobritvami za poslovanje se financirajo različne politike, predvsem v obliki nepovratnih sredstev ali javnih naročil.

Poslovni izid

Učinek na bilanco stanja odhodkov in prihodkov na osnovi pravil računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Pravna obveznost

Akt, s katerim odredbodajalec prevzame obveznost do tretjih oseb, ki bremeni proračun Unije.

Običajne oblike pravnih obveznosti so pogodbe v primeru javnih naročil ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih.

Pravna podlaga / temeljni akt

Pravni akt, ki ga sprejme zakonodajni organ (običajno Svet in Evropski parlament) ter ki določa cilj programa porabe Unije, namen odobritev, pravila za intervencijo, datum izteka veljavnosti in ustrezna finančna pravila, ki bodo služila kot pravna podlaga za izvajanje programa porabe.

Prenos odobritev

Izjema od načela enoletnosti, v kolikor se lahko odobritve, ki jih ni bilo mogoče porabiti v danem proračunskem letu, pod strogimi pogoji izjemoma prenesejo za uporabo v naslednjem letu.

Prerazporeditev med proračunskimi vrsticami

Prerazporeditve med proračunskimi vrsticami pomenijo premestitev odobritev iz ene proračunske vrstice v drugo med proračunskim letom in so zato izjema od proračunskega načela specifikacije.

Presežek

Pozitivna razlika med prihodki in odhodki, ki jo je treba vrniti organu za financiranje. Glej proračunski rezultat.

Proračunska obveznost

Operacija, s katero odgovorni odredbodajalec rezervira proračunske odobritve, potrebne za kritje poznejših plačil za izpolnitev pravnih obveznosti.

Proračunska postavka / proračunska vrstica

Prihodki in odhodki so v proračunski strukturi prikazani v skladu z zavezujočo nomenklaturo, ki kaže naravo in namen vsake postavke, kot ju je določil proračunski organ. Posamezne postavke (naslov, poglavje, člen ali vrstica) zagotavljajo uradni opis nomenklature.

Proračunski rezultat

Razlika med prejetimi prihodki in plačanimi zneski, vključno s prilagoditvami zaradi prenosov, razveljavitev in tečajnih razlik.

Kar zadeva agencije, bo treba ta znesek povrniti organu za financiranje.

RAL (reste à liquider)

Znesek, ki ga je treba plačati za proračunsko obveznost v danem trenutku. Glej neporavnane obveznosti.

Razveljavitev odobritev

Odobritve, ki ostanejo neporabljene do konca proračunskega leta in jih ni mogoče prenesti, se razveljavijo.

Sprejeti proračun

Predlog proračuna postane sprejeti proračun, ko ga odobri proračunski organ.

Sprememba proračuna

Sklep, sprejet med proračunskim letom, ki omogoča spremembo (povečanje, zmanjšanje, prerazporeditev) določenih vidikov sprejetega proračuna za navedeno leto.

Sprostitev obveznosti

Operacija, s katero odgovorni odredbodajalec v celoti ali deloma razveljavi rezervacijo odobritev, ki je bila predhodno oblikovana s prevzemom proračunske obveznosti.

Tečajna razlika

Razlika, ki je posledica uporabe menjalnih tečajev valute za posle v zvezi z državami zunaj euroobmočja ali prevrednotenja sredstev in obveznosti v tujih valutah na datum računovodskih izkazov.

Ugotovljene upravičenosti

Pravica do izterjave dohodka od dolžnika, kot je priznana z izdajo naloga za izterjavo.

Upravne odobritve

Odobritve za pokritje stroškov poslovanja subjektov (osebje, zgradbe, pisarniška oprema).

Zapadle odobritve

Za skupna podjetja (ter Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo), kakor je določeno v njihovih finančnih pravilih, se lahko neporabljene odobritve vnesejo v načrt prihodkov in odhodkov za največ naslednja tri proračunska leta (tako imenovano pravilo „N+3“). Zapadle odobritve za skupna podjetja se torej lahko znova aktivirajo do proračunskega leta „N + 3“.

Neporabljene odobritve, ki se ob koncu proračunskega leta razveljavijo. Zapadlost pomeni popolno ali delno razveljavitev dovoljenja za ustvarjanje odhodkov in/ali obveznosti, kot ga predstavljajo odobritve.

DEL II

LETNO POROČILO O IZVRŠEVANJU – SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA

SVET DIREKTORJEV

RAČUNOVODSKI IZKAZI

SKLADA ZA SPODBUJANJE NALOŽB

NA DAN 31. DECEMBER 2025

(1)

Poročilo neodvisnega revizorja

(2)

Izkaz finančnega položaja

(3)

Izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa

(4)

Izkaz sprememb v sredstvih vplačnikov

(5)

Izkaz denarnih tokov

(6)

Pojasnila k računovodskim izkazom

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. DECEMBRA 2025

(v tisočih EUR)

 

Pojasnila

31. 12. 2025

31. 12. 2024

SREDSTVA

 

 

 

Denar in denarni ustrezniki

5

1 665 129

1 638 604

Terjatve do vplačnikov

9/16

–

7 482

Finančna sredstva zakladnice

10

–

–

Izvedeni finančni instrumenti

6

7 819

783

Posojila in predujmi

7.1

1 063 511

1 498 048

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

8

745 934

834 621

Druga sredstva

11

36 833

–

Sredstva skupaj

 

3 519 226

3 979 538

OBVEZNOSTI IN SREDSTVA VPLAČNIKOV

 

 

 

OBVEZNOSTI

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

6

411

39 210

Odloženi prihodki

12

44 845

47 725

Rezervacije za obveznosti iz posojil

13

17 585

18 320

Obveznosti do tretjih oseb

14

658 146

566 083

Druge obveznosti

15

3 044

3 289

Obveznosti skupaj

 

724 031

674 627

Sredstva vplačnikov

16/17

2 795 195

3 304 911

Obveznosti in sredstva vplačnikov skupaj

 

3 519 226

3 979 538

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2025

(v tisočih EUR)

 

Pojasnila

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Prihodki od obresti in podobni prihodki (*2)

19

116 470

156 601

Odhodki od obresti in podobni odhodki

19

–1 700

–1 805

Neto obresti in podobni prihodki

 

114 770

154 796

Prihodki od opravnin (provizij)

20

4 103

20

Odhodki od opravnin (provizij)

20

–88

– 212

Neto prihodki od opravnin (provizij)

 

4 015

– 192

Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih

6

45 836

–94 192

Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

21

24 877

–34 096

Neto rezultat pri posojilih in predujmih, merjen po PVIPI

7.1

–6 948

–5 436

Neto rezultat v tujih valutah

22

–90 703

81 907

Neto poslovni izid iz finančnih poslov

 

–26 938

–51 817

Spremembe v oslabitvah posojil in predujmov brez razveljavitve oslabitev

7.2

8 915

12 145

Spremembe rezervacij za obveznosti iz posojil, brez razveljavitve oslabitev

13

735

718

Splošni upravni odhodki

23

–19 942

–24 794

Dobiček zadevnega leta

 

81 555

90 856

Celotni vseobsegajoči dobiček za zadevno leto skupaj

 

81 555

90 856

(*2)  Za leto, ki se je končalo 31. decembra 2025, obresti in podobni prihodki vključujejo 109,7 milijona EUR (2024: 144,3 milijona EUR), izračunanih za sredstva po odplačni vrednosti na podlagi metode efektivnih obresti.

IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH VPLAČNIKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2025

(v tisočih EUR)

 

Pojasnila

Vpoklicani prispevek

Vrnjene dodelitve

Zadržani dobički

Skupaj

Na dan 1. januarja 2025

 

3 721 695

– 897 690

480 906

3 304 911

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom

16

–

–

–

–

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2024

17

–

– 591 271

–

– 591 271

Dobiček leta 2025

 

–

–

81 555

81 555

Spremembe v sredstvih vplačnikov

 

–

– 591 271

81 555

– 509 716

Na dan 31. decembra 2025

 

3 721 695

–1 488 961

562 461

2 795 195

 

 

Vpoklicani prispevek

Vrnjene dodelitve

Zadržani dobički

Skupaj

Na dan 1. januarja 2024

 

3 721 695

– 587 913

390 050

3 523 832

Prispevki držav članic, vpoklicani med letom

16

–

–

–

–

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2023

17

–

– 309 777

–

– 309 777

Dobiček leta 2024

 

–

–

90 856

90 856

Spremembe v sredstvih vplačnikov

 

–

– 309 777

90 856

– 218 921

Na dan 31. decembra 2024

 

3 721 695

– 897 690

480 906

3 304 911

IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA LETO, KI SE JE KONČALO 31. DECEMBRA 2025

(v tisočih EUR)

 

Pojasnilo

Od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024

POSLOVANJE

 

 

 

Dobiček zadevnega leta  (*3)

 

81 555

90 856

Prilagoditve za:

 

 

 

Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

 

–5 176

52 265

Spremembe v oslabitvah posojil in predujmov brez razveljavitve oslabitev

7.2

–8 915

–12 145

Neto rezultat pri posojilih in predujmih, merjen po PVIPI

7

6 948

5 436

Spremembo natečenih obresti od posojil in predujmov in njihove odplačne vrednosti

 

–3 776

–2 229

Neto spremembo rezervacij za obveznosti iz posojil, brez razveljavitve oslabitev

 

– 735

– 718

Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih

13

–45 836

94 192

Spremembo odloženih prihodkov

12

–2 880

– 790

Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila

 

95 552

–78 744

Učinek sprememb deviznih tečajev na delnice in druge vrednostne papirje s spremenljivim donosom

 

58 444

–23 199

Učinek sprememb deviznih tečajev na denarna sredstva

 

11 405

–5 282

Dobiček / (izguba) iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja

 

186 586

119 642

Izplačila posojil

7

– 106 653

– 101 394

Povračila posojil

7

398 998

371 568

Sprememba natečenih obresti od denarja in denarnih ustreznikov

5

–2 331

– 646

Izplačila delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom

8

–51 701

–69 392

Neto prihodki od delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom

 

90 480

23 033

Prejete dividende

21

18 573

16 548

Zmanjšanje drugih sredstev

 

–

616

(Zmanjšanje) drugih obveznosti

 

– 245

–49

(Zmanjšanje) obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke

 

–44 913

– 985

Neto denarni tokovi iz poslovanja

 

488 794

358 941

FINANCIRANJE

 

 

 

Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo

 

7 482

286 800

Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo

 

– 108 597

–68 256

Prispevki, izplačani v imenu držav članic

 

– 347 418

– 309 777

Neto denarni tok iz financiranja

 

– 448 533

–91 233

Neto povečanje denarja in denarnih ustreznikov

 

40 261

267 708

Povzetek izkaza denarnih tokov:

 

 

 

Denar in denarni ustrezniki na začetku proračunskega leta

 

1 633 830

1 371 404

Neto denarni tokovi (uporabljeni v) / iz:

 

 

 

Poslovanja

 

488 794

358 941

Financiranja

 

– 448 533

–91 233

Učinkov sprememb deviznih tečajev na denar in denarne ustreznike

 

–11 405

–5 282

Denar in denarni ustrezniki ob koncu proračunskega leta

 

1 662 686

1 633 830

Denar in denarne ustreznike sestavljajo:

 

 

 

Gotovina v blagajni

5

146 087

212 466

Vezane vloge (brez natečenih obresti)

5

556 329

304 538

Komercialni zapisi

5

960 270

1 116 826

 

 

1 662 686

1 633 830

(*3)  Dobiček za leto vključuje prejete obresti, ki so znašale 109,8 milijona EUR (2024: 149,1 milijona EUR), in plačane obresti, ki so znašale 1,8 milijona EUR (2024: 1,9 milijona EUR).

Pojasnila k računovodskim izkazom na dan 31. decembra 2025

1.   Splošne informacije

Sklad za spodbujanje naložb je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005 in 22. junija 2010. Samojski sporazum, ki nadomešča Sporazum iz Cotonouja kot nov okvir za sodelovanje med Evropsko unijo ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav (OAKPD) (Sklep Sveta (EU) 2023/2862 z dne 30. oktobra 2023), je bil podpisan 15. novembra 2023, veljati pa je začel 1. januarja 2024. Nasledil je Sporazum iz Cotonouja, ki je od leta 2000 urejal odnose med EU in državami AKP. Ta prehod zagotavlja kontinuiteto partnerstev in hkrati obravnava sodobne svetovne izzive.

Sklad za spodbujanje naložb ni ločen pravni subjekt, prispevke v imenu držav članic (v nadaljnjem besedilu: donatorke) pa v skladu z določili Sporazuma upravlja Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB ali Banka), ki opravlja funkcijo upraviteljice Sklada za spodbujanje naložb.

Trajanje delovanja Sklada za spodbujanje naložb ni določeno. Notranji sporazum za 11. ERS ostaja veljaven (v skladu s členom 14(3) Notranjega sporazuma) tako dolgo, kolikor je potrebno za celotno izvedbo vseh operacij, ki se financirajo v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in večletnega finančnega okvira.

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU. Države članice EU prispevajo zneske, dodeljene za financiranje Sklada za spodbujanje naložb, in nepovratna sredstva za financiranje subvencioniranih obrestnih mer, kot je določeno na podlagi večletnih finančnih okvirov (prvi finančni protokol, ki zajema obdobje 2000–2007 in je znan kot 9. Evropski razvojni sklad (ERS), drugi finančni protokol, ki zajema obdobje 2008–2013 in je znan kot 10. ERS, in tretji finančni protokol, ki zajema obdobje 2014–2020 in je znan kot 11. ERS). EIB je odgovorna za upravljanje:

(i)

Sklada za spodbujanje naložb, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 685,5 milijona EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP; od tega je 48,5 milijona EUR dodeljenih čezmorskim državam in ozemljem (v nadaljnjem besedilu: ČDO),

(ii)

nepovratnih sredstev za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti največ 1 220,85 milijona EUR za države AKP in največ 8,5 milijona EUR za ČDO. Do 15 % teh subvencij se lahko porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči.

Svet se je 23. decembra 2020 odločil za podaljšanje obdobja obveznosti Sklada za spodbujanje naložb za najmanj šest mesecev. Po podaljšanju je Banka v skladu s svojim mandatom potrdila operacije do 30. junija 2021 (Sklep Sveta (EU) 2020/2233 z dne 23. decembra 2020 o prevzemu obveznosti za sredstva, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP iz operacij v okviru 9., 10. in 11. Evropskega razvojnega sklada (32)).

EU in države AKP so se dogovorile, da bodo spremenile sklep o prehodnih ukrepih, da bi podaljšale uporabo določb Sporazuma o partnerstvu AKP-EU do 31. decembra 2023, do začetka veljavnosti novega sporazuma ali do začasne uporabe novega sporazuma med Unijo in državami AKP, kar nastopi prej (Sklep št. 2/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU, ki je bil naknadno spremenjen s Sklepom št. 3/2021 Odbora veleposlanikov AKP-EU (33) z dne 26. novembra 2021, Sklepom Sveta (EU) 970/2022 (34) z dne 16. junija 2022 in Sklepom št. 2/2023 Odbora veleposlanikov AKP-EU (35) z dne 25. oktobra 2023).

Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (36) z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ki je začela veljati 14. junija 2021, zagotavlja primarno pravno podlago za pomoč EU zunaj EU v obdobju 2021–2027 in upravljanje v okviru novega institucionalnega mandata Banke za operacije zunaj Evropske unije, vključno z regijo AKP. To zajema vključitev sedanjega zunajproračunskega ERS v proračun EU. Navedena uredba zagotavlja pravno podlago, v skladu s katero bo Komisija prihodnje mandate EU za njeno dejavnost zunaj EU zaupala EIB. Zagotovila bo tudi okvir za zunanje naložbe, da bo lahko Unija sodelovala s partnerskimi institucijami prek nepovratnih sredstev ali jamstev iz proračuna EU.

V prihodnosti se bodo vrnjene dodelitve iz Sklada za spodbujanje naložb uporabile v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, in sicer s kombinacijo namenskega razdelka za zasebni sektor v AKP v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD+) in skrbniškega sklada. EIB in Evropska komisija sta 15. februarja 2023 podpisali sporazum o prenosu (v nadaljnjem besedilu: sporazum o prenosu). Namen tega sporazuma je prenos sredstev, ki izhajajo iz vrnjenih dodelitev v okviru Sklada za spodbujanje naložb, ko so na voljo, v skladu s Sklepom (EU) 2020/2233 (vrnjene dodelitve Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP) in Sklepom Sveta (EU) 2021/1764 (37) (v nadaljnjem besedilu: vrnjene dodelitve Sklada za spodbujanje naložb v ČDO; ter skupaj z vrnjenimi sredstvi Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP: vrnjene dodelitve). Za več podrobnosti glej opombi 2.4.6 in 17.

Ti računovodski izkazi zajemajo obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025.

Svet direktorjev je na predlog upravnega odbora 25. marca 2026 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev do 24. aprila 2026.

2   Pomembne računovodske usmeritve

2.1    Podlaga za pripravo – izjava o skladnosti

Računovodski izkazi so bili pripravljeni na predpostavki delujočega podjetja, ki predvideva, da bo Sklad za spodbujanje naložb v bližnji prihodnosti sposoben poravnati vse obveznosti iz poslovanja v okviru vseh operacij in v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot jih je izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) in sprejela Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: računovodski standardi MSRP). Računovodski izkazi na dan 31. decembra 2025 vključujejo izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb sredstev vplačnikov, izkaz denarnih tokov in pojasnila.

2.2    Pomembne računovodske presoje, predpostavke in ocene

Priprava računovodskih izkazov zahteva izdelavo ocen in predpostavk, ki vplivajo na sporočene prihodke, odhodke, sredstva in obveznosti ter razkritje pogojnih sredstev in obveznosti. Uporaba razpoložljivih informacij in uporaba presoje sta neločljivo povezani z oblikovanjem ocen. Dejanski rezultati v prihodnosti bi se lahko razlikovali od takšnih ocen in razlike so lahko pomembne za računovodske izkaze. Ocene in temeljne predpostavke se redno pregledujejo. Revidirane ocene se pripoznajo za naprej.

Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na področjih, navedenih v nadaljevanju.

—   Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Kadar poštenih vrednosti finančnih instrumentov, knjiženih v bilanci stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanih trgov, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Vrednotenja se kategorizirajo na različne ravni v hierarhiji poštene vrednosti na podlagi podatkov, uporabljenih v tehnikah vrednotenja, ki so opisane in razkrite

v pojasnilih 2.4.2 in 4.

—   Izgube zaradi oslabitve posojil in predujmov

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub zahteva, da vodstvo pri določanju izgub zaradi oslabitve uporabi pomembne presoje, zlasti oceno znatnega povečanja kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja, vključitev informacij glede prihodnosti ter oceno zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov in vrednosti zavarovanja. Te ocene temeljijo na več dejavnikih, ki lahko povzročijo znatne spremembe časa in zneska popravka vrednosti za kreditne izgube, ki jih je treba pripoznati (pojasnilo 2.4.2). Relevantne predpostavke glede učinkov na oslabitve, ki izhajajo iz splošnega konteksta negotovosti in pretresov, ki so se začeli leta 2024 in se nadaljevali leta 2025, so podrobno opisane v pojasnilih 2.4.2.2 in 3.2.3.7.

—   Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

—

zadnjih tržnih poslih po običajnih tržnih pogojih;

—

trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti;

—

pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji;

—

metodi prilagojenih neto sredstev ali

—

drugih modelih vrednotenja.

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu, v pomembni meri temelji na oceni. Tehnike vrednotenja Sklada za spodbujanje naložb se redno prilagajajo, njihova veljavnost pa se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.

—   Konsolidacija subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež

Presoje EIB so pokazale, da Sklad za spodbujanje naložb ne nadzoruje nobenega subjekta, v katerem ima delež. To je posledica dejstva, da je v vseh takih subjektih splošni partner ali upravitelj sklada ali upravni odbor izključno odgovoren za upravljanje in nadzor dejavnosti in zadev partnerstva ter ima pooblastilo in pristojnost, da stori vse potrebno za dosego namena in ciljev partnerstva v skladu z naložbenimi in političnimi smernicami.

2.3    Spremembe računovodskih standardov

Razen spodnjih sprememb je Sklad za spodbujanje naložb dosledno uporabljal računovodske usmeritve, določene v pojasnilu 2.4, za vsa obdobja, ki so predstavljena v teh računovodskih izkazih. Sklad za spodbujanje naložb je sprejel naslednje nove standarde in spremembe standardov.

Novi in spremenjeni standardi, ki jih je sprejel Sklad za spodbujanje naložb

S 1. januarjem 2025 so za računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb začele veljati naslednje spremembe obstoječih standardov:

—

spremembe MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev: Nezamenljivost.

Zgoraj navedene spremembe niso bistveno vplivale na računovodske izkaze Sklada.

Novi standardi, spremembe in pojasnila, ki jih Sklad za spodbujanje naložb še ni sprejel

Na dan 31. decembra 2025 so bile izdane naslednje spremembe obstoječih standardov, ki pa niso bile obvezne za letna obdobja poročanja, ki se končajo 31. decembra 2025:

Spremembe obstoječih standardov, ki jih je potrdila EU in veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje:

—

spremembe pri razvrstitvi in merjenju finančnih instrumentov (spremembe MSRP 1, MSRP 7, MSRP 9 in MRS 7);

—

letne izboljšave – zvezek 11;

—

pogodbe o električni energiji, odvisni od naravnih dejavnikov – spremembe MSRP 9 in MSRP 7.

Novi standardi in spremembe obstoječih standardov, ki jih EU še ni potrdila:

—

MSRP 18 Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih;

—

MSRP 19 Odvisna podjetja brez obveznosti javnega računovodskega poročanja: razkritja.

Sklad za spodbujanje naložb na datum odobritve teh računovodskih izkazov ni predčasno sprejel nobenega od zgoraj navedenih standardov ali sprememb obstoječih standardov, poleg tega pa niso bila izdana pojasnila, ki bi se uporabljala in bi jih moral Sklad za spodbujanje naložb upoštevati na datum poročanja. Uprava pričakuje, da bodo vse zadevne izjave sprejete za prvo obdobje, ki se začne na datum začetka veljavnosti razglasitve ali po njem, in da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze Sklada za spodbujanje naložb.

2.4    Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Izkaz finančnega položaja prikazuje sredstva in obveznosti po načelu padajoče likvidnosti in ne razlikuje med kratkoročnimi in nekratkoročnimi postavkami.

2.4.1   Prevedba tujih valut

Sklad za spodbujanje naložb v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta. Če ni drugače navedeno, so finančni podatki, predstavljeni v eurih, zaokroženi na najbližjo tisočico.

Pri poslih v tujih valutah se prevedba opravi po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.

Denarna sredstva in obveznosti v drugih valutah kot v eurih se prevedejo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na datum izkaza finančnega položaja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi te prevedbe, se izkaže v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se prevedejo po deviznih tečajih na datum prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se prevedejo po deviznih tečajih na datum, ko je bila določena njihova poštena vrednost.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa.

2.4.2   Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Neizvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma poravnave.

Razvrstitev in merjenje

Finančna sredstva

Pri začetnem pripoznanju se finančno sredstvo razvrsti kot merjeno po odplačni vrednosti (OV) ali po pošteni vrednosti prek izkaza poslovnega izida (PVIPI), finančna obveznost pa je razvrščena kot merjena po OV ali po PVIPI.

V skladu z MSRP 9 se razvrstitev začne z določitvijo, ali se finančno sredstvo šteje za dolžniški ali kapitalski instrument. MSRP 9 se nanaša na opredelitve v MRS 32 – Finančni instrumenti: predstavljanje.

Dolžniški instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi finančne obveznosti z vidika nasprotne stranke, posojila in dolžniški vrednostni papirji, vključno z obveznicami, zadolžnicami ali certifikati, ki jih izdajo strukturirani subjekti, vlada ali podjetja.

Dolžniški instrument je razvrščen po OV, če izpolnjuje oba naslednja pogoja in ni določen kot merjen po PVIPI:

—

sredstvo se poseduje v okviru poslovnega modela, katerega cilj je posedovanje sredstev z namenom prejemanja pogodbenih denarnih tokov, in

—

v skladu s pogodbenimi pogoji finančnega sredstva na določene datume prihaja do denarnih tokov, ki so izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (merila IPGO).

Navedene zahteve bi bilo treba uporabiti za celotno finančno sredstvo, tudi če vsebuje vgrajen izvedeni finančni instrument.

Kapitalski instrumenti so instrumenti, ki ustrezajo opredelitvi lastniškega kapitala z vidika izdajatelja; to so instrumenti, ki ne vsebujejo pogodbene obveznosti za plačilo in ki dokazujejo preostali delež v izdajateljevih neto sredstvih. Kapitalski instrumenti se merijo po PVIPI.

Sklad za spodbujanje naložb se lahko ob začetnem pripoznanju kapitalske naložbe, ki ni v posesti za trgovanje, nepreklicno odloči, da bo poznejše spremembe predstavil v drugem vseobsegajočem donosu. To odločitev sprejme za vsako naložbo posebej.

Vsa druga finančna sredstva so razvrščena kot merjena po PVIPI.

Ocena poslovnega modela

EIB kot upraviteljica Sklada za spodbujanje naložb izvede oceno cilja poslovnega modela, v katerem je dolžniški instrument v posesti na ravni portfelja, ker to najbolje odraža način upravljanja poslovanja in zagotavljanja informacij upravitelju. Obravnavane informacije vključujejo:

—

navedene usmeritve in cilje za portfelj ter izvajanje navedenih usmeritev v praksi. To vključuje zlasti, ali se strategija vodstva osredotoča na služenje pogodbenih prihodkov od obresti, pri čemer ohranja poseben profil obrestne mere, usklajevanje trajanja finančnih sredstev s trajanjem obveznosti, ki financirajo ta sredstva, ali na ustvarjanje denarnih tokov s prodajo sredstev;

—

kako se vrednoti uspešnost portfelja in kako se o njej poroča upravitelju Sklada za spodbujanje naložb;

—

tveganja, ki vplivajo na uspešnost poslovnega modela (in na finančna sredstva, ki so v posesti v navedenem poslovnem modelu), in način obvladovanja teh tveganj ter

—

pogostost, obseg in čas prodaje v prejšnjih obdobjih, razloge za tako prodajo in njihovo pričakovanje glede prihodnjih prodajnih dejavnosti.

Vendar se informacije o prodajni dejavnosti ne obravnavajo ločeno, ampak kot del splošne ocene tega, kako se dosega navedeni cilj Sklada za spodbujanje naložb pri upravljanju finančnih sredstev in kako se ustvarjajo denarni tokovi.

Poslovni model za posle neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom je opisan in razkrit v pojasnilu 25.

Merila izključnega plačila glavnice in obresti (merila IPGO)

Za namene te ocene je „glavnica“ opredeljena kot poštena vrednost dolžniškega instrumenta ob začetnem pripoznanju. „Obresti“ so opredeljene kot nadomestilo za časovno vrednost denarja in kreditno tveganje, povezano z neporavnanim zneskom glavnice v določenem obdobju, ter za druga osnovna tveganja in stroške (npr. likvidnostno tveganje in upravni stroški) ter profitno maržo.

Pri ocenjevanju, ali so pogodbeni denarni tokovi izključno plačila glavnice in obresti, se upoštevajo pogodbeni pogoji instrumenta. To vključuje oceno, ali finančno sredstvo vsebuje pogodbeni pogoj, ki bi lahko spremenil časovno razporeditev ali znesek pogodbenih denarnih tokov, tako da ne bi izpolnjevali tega pogoja.

Odprava pripoznanja

Sklad za spodbujanje naložb odpravi pripoznanje finančnega sredstva, kadar prenehajo veljati pogodbene pravice do denarnih tokov iz finančnega sredstva ali kadar so pravice do prejemanja pogodbenih denarnih tokov prenesene v poslu, v katerem Sklad za spodbujanje naložb prenese tveganja in koristi, povezane z lastništvom finančnega sredstva, ali zadrži skoraj vsa tveganja in koristi, povezana z lastništvom, ne zadrži pa nadzora nad finančnim sredstvom.

Ob odpravi pripoznanja finančnega sredstva ali finančne obveznosti (pojasnilo 2.4.4) se razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva ali obveznosti (ali knjigovodsko vrednostjo, dodeljeno delu sredstva ali obveznosti, za katero se odpravi pripoznanje) in vsoto (i) prejetega ali plačanega nadomestila ter (ii) kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, pripozna v poslovnem izidu, razen kumulativnih dobičkov ali izgub, pripoznanih v drugem vseobsegajočem donosu, za kapitalske naložbe, merjene po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki se prenesejo v rezervni sklad in ne v dobiček ali izgubo iz odtujitve.

V okviru reforme IBOR Sklad za spodbujanje naložb po uporabi praktične rešitve, uvedene z drugo fazo reforme IBOR, oceni, ali je sprememba odplačne vrednosti finančnega instrumenta znatna. V skladu s spremembami, ki jih je izdal IASB, Sklad za spodbujanje naložb ne odpravi pripoznanja finančnega instrumenta, katerega pogodbeni denarni tokovi so spremenjeni kot neposredna posledica reforme, sprememba pa je gospodarsko enakovredna prejšnji osnovi za določanje pogodbenih denarnih tokov (tj. podlaga neposredno pred spremembo).

Prerazvrstitev

Finančna sredstva se po začetnem pripoznanju ne prerazvrstijo, razen v obdobju po spremembi poslovnega modela Sklada za spodbujanje naložb za upravljanje finančnih sredstev.

Sprememba

Finančno sredstvo, merjeno po odplačni vrednosti, se šteje za spremenjeno, če so njegovi pogodbeni denarni tokovi na novo izpogajani ali se drugače spremenijo. Ponovna pogajanja ali sprememba lahko privedejo do odprave pripoznanja starega in pripoznanja novega finančnega instrumenta ali pa ne.

Posledica bistvene pogodbene spremembe denarnih tokov finančnega sredstva, merjenih po odplačni vrednosti, ki privede do odprave pripoznanja finančnega sredstva, sta pripoznanje novega finančnega sredstva po njegovi pošteni vrednosti in knjiženje učinka dobička ali izgube zaradi spremembe v postavki konsolidiranega izkaza poslovnega izida „Poslovni izid iz finančnih poslov“.

Pogodbena sprememba se šteje za bistveno, če se diskontirana sedanja vrednost denarnih tokov pod spremenjenimi pogoji (diskontirano z uporabo prvotne efektivne obrestne mere) vsaj za 10 % razlikuje od diskontirane sedanje vrednosti preostalih denarnih tokov prvotnega finančnega sredstva. Upoštevajo se tudi kvalitativni dejavniki, kot so sprememba valute, v kateri je denominirano finančno sredstvo, in parametri pretvorbe.

V okviru reforme IBOR Sklad za spodbujanje naložb po uporabi praktične rešitve, uvedene z drugo fazo reforme IBOR, oceni, ali je sprememba odplačne vrednosti finančnega instrumenta znatna. Sklad za spodbujanje naložb posodobi efektivno obrestno mero brez spreminjanja knjigovodske vrednosti finančnega instrumenta, če se podlaga za določanje pogodbenih denarnih tokov finančnega instrumenta, merjenih po odplačni vrednosti, spremeni kot neposredna posledica reforme in če je sprememba gospodarsko ekonomsko enakovredna prejšnji podlagi (tj. podlagi neposredno pred spremembo).

Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti pri rednem poslu med udeleženci na trgu na dan merjenja na najpomembnejšem trgu, če pa tega ni, pa na najugodnejšem trgu, do katerega ima Sklad za spodbujanje naložb dostop na ta datum.

Kadar je to potrebno, EIB v imenu Sklada za spodbujanje naložb izmeri pošteno vrednost instrumenta z uporabo kotirane cene na delujočem trgu za ta instrument. Trg se šteje za delujočega, če posli za sredstvo ali obveznost potekajo dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se lahko redno zagotavljajo podatki o ceni.

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v izkazu finančnega položaja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi tehnikami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanega trga, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Izbrana tehnika vrednotenja vključuje vse dejavnike, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene posla.

Te tehnike vrednotenja lahko vključujejo neto sedanjo vrednost in modele diskontiranih denarnih tokov, primerjavo s podobnimi instrumenti, za katere obstajajo opazovane tržne cene, model Black-Scholes ter polinomske modele za določanje vrednosti opcij in druge modele vrednotenja. Predpostavke in podatki, ki se uporabljajo pri tehnikah vrednotenja, vključujejo netvegane obrestne mere in referenčne obrestne mere, kreditne razmike, ki se uporabljajo pri določanju diskontnih stopenj, cene obveznic in lastniških vrednostnih papirjev, devizne tečaje, lastniške vrednostne papirje in indeks gibanja njihovih cen ter pričakovana nihanja cen in korelacije cen.

Cilj tehnike vrednotenja je izmeriti pošteno vrednost tako, da odraža ceno, ki bi se prejela ob prodaji sredstva oziroma plačala za prenos obveznosti v okviru rednega posla med udeleženci na trgu na dan meritve.

Pri Banki se za določanje poštene vrednosti običajnih in enostavnejših finančnih instrumentov, kot so obrestne in valutne zamenjave, uporabljajo široko priznani modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo samo podatki z opazovanih trgov ter ki zahtevajo omejeno strokovno presojo in oceno. Opazovane cene in vhodni podatki v modelih so navadno na voljo na trgu za dolžniške in lastniške vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na borzi, in enostavne izvedene finančne instrumente OTC, kot so obrestne zamenjave. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov v modelih zmanjšuje potrebo po strokovni presoji in oceni ter prav tako zmanjšuje negotovost, ki je povezana z določanjem poštene vrednosti. Razpoložljivost opazovanih tržnih cen in vhodnih podatkov se razlikuje glede na proizvode in trge ter je podvržena spremembam, ki temeljijo na specifičnih dogodkih in splošnih pogojih na finančnih trgih.

Za bolj zapletene instrumente Banka uporablja lastne modele vrednotenja, ki so razviti iz priznanih modelov vrednotenja. Nekaterih ali vseh pomembnih vhodnih podatkov v teh modelih morda ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga in se pridobijo iz tržnih cen ali stopenj ali ocenijo na podlagi predpostavk. Primer instrumentov, ki vključujejo pomembne vhodne podatke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, so nekatera posojila in jamstva, za katera ni delujočega trga. Modeli vrednotenja, pri katerih se uporabljajo številni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, zahtevajo za določitev poštene vrednosti višjo stopnjo presoje in ocene vodstva. Presoja in ocena vodstva se navadno zahtevata za izbor ustreznega modela vrednotenja, ki se bo uporabljal, določitev pričakovanih prihodnjih denarnih tokov za finančne instrumente, ki se vrednotijo, določitev verjetnosti, da nasprotna stranka ne izpolni obveznosti, ter določitev predplačil in izbor primernih diskontnih stopenj.

Sklad za spodbujanje naložb meri poštene vrednosti z uporabo naslednje hierarhije poštene vrednosti, ki odraža pomembnost vhodnih podatkov, ki se uporabljajo pri meritvah:

—

raven 1: vhodni podatki so neprilagojene kotirane tržne cene na delujočih trgih za enake instrumente, do katerih ima Sklad za spodbujanje naložb dostop;

—

raven 2: drugi vhodni podatki razen objavljenih kotiranih cen, vključenih v raven 1, ki jih je mogoče opazovati neposredno (tj. kot cene) ali posredno (tj. izvedene iz cen). Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo z uporabo kotiranih tržnih cen na delujočih trgih za podobne instrumente, kotiranih cen za enake ali podobne instrumente na trgih, ki se štejejo za manj kot delujoče, ali z drugimi tehnikami vrednotenja, pri katerih je vse pomembne vhodne podatke mogoče neposredno ali posredno pridobiti z opazovanjem iz tržnih podatkov;

—

raven 3: vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem. Ta kategorija vključuje vse instrumente, pri katerih tehnika vrednotenja vključuje vhodne podatke, ki ne temeljijo na opazovanih podatkih, takšni vhodni podatki pa imajo velik vpliv na vrednotenje instrumenta. Ta kategorija vključuje instrumente, ki se vrednotijo na podlagi kotiranih cen za podobne instrumente, kadar so potrebni precejšnji popravki ali predpostavke, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem, da bi prikazali razlike med instrumenti.

Sklad za spodbujanje naložb priznava prerazporeditve med ravnmi hierarhije poštene vrednosti od konca obdobja poročanja, med katerim je prišlo do spremembe.

Oslabitev finančnih sredstev

MSRP 9 temelji na v prihodnost usmerjenem modelu pričakovanih kreditnih izgub. EIB je določila okvir za izračun „pričakovane kreditne izgube“, ki upošteva stanje makroekonomije. Vključuje konstrukcijo parametrov kreditnega tveganja „v trenutku“ (PIT – point-in-time) (verjetnost neplačila (PD – Probability of Default) in izguba ob neplačilu (LGD – Loss Given Default)) na podlagi sistematičnega dejavnika (kreditni cikel), ki ga spodbuja makroekonomija in se projicira prek makroekonomskih napovedi ali scenarijev. Končna pričakovana kreditna izguba je z verjetnostjo tehtano povprečje posameznega makroekonomskega scenarija za pričakovane kreditne izgube. Ta v prihodnost usmerjeni model oslabitev se uporablja za finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, pogodbe o finančnem poroštvu in zunajbilančne obveznosti.

V skladu z MSRP 9 se popravek vrednosti za izgubo meri na eni od naslednjih podlag:

—

12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgubah: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz možnih dogodkov neplačila v 12 mesecih po datumu poročanja, ter

—

pričakovanih kreditnih izgubah v celotnem obdobju trajanja: to so pričakovane kreditne izgube, ki izhajajo iz vseh možnih dogodkov neplačila v pričakovanem obdobju trajanja finančnega instrumenta.

MSRP 9 določa „tristopenjski“ model za oslabitev na podlagi sprememb kreditne kakovosti od začetnega pripoznanja. Finančni instrumenti se razvrstijo v „1. stopnjo“, razen tistih, za katere se ugotovi znatno povečanje kreditnega tveganja od začetnega pripoznanja. To vključuje kvantitativne in kvalitativne informacije ter analizo na podlagi strokovnega znanja Banke, vključno z informacijami, usmerjenimi v prihodnost.

Kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo so finančna sredstva, ki se od začetnega pripoznanja obravnavajo kot razvrščena v 3. stopnjo. Za kupljena ali izdana (ustvarjena) sredstva s poslabšano kreditno kakovostjo se kumulativne spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja od začetnega pripoznanja pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Banka oceni stopnjo po MSRP 9 na podlagi zaporednega pristopa, pri katerem se uporabljajo informacije, specifične za nasprotno stranko ali instrument, v skladu z notranjimi smernicami in postopki za sprožilce zgodnjega opozarjanja, nedonosne izpostavljenosti in prestrukturiranje.

EIB meni, da se obstoječi v prihodnost usmerjen model pričakovanih kreditnih izgub šteje za dovolj robustnega, da omogoča upoštevanje izrednih gospodarskih dogodkov, ki so bili neposredno zajeti v makroekonomskih projekcijah in časovnih strukturah verjetnosti neplačila.

Ob znatnem povečanju kreditnega tveganja se finančni instrument prerazporedi v 2. stopnjo, vendar se še ne šteje, da ima poslabšano kreditno kakovost. Če ima finančni instrument poslabšano kreditno kakovost, se prerazporedi v 3. stopnjo.

Za opredelitev izpostavljenosti v 3. stopnji Banka določi, ali obstajajo nepristranski dokazi o nedonosni izpostavljenosti. Za finančno sredstvo se šteje, da obveznosti niso izpolnjene, če ni verjetno, da bo posojilojemalec v celoti plačal svoje kreditne obveznosti v Sklad za spodbujanje naložb brez njegove pomoči, ali če posojilojemalec več kot 90 dni zamuja z izpolnitvijo kakršne koli pomembne kreditne obveznosti do Sklada za spodbujanje naložb.

V zvezi s tem se šteje, da je finančno sredstvo oslabljeno, če je ugotovljeno, da Sklad za spodbujanje naložb verjetno ne bo mogel izterjati vseh zapadlih zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali enakovredne vrednosti. Posamezne kreditne izpostavljenosti se ovrednotijo na podlagi značilnosti posojilojemalca, njegovega splošnega finančnega stanja, virov in plačilnih evidenc, obetov za podporo s strani morebitnih finančno odgovornih porokov in po potrebi unovčljive vrednosti kakršnega koli zavarovanja s premoženjem.

Vse oslabljene terjatve se pregledajo in analizirajo vsaj dvakrat na leto. Vse naknadne spremembe zneskov in časovnega okvira pričakovanih prihodnjih denarnih tokov v primerjavi s predhodnimi ocenami bodo povzročile spremembo rezervacij za kreditne izgube in bodo obračunane ali knjižene v izkazu poslovnega izida. Popravek vrednosti za oslabitev se razveljavi le, če se je kreditna kakovost izboljšala tako, da obstaja razumno zagotovilo o pravočasnem plačilu glavnice in obresti v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji sporazuma o terjatvi. Odpis se izvede, če se šteje, da je terjatev v celoti ali delno neizterljiva ali odpisana. Odpisi se obračunajo na podlagi predhodno ugotovljenih oslabitev ali se neposredno knjižijo v izkazu poslovnega izida in zmanjšajo glavnico terjatve. Izterjave delno ali v celoti predhodno odpisanih zneskov se knjižijo v dobro v izkazu poslovnega izida. Za odpisana finančna sredstva bi se lahko še vedno izvajale izvršilne dejavnosti, da bi se upoštevali postopki Banke za izterjavo zapadlih zneskov.

Merjenje pričakovanih kreditnih izgub – vhodni podatki, predpostavke in tehnike

Za sredstva 2. in 3. stopnje se uporablja merjenje pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja, za sredstva 1. stopnje pa merjenje 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub.

Pričakovane kreditne izgube so bile izračunane na podlagi naslednjih spremenljivk:

—

bonitetne ocene in verjetnosti neplačila v trenutku (PIT PD);

—

izgub ob neplačilu v trenutku (PIT LGD);

—

izpostavljenosti ob neplačilu (EAD).

Bonitetna ocena nasprotne stranke se določi na določen datum z uporabo modelov kreditnega točkovanja, prilagojenih različnim kategorijam nasprotnih strank in izpostavljenosti.

Vsaka bonitetna ocena nakazuje posamezno verjetnost neplačila, ki pomeni verjetnost, da nasprotna stranka ne bo izpolnila svoje finančne obveznosti v naslednjih 12 mesecih ali v preostalem obdobju trajanja obveznosti. Zato so bonitetne ocene glavni vhodni podatki za določitev časovne strukture verjetnosti neplačila v trenutku za izpostavljenosti. EIB zbira informacije o uspešnosti in neplačilu za izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnemu tveganju. Zbrani podatki se razčlenijo po vrsti panoge in vrsti regije. Različne panoge in regije, ki se enako odzivajo na kreditne cikle, se analizirajo skupaj.

EIB uporablja statistične modele za analizo zbranih podatkov in oblikovanje ocen verjetnosti neplačila v preostalem obdobju trajanja izpostavljenosti ter presojo, kako se bodo spreminjale s časom in glede na dane makroekonomske scenarije.

Izguba ob neplačilu pomeni pričakovanje EIB glede razmerja med izgubo pri izpostavljenosti, ki je posledica neplačila nasprotne stranke, in neporavnanim zneskom ob neplačilu. Izguba ob neplačilu se lahko opredeli tudi kot „1 – stopnja poplačljivosti“. Ocene izgub ob neplačilu so v glavnem določene po geografskih vidikih in vrstah nasprotne stranke, pri čemer obstaja pet glavnih kategorij izpostavljenosti: države, javne institucije, finančne institucije, podjetja in projektno financiranje. Vrednosti izgub ob neplačilu se lahko dodatno prilagodijo na podlagi značilnosti produkta in pogodbe, ki sta predmet izpostavljenosti.

EIB vključuje informacije v trenutku in v prihodnost usmerjene informacije tako v oceno, ali se je kreditno tveganje instrumenta od začetnega pripoznanja znatno povečalo, kot v merjenje njegovih pričakovanih kreditnih izgub.

EIB je za merjenje pričakovanih kreditnih izgub razvila pristop pogojnega modeliranja za izračun časovne strukture verjetnosti neplačila (t. i. model za PIT PD), ki vključuje:

—

opredelitev ekonomsko upravičene funkcije povezanosti med kreditnim ciklom in makroekonomskimi spremenljivkami ter

—

sklop treh makroekonomskih scenarijev (en izhodiščni scenarij in dva scenarija, ki odražata gospodarsko rast oziroma upad gospodarske rasti) z večletno potencialno realizacijo BDP in z njimi povezane verjetnosti.

EIB je makroekonomske scenarije pripravila z uporabo polstrukturnega modela svetovnega gospodarstva z več državami in več enačbami z opredeljenimi gradniki za posamezne države. Osnovni/izhodiščni scenarij je oblikovan tako, da je skladen z najnovejšimi napovedmi Evropske komisije. Pozitivni in negativni scenarij temeljita na osnovnem scenariju z uporabo modela z več državami / več enačbami. Scenariji so izpeljani iz šokov za BDP, ki je ključno merilo gospodarske dejavnosti. Šoki za realni BPD so kalibrirani, da ponovijo opazovano nestanovitnost spremenljivke. Nato se, kjer je primerno, uporabi strokovna presoja, da se podrobneje določita velikost in vztrajnost šokov za BDP. Tako se šoki določijo skupaj s funkcijo propadanja, da se določi učinek šokov skozi čas. Verjetnosti, povezane z vsakim scenarijem, so opredeljene na način, da odražajo tržne kazalnike (nestanovitnost) in notranje razvite kazalnike / sledilnike, ki se dosledno uporabljajo skozi čas, da zajamejo negotovosti.

Pri modelih EIB za PIT PD in PIT LGD se uporabljajo enake napovedane vrednosti kreditnega cikla kot glavne vhodne podatke v različnih makroekonomskih scenarijih. Kreditni cikel se izračuna na podlagi znižanih bonitetnih ocen zunanje bonitetne agencije, projekcij letnih stopenj rasti realnega BDP ter razmika med dolgoročnimi in kratkoročnimi obrestnimi merami.

EAD pomeni pričakovano izpostavljenost v primeru neplačila ter temelji na tekoči izpostavljenosti nasprotni stranki in morebitnih spremembah sedanjega zneska, ki je dovoljen v skladu s pogodbo, vključno z amortizacijo. EAD finančnega sredstva je njegova bruto knjigovodska vrednost. Za posojilne obveze in finančna poroštva EAD vključuje črpani znesek.

2.4.2.1   Denar in denarni ustrezniki

Sklad za spodbujanje naložb opredeljuje denar in denarne ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise z zapadlostjo tri mesece ali manj. Denar in denarni ustrezniki so v izkazu finančnega položaja prikazani po odplačni vrednosti.

2.4.2.2   Finančna sredstva zakladnice

Finančna sredstva zakladnice sestavljajo kotirajoče in nekotirajoče obveznice z namenom njihovega posedovanja do zapadlosti ter komercialni zapisi z zapadlostjo več kot tri mesece, zaradi česar so razvrščena po odplačni vrednosti.

Te obveznice in komercialni zapisi se prvotno merijo po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost, povečana za vse neposredno pripisljive stroške posla. V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.

2.4.2.3   Posojila in predujmi

Portfelj posojil in predujmov je lahko sestavljen iz dolžniških instrumentov, kot so posojila in dolžniški vrednostni papirji, vključno z obveznicami, zadolžnicami ali certifikati, ki jih izdajo strukturirani subjekti, da bi jih posedovali do zapadlosti in prejemali pogodbene denarne tokove.

Posojila in predujmi vključujejo:

—

posojila in predujme, merjene po OV;

—

posojila in predujme, ki se obvezno merijo po PVIPI.

Posojila, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se pripoznajo v njegovih sredstvih, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Neizplačani deli posojil se knjižijo v zunajbilančnih postavkah po svoji nominalni vrednosti. Posojila, ki opravijo preizkus IPGO, se prvotno evidentirajo po nabavni vrednosti (njihovi neto izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti.

Dolžniški vrednostni papirji se pripoznajo v sredstvih Sklada za spodbujanje naložb, ko se izvrši plačilo izdajatelju, in so lahko v obliki pogodbeno povezanega ali enotranšnega dolžniškega instrumenta. Neizplačani deli dolžniških vrednostnih papirjev se knjižijo v zunajbilančnih postavkah po svoji nominalni vrednosti. Dolžniški vrednostni papirji se prvotno merijo po nabavni vrednosti, ki je poštena vrednost, povečana za vse neposredno pripisljive stroške posla, pozneje pa se merijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti. V preostalem času do zapadlosti instrumenta se razlika med začetno ceno in prodajno vrednostjo amortizira po metodi efektivnih obresti.

Politika oslabitve glede posojil in predujmov je opisana v pojasnilu 2.4.2.

Posojila in predujmi, ki ne izpolnjujejo poslovnega modela ali merila IPGO, se obvezno merijo po PVIPI. Metoda merjenja poštene vrednosti, ki se uporablja, temelji na tehniki diskontiranih denarnih tokov ali likvidacijski vrednosti.

Za vpliv reforme IBOR na ponovno merjenje posojil in predujmov po odplačni vrednosti glej namenske odstavke v pojasnilu 2.4.2 – Razvrstitev in merjenje / Sprememba.

2.4.2.4   Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Sklad za spodbujanje naložb ima dve vrsti naložb v kapital: (i) neposredne naložbe v kapital in (ii) sklade tveganega kapitala. Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom se prvotno pripoznajo po pošteni vrednosti, povečani za stroške poslov. Poznejše spremembe poštene vrednosti, vključno s pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v postavki „Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom“.

Neizkoriščen del teh naložb, za katerega so bile prevzete obveznosti, je prikazan kot konsolidirane zunajbilančne obveznosti po nominalni vrednosti.

Merjenje poštenih vrednosti finančnih instrumentov

Poštena vrednost se določi z uporabo metode neto vrednosti sredstev (pri čemer se predpostavlja, da je združena neto vrednost sredstev kljub neobstoju lahko preverljive tržne vrednosti najboljša ocena poštene vrednosti). Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, kjer poštene vrednosti ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih tehnik vrednotenja (pojasnilo 4.2.1).

Pripisana neto vrednost sredstev se prilagodi za dogodke, ki so nastali med datumom zadnje razpoložljive neto vrednosti sredstev in datumom bilance stanja, če upravni odbor meni, da je taka prilagoditev pomembna. Pomembne prilagoditve se spremenijo, dokler svet direktorjev ne sprejme računovodskih izkazov za zadevno leto. V zvezi s tem je Banka glede na splošni kontekst negotovosti, različna nakopičena tveganja zaradi ruske invazije na Ukrajino in nestanovitnost, opaženo v smislu uspešnosti, okrepila svoje tehnike vrednotenja, da bi ocenila morebitne prilagoditve poštene vrednosti naložb v kapital za neto vrednosti sredstev, ki jih upravitelji skladov na datum poročanja niso sporočili o računovodskih izkazih Sklada za spodbujanje naložb.

Za posamezne naložbe, pri katerih neto vrednosti sredstev ni mogoče zlahka določiti, bi se lahko uporabile druge smernice, na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala (IPEV), kot jih je objavil odbor IPEV, ter zahtevala podrobnejše spremljanje in pregled. V skladu s to metodo so skladi notranje razvrščeni v tri kategorije:

—

kategorija I – skladi, ki so sprejeli zahteve glede poštene vrednosti iz MSRP 13 ali smernic IPEV, za katere se opravi poseben pregled za zagotovitev, da je neto vrednost sredstev zanesljiva ocena poštene vrednosti;

—

kategorija II – skladi, ki so sprejeli druge smernice za vrednotenje (kot so prejšnje smernice EVCA iz leta 2001) ali standarde, za katere se lahko šteje, da so v skladu z MSRP 13, za katere se lahko izračuna enakovredna neto vrednost sredstev, in

—

kategorija III – skladi, ki niso sprejeli niti zahtev MSRP 13 glede poštene vrednosti niti katerih koli drugih smernic glede vrednotenja v skladu z MSRP 13.

Ocena pomembnega vpliva

Udeležba Sklada za spodbujanje naložb običajno zajema naložbe v sklade zasebnega ali tveganega kapitala. V skladu z uveljavljeno prakso v tej panogi kapital za take naložbe običajno vpiše več vlagateljev skupaj, od katerih nobeden ne more posamično vplivati na tekoče poslovanje in naložbeno dejavnost takega sklada. To pomeni, da tudi morebitno članstvo vlagatelja v upravnem organu takega sklada temu vlagatelju načeloma ne daje pravice do vpliva na tekoče poslovanje sklada. Poleg tega posamezni vlagatelji v skladu zasebnega ali tveganega kapitala ne določajo politik sklada, npr. v zvezi z izplačilom dividend ali drugimi oblikami delitve dobička. Take odločitve praviloma sprejema uprava sklada na podlagi delničarskega sporazuma, ki ureja pravice in obveznosti uprave ter vseh delničarjev sklada. Delničarski sporazum tudi na splošno preprečuje posameznim vlagateljem dvostransko sklepanje pomembnih poslov s skladom, izmenjavanje vodstvenih kadrov ali pridobitev prednostnega dostopa do ključnih tehničnih informacij. Naložbe Sklada za spodbujanje naložb se izvajajo v skladu z zgoraj opisano uveljavljeno prakso panoge, kar zagotavlja, da Sklad za spodbujanje naložb ne obvladuje nobene od teh naložb niti nima pomembnega vpliva nanje v smislu MSRP 10 in MRS 28, kar velja tudi za naložbe, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb več kot 20 % glasovalnih pravic.

2.4.3   Finančna poroštva

Pogodbe o finančnem poroštvu so pogodbe, v skladu s katerimi mora Sklad za spodbujanje naložb opraviti določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala, ker določeni dolžnik ni izvedel plačil ob zapadlosti v skladu s pogoji dolžniškega instrumenta.

Finančna poroštva se obračunavajo v skladu z MSRP 9 – Finančni instrumenti kot „izvedeni finančni instrumenti“ ali kot „finančna poroštva“, odvisno od njihovih značilnosti in lastnosti, kot so opredeljene v MSRP 9.

Računovodska usmeritev za izvedene finančne instrumente je razkrita v pojasnilu 2.4.5.

Finančna poroštva se prvotno pripoznajo v izkazu finančnega položaja v postavki „Rezervacije za izdana jamstva“ po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla, ki jih je mogoče neposredno pripisati izdaji finančnih poroštev. Ob začetnem pripoznanju obveznost plačila ustreza neto sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij ali začetni pričakovani izgubi.

Po začetnem pripoznanju se finančna poroštva merijo po višji od naslednjih vrednosti:

—

znesku popravka vrednosti za izgubo, kot je določen v skladu z MSRP 9, in

—

začetno pripoznani premiji, zmanjšani za prihodke, pripoznane v skladu z načeli MSRP 15.

Vsako povečanje ali zmanjšanje neto obveznosti (kot je izmerjeno v skladu z MSRP 9) v zvezi s finančnimi poroštvi, razen plačila vpoklicanih poroštev, se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v postavki „Spremembe rezervacij za jamstva“.

Prejeta premija se pripozna v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod naslovom „Prihodki od opravnin (provizij)“ na podlagi amortizacijskega načrta v skladu z MSRP 15 v obdobju trajanja finančnega poroštva.

2.4.4   Finančne obveznosti, razen izvedenih finančnih instrumentov

Razvrstitev in merjenje

Finančne obveznosti

Finančna obveznost se meri po odplačni vrednosti, razen finančnih obveznosti:

—

ki se obvezno merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida (npr. obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov) in

—

ki so določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.

Sklad za spodbujanje naložb odpravi pripoznanje finančne obveznosti, kadar so njegove pogodbene obveznosti zaključene, razveljavljene ali so potekle.

2.4.5   Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave, medvalutne obrestne zamenjave in kratkoročne valutne zamenjave.

Izvedeni finančni instrumenti se prvotno pripoznajo na podlagi datuma trgovanja.

Sklad za spodbujanje naložb lahko v okviru običajnega poslovanja sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih, da bi se izravnali vsi dobički ali izgube, nastali zaradi nihanj deviznih tečajev.

Vsi izvedeni finančni instrumenti se merijo po PVIPI in o njih se poroča kot o izvedenih finančnih instrumentih. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih“.

Z MSRP 9 so bile zahteve za ločevanje vgrajenih izvedenih finančnih instrumentov odpravljene za finančna sredstva ali finančne obveznosti, zato se hibridna pogodba v skladu s tem pri razvrščanju finančnih sredstev ali finančnih obveznosti obravnava kot celota.

2.4.6   Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v izkazu finančnega položaja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Sklad za spodbujanje naložb.

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

—

kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi neto sredstev Sklada za spodbujanje naložb v primeru njegove likvidacije;

—

so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov;

—

vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti;

—

instrument nima nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, in

—

skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, temeljijo predvsem na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih neto sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in neto sredstev in neto sredstev, za katera je bilo pripoznanje odpravljeno, Sklada za spodbujanje naložb v času uporabe tega instrumenta.

Prispevki so v računovodskih izkazih merjeni in razvrščeni po odplačni vrednosti.

Prispevki, izplačani v imenu držav članic, predstavljajo razpoložljive vrnjene dodelitve, izplačane Evropski komisiji in Združenemu kraljestvu. V skladu s sporazumom o prenosu EIB od leta 2024 do 31. decembra leta 2027 najpozneje do 31. marca vsakega leta pisno sporoči znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP in znesek razpoložljivih vrnjenih dodelitev iz ČDO, ki so se nabrale do 31. decembra predhodnega leta (v nadaljnjem besedilu: poročilo o razpoložljivih vrnjenih dodelitvah). V poročilu o razpoložljivih vrnjenih dodelitvah se razlikuje med vrnjenimi dodelitvami, ki se prenesejo Komisiji (vrnjene dodelitve v državah AKP in v ČDO), in vrnjenimi dodelitvami, ki se prenesejo v Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: Združeno kraljestvo). Razpoložljive vrnjene dodelitve se pripoznajo v izkazu finančnega položaja, ko se Skladu za spodbujanje naložb pošlje ustrezen zahtevek za plačilo.

2.4.7   Prihodki od obresti in podobni prihodki

Obresti od posojil, ki jih daje Sklad za spodbujanje naložb, se evidentirajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka po efektivni obrestni meri, tj. meri, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na neto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se evidentirana vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.

Obresti od posojil na podlagi kupljenih ali izdanih (ustvarjenih) sredstev s poslabšano kreditno kakovostjo se evidentirajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v izkazu finančnega položaja („Posojila in predujmi“) po načelu nastanka poslovnega dogodka z uporabo posojilu prilagojene efektivne obrestne mere skozi celotno trajanje posojila, tj. mere, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na odplačno vrednost posojila.

Subvencionirane obrestne mere, prejete za sredstva Sklada za spodbujanje naložb, se odložijo in pripoznajo kot prilagoditev efektivnega donosa, ki se evidentira v postavki „Prihodki od obresti in podobni prihodki“ v izkazu poslovnega izida za obdobje od izplačila do povračila subvencioniranega posojila.

Provizije za prevzete obveznosti se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila ter so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Prihodki od obresti in podobni prihodki“.

2.4.8   Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Sklad za spodbujanje naložb v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer in tehnično pomoč, se ne upošteva v sredstvih vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad za spodbujanje naložb izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša zneske, dolgovane tretjim osebam.

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Sklad za spodbujanje naložb.

2.4.9   Prihodki od obresti na denar in denarne ustreznike

Prihodki od obresti na denar in denarne ustreznike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa Sklada za spodbujanje naložb po načelu nastanka poslovnega dogodka.

2.4.10   Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v določenem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene, medtem ko se provizije za izvedbo pomembnega dejanja pripoznajo kot prihodek, ko je pomembno dejanje opravljeno. Te provizije so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa pod postavko „Prihodki od opravnin (provizij)“.

Dividende v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom se pripoznajo, ko so prijavljene, in so predstavljene v izkazu poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa v okviru neto realiziranega dobička iz naslova delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom.

2.4.11   Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.

3.   Upravljanje tveganj

V tem pojasnilu so predstavljene informacije o izpostavljenosti Sklada za spodbujanje naložb kreditnim in finančnim tveganjem ter informacije o upravljanju in kontroli teh tveganj, zlasti primarnih tveganj, povezanih z uporabo finančnih instrumentov. Ta tveganja vključujejo:

—

kreditno tveganje – tveganje izgube, ki je posledica neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave (38);

—

likvidnostno tveganje – tveganje, povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube;

—

tržno tveganje – tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali na vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.1    Organizacija upravljanja tveganj

EIB redno prilagaja okvir Sklada za spodbujanje naložb za upravljanje tveganj.

Direktorat za tveganja in skladnost skupine EIB neodvisno ugotavlja, ocenjuje in spremlja tveganja, ki jim je izpostavljen Sklad za spodbujanje naložb, ter poroča o njih. Znotraj okvira, v katerem se ohranja ločitev nalog, je direktorat za tveganja in skladnost skupine EIB neodvisen od enote za trgovanje in predloži drugo mnenje o vseh predlogih, ki jih zagotovi enota za trgovanje in so povezani s tveganji.

Na ravni EIB glavni upravljavec tveganj v skupini poroča o tveganjih v skupini upravnemu odboru EIB pod nadzorom člana upravnega odbora, pristojnega za tveganja. Glavni upravljavec tveganj v skupini ima neposreden dostop do odbora za politiko tveganj in lahko neposredno naslavlja svet direktorjev EIB in z njim komunicira v zvezi s katero koli zadevo z njegovega področja delovanja.

3.2    Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je potencialna izguba, ki bi lahko nastala zaradi neizpolnitve obveznosti stranke ali nasprotne stranke in ki nastane pri vseh oblikah kreditne izpostavljenosti, vključno s tveganjem poravnave.

3.2.1   Strategija upravljanja kreditnega tveganja

EIB pri opravljanju kreditne analize nasprotnih strank – posojilojemalcev oceni kreditno tveganje in pričakovano izgubo z namenom ovrednotenja in določitve cene tveganja. EIB je razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene nasprotnih strank posojilojemalcev/porokov, povezanih s posojili. Metodologija je prilagojena posamezni glavni bonitetni vrsti nasprotne stranke (npr. podjetja, finančne institucije itd.). Ob upoštevanju dobrih praks v bančnem sektorju, ki se uporabljajo za EIB, in načel, določenih na podlagi uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR), se vse nasprotne stranke, ki so ključne za kreditni profil posameznega posla, razvrstijo v notranje bonitetne kategorije z uporabo notranje metodologije za ocenjevanje zadevne vrste nasprotnih strank. Vsaki nasprotni stranki se pripiše notranja bonitetna ocena, ki odraža njeno verjetnost neplačila, pridobljena s podrobno analizo profila poslovnega in finančnega tveganja nasprotne stranke in tveganja zadevne države v kontekstu poslovanja. Strokovne prilagoditve se opravijo po potrebi na podlagi upoštevanja podpore, ki jo pravnim subjektom zagotavlja matično podjetje ali vlada, končno bonitetno oceno pa je mogoča naknadno spremeniti, da se odrazijo informacije (npr. oblikovanje tržnih cen), ki niso bile upoštevane v modelu.

Za kreditno oceno projektnega financiranja in drugih strukturiranih ukrepov, ki se uporabljajo v omejenem obsegu, se uporabljajo ustrezna orodja za oceno kreditnega tveganja za zadevni sektor, ki se osredotočajo zlasti na razpoložljivost denarnih tokov in sposobnost servisiranja dolga. Ta orodja vključujejo analizo pogodbenega okvira projektov, analizo nasprotne stranke in simulacije denarnih tokov. Podobno kot pri podjetjih in finančnih institucijah se vsakemu projektu pripiše notranja ocena tveganja. Končno, tretjim državam bonitetno oceno določi ekonomski oddelek na podlagi statističnega modela.

Vse notranje bonitetne ocene se v času trajanja posojila spremljajo in redno posodabljajo.

EIB za zmanjšanje kreditnega tveganja po potrebi in za vsak primer posebej uporablja različne kreditne izboljšave, med drugim vrednostne papirje, jamstva in pogodbene klavzule, povezane z nasprotno stranko ali projektom, odvisno od narave posojilojemalca in vrste posla.

Sklad za spodbujanje naložb za omejevanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.

3.2.2   Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju brez upoštevanja zavarovanja s premoženjem in drugih kreditnih izboljšav

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju za posamezne postavke izkaza finančnega položaja, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti. Največja izpostavljenost je prikazana v bruto znesku, torej pred učinkom zmanjšanja kreditnega tveganja z uporabo zavarovanja s premoženjem.

(v tisočih EUR)

Največja izpostavljenost

31. december 2025

31. december 2024

SREDSTVA

 

 

Denar in denarni ustrezniki

1 665 129

1 638 604

Terjatve do vplačnikov

–

7 482

Izvedeni finančni instrumenti

7 819

783

Posojila in predujmi

1 063 511

1 498 048

Druga sredstva

36 833

–

Skupaj

2 773 292

3 144 917

Rezervacije za obveznosti iz posojil

–17 585

–18 320

ZUNAJBILANČNE POSTAVKE

 

 

Pogojne obveznosti

 

 

—

Izdana jamstva

–

–

Prevzete obveznosti

 

 

—

Neizplačana posojila

354 187

676 229

—

Podpisana neizdana jamstva

2 500

2 500

Zunajbilančne postavke skupaj

356 687

678 729

Kreditna izpostavljenost skupaj

3 112 394

3 805 326

3.2.3   Kreditno tveganje iz naslova posojil in predujmov

3.2.3.1   Merjenje kreditnega tveganja pri posojilih in predujmih

Za posojila in predujme ali jamstva Sklada za spodbujanje naložb se opravita celovita ocena tveganja in kvantitativna ocena pričakovane izgube, ki sta podlaga za bonitetno oceno posojila. Za posle v okviru programa za financiranje z učinkom (kot je opisan v pojasnilu 25), razen posredniških posojil, veljajo splošna načela mandata glede tveganja, kot so predvidena v Smernicah EIB o kreditnem tveganju in tveganju pri lastniških vrednostnih papirjih. Bonitetne ocene posojil se določijo v skladu s splošno sprejetimi merili na podlagi kakovosti posojilojemalca, zapadlosti posojila, vrste jamstva, in kadar je primerno, poroka.

Sistem bonitetnega ocenjevanja posojil zajema metodologije, postopke, podatkovne zbirke in informacijske sisteme, ki omogočajo oceno kreditnega tveganja pri dajanju posojil ter kvantitativno oceno pričakovanih izgub. Sistem povzame veliko količino podatkov, na podlagi katerih izračuna relativno oceno kreditnih tveganj, povezanih s posojili. Bonitetne ocene posojil odražajo sedanjo vrednost ocenjene ravni „pričakovane izgube“, ki je rezultat verjetnosti neplačila glavnih dolžnikov, izpostavljenosti ob neplačilu ter obsega izgub v primeru neizpolnitve obveznosti. Bonitetne ocene posojil se uporabljajo za naslednje namene:

—

kot pomoč za natančnejšo in bolj kvantitativno oceno posojilnih tveganj;

—

kot kazalnik razpršenosti različic kreditnih tveganj za namene določanja prednosti pri dejavnosti spremljanja;

—

za opis kakovosti posojilnega portfelja na določen datum in

—

kot vhodni podatek pri odločanju o stroških tveganja.

Za določitev bonitetne ocene posojila se uporabljajo naslednji dejavniki:

(i)

Kreditna sposobnost posojilojemalca: direktorat za upravljanje tveganj preveri posojilojemalce ter na podlagi notranjih metodologij in zunanjih podatkov oceni njihovo kreditno sposobnost. V skladu s pristopom na osnovi notranjih bonitetnih ocen, ki temelji na okviru Basel III, je EIB razvila notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete, s katero določi notranje bonitetne ocene posojilojemalcev in porokov. Metodologija temelji na ocenjevalnih listih, prilagojenih opredeljenim vrstam nasprotnih strank.

(ii)

Korelacija neizpolnitve obveznosti: ta element kvantificira verjetnost, da bosta posojilojemalec in porok hkrati zašla v finančne težave. Čim višja je korelacija med verjetnostjo neizpolnitve obveznosti posojilojemalca in poroka, tem nižja je vrednost jamstva, zato je nižja (slabša) tudi bonitetna ocena posojila.

(iii)

Vrednost jamstvenih instrumentov in jamstev: ta vrednost se oceni na podlagi kombinacije kreditne sposobnosti izdajatelja in vrste uporabljenega instrumenta.

(iv)

Veljavna stopnja izterjave: to je znesek, za katerega se predpostavlja, da bo izterjan po neizpolnjevanju obveznosti ustrezne nasprotne stranke, izražen kot odstotek zadevne izpostavljenosti iz naslova posojila.

(v)

Pogodbeni okvir: trden pogodbeni okvir izboljša kakovost in bonitetno oceno posojila.

(vi)

Trajanje posojila ali, splošneje, denarni tokovi posojila: če so vse druge spremenljivke enake, je tveganje, da bo pri servisiranju posojila prišlo do težav, sorazmerno s trajanjem odplačilne dobe posojila.

Pričakovana izguba pri posojilu se izračuna na podlagi vseh šestih zgoraj navedenih elementov. Glede na izračunano raven pričakovane izgube se nato posojilo razvrsti v eno od naslednjih kategorij bonitetnih ocen posojil:

„A“

Prvorazredna posojila:

„A0“,

ki zajema „tveganje“ državnih posojilojemalcev EU, tj. posojila, odobrena državam članicam ali za katera v celoti izrecno in brezpogojno jamčijo države članice, pri katerih se ne pričakujejo težave z odplačilom, tj. pričakovana izguba je v višini 0 % (na podlagi statusa prednostnega upnika Banke in zakonske zaščite, za katera se šteje, da zagotavljata popolno izterjavo sredstev Banke ob zapadlosti), ter posojila s celovitim jamstvom EU ali držav članic.

„A+“

zajema posojila subjektom (ali za katera jamčijo subjekti), ki niso države članice EU, za katera se ne pričakuje poslabšanje kakovosti v času njihovega trajanja ali pa se pričakuje le omejeno poslabšanje.

„B“

Visokokakovostna posojila: gre za razred sredstev, ki jih Banka ocenjuje kot solidna, čeprav ni izključeno, da se njihova kakovost v prihodnje ne bo rahlo poslabšala. Za izražanje relativne verjetnosti, da bo prišlo do takega poslabšanja, se uporabljata podkategoriji B+ in B–.

„C“

Kakovostna posojila: primer so lahko posojila z „enim podpisom“ (nezavarovana posojila) trdnim podjetjem (npr. enakovredna notranja bonitetna ocena Baa1/BBB+) z razumno zapadlostjo in ustreznimi zaščitnimi klavzulami.

„D“

Ta bonitetni razred predstavlja (poleg posojil, ki so bila prvotno odobrena na tej ravni) mejno izpostavljenost s profilom tveganja, ki ga Banka na splošno sprejema. To ločnico pri bonitetnih ocenah posojil natančneje določata podkategoriji D+ in D–.

„E“

Ta kategorija bonitetnih ocen posojil zajema posojila, pri katerih je profil tveganja slabši od običajno sprejemljivega. Poleg tega vključuje tudi posojila, pri katerih je v odplačilni dobi prišlo do resnih težav in pri katerih ni mogoče izključiti, da ne bo prišlo do izgub. Zato se pri teh posojilih izvaja natančen in poostren nadzor. Podkategoriji E+ in E– označujeta intenzivnost tega posebnega postopka nadzora, pri čemer pri posojilnih poslih z oceno E– obstaja velika verjetnost, da ne bo mogoče zagotoviti pravočasnega servisiranja in bo zato potrebna ena od oblik reprogramiranja dolga, kar lahko povzroči izgubo zaradi oslabitve.

„F“

Kategorija F (za angl. fail) označuje posojila, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje. Oceno F lahko dobijo le nezaključeni posli, pri katerih je po podpisu prišlo do nepredvidenih, izrednih in izrazito neugodnih okoliščin. Vsi posli, pri katerih Sklad za spodbujanje naložb beleži izgubo glavnice, dobijo oceno F, zanje pa se oblikuje posebna rezervacija.

Razpredelnica v oddelku 3.2.3.3 prikazuje analizo kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na podlagi zgoraj opisanih kategorij bonitetnih ocen posojil.

3.2.3.2   Razčlenitev izpostavljenosti kreditnemu tveganju pri dajanju posojil

Spodnja razpredelnica prikazuje največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (neto knjigovodska vrednost) za podpisana posojila in predujme (izplačane in neizplačane) po vrstah posojilojemalcev ob upoštevanju jamstev, ki so jih dali poroki:

(v tisočih EUR)

Na dan 31. 12. 2025

Z jamstvom

Brez jamstva

Skupaj

% izplačanega skupnega zneska

Finančne institucije

37 020

590 941

627 961

59  %

Podjetja

117 547

125 812

243 359

23  %

Javni organi

–

–

–

0  %

Države

–

192 191

192 191

18  %

Izplačano skupaj

154 567

908 944

1 063 511

100  %

Neizplačano

19 023

317 579

336 602

 

Izplačano in neizplačano skupaj

173 590

1 226 523

1 400 113

 


(v tisočih EUR)

Na dan 31. 12. 2024

Z jamstvom

Brez jamstva

Skupaj

% izplačanega skupnega zneska

Finančne institucije

45 015

879 963

924 978

62  %

Podjetja

164 680

193 836

358 516

24  %

Javni organi

–

–

–

0  %

Države

–

214 554

214 554

14  %

Izplačano skupaj

209 695

1 288 353

1 498 048

100  %

Neizplačano

42 259

615 650

657 909

 

Izplačano in neizplačano skupaj

251 954

1 904 003

2 155 957

 

Direktorat za upravljanje in spremljanje portfelja je odgovoren za spremljanje posojilojemalcev in porokov ter za finančno in pogodbeno spremljanje, povezano s projekti. Tako se kreditna sposobnost posojil, posojilojemalcev in porokov Sklada za spodbujanje naložb stalno spremlja, tj. vsaj enkrat letno, pogosteje pa po potrebi in v okviru kreditnih dogodkov. Direktorat za upravljanje in spremljanje portfelja zlasti preveri, ali so izpolnjene pogodbene pravice in, v primeru poslabšanja bonitetne ocene in/ali neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ali so sprejeti popravni ukrepi. V skladu s smernicami o kreditnih tveganjih se po potrebi izvajajo ukrepi za zmanjšanje tveganj. Poleg tega je v primeru obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, zagotovljeno, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma sprejmejo ustrezni ukrepi.

3.2.3.3   Razčlenitev kreditne kakovosti po vrstah posojilojemalcev

V spodnjih razpredelnicah je prikazana analiza kreditne kakovosti posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb na dan 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024, opravljena z aplikacijami za bonitetno ocenjevanje posojil na podlagi izpostavljenosti podpisanih obveznosti (izplačanih in neizplačanih).

(v tisočih EUR)

Na dan 31. 12. 2025

 

Visoka kakovost

Standardna kakovost

Najmanjše sprejemljivo tveganje

Visoko tveganje

Brez ocene (*4)

Skupaj

% vseh posojil

 

 

A do B–

C

D+

D– ali manj

 

 

 

Posojilojemalec

Finančne institucije

327 807

10 542

90 260

250 875

–

679 484

48  %

 

Podjetja

32 538

1 696

–

131 661

109 628

275 523

20  %

 

Javni organi

–

–

–

–

–

–

0  %

 

Države

–

948

14 223

429 935

–

445 106

32  %

Skupaj

 

360 345

13 186

104 483

812 471

109 628

1 400 113

100  %

(*4)  Posojilni posli, merjeni po PVIPI.


(v tisočih EUR)

Na dan 31. 12. 2024

 

Visoka kakovost

Standardna kakovost

Najmanjše sprejemljivo tveganje

Visoko tveganje

Brez ocene (*5)

Skupaj

% vseh posojil

 

 

A do B–

C

D+

D– ali manj

 

 

 

Posojilojemalec

Finančne institucije

234 681

299 526

218 172

387 621

–

1 140 000

53  %

 

Podjetja

41 934

3 318

–

189 403

195 031

429 686

20  %

 

Javne institucije

–

–

–

–

–

–

0  %

 

Države

51 820

2 929

22 375

509 147

–

586 271

27  %

Skupaj

 

328 435

305 773

240 547

1 086 171

195 031

2 155 957

100  %

(*5)  Posojilni posli, merjeni po PVIPI.

3.2.3.4   Porazdeljenost tveganj pri posojilih in predujmih

3.2.3.4.1    Geografska razčlenitev

Na podlagi države posojilojemalca je mogoče portfelj Sklada za spodbujanje naložb razčleniti po naslednjih geografskih regijah (v tisočih EUR):

Država posojilojemalca

31. december 2025

31. december 2024

Kenija

170 406

246 455

Egipt

146 658

224 074

Barbados

111 951

67 426

Etiopija

109 593

117 954

Zambija

76 553

84 336

Nigerija

70 645

119 847

Mavricij

62 459

86 850

Kamerun

48 915

58 577

Ruanda

43 013

67 061

Uganda

28 936

37 062

Zimbabve

24 124

35 885

Regionalno-AKP

24 317

75 060

Togo

22 566

91 324

Senegal

17 710

18 052

Demokratična republika Kongo

16 513

23 820

Nova Kaledonija

15 760

21 166

Tanzanija

9 462

16 233

Benin

8 702

16 208

Mavretanija

6 123

8 717

Gvineja

6 076

10 337

Slonokoščena obala

4 934

7 440

Dominikanska republika

4 850

11 006

Madagaskar

4 815

9 122

Sejšeli

4 731

5 018

Esvatini

4 660

5 673

Sveta Lucija

4 253

4 864

Mali

3 730

5 707

Kajmanji otoki

2 983

5 588

Malavi

2 255

3 586

Zelenortski otoki

1 696

3 318

Mikronezija

1 536

2 062

Mozambik

1 048

3 126

Burkina Faso

887

2 348

Francoska Polinezija

590

1 193

Samoa

61

198

Gana

–

1 304

Haiti

–

51

Skupaj

1 063 511

1 498 048

3.2.3.4.2    Razčlenitev po industrijskih sektorjih

V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po industrijskih sektorjih posojilojemalcev. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, so prikazani v postavki „Terciarni sektor in drugo“ (v tisočih EUR).

Industrijski sektor posojilojemalca

31. december 2025

31. december 2024

Finančne storitve

627 960

924 947

Javna uprava

192 191

214 554

Električna energija

137 746

170 632

Kemikalije

54 806

81 046

Regulirana omrežja

14 571

5 441

Poslovne storitve, IT in mediji

10 920

33 926

Zdravila in medicinska oprema

8 305

13 227

Investicijsko blago

6 057

7 244

Kovine in rudarstvo

5 175

7 157

Potrošniško blago in maloprodaja

3 499

–

Odstranjevanje in recikliranje odpadkov

2 281

3 041

Zdravstveno varstvo

–

36 833

Skupaj

1 063 511

1 498 048

3.2.3.5   Izpostavljenost kreditnemu tveganju za vsako notranjo bonitetno oceno

EIB uporablja notranjo metodologijo za ocenjevanje bonitete v skladu s pristopom glede bonitetnih ocen, ki temelji na okviru Basel III. Večini nasprotnih strank Sklada za spodbujanje naložb je bila dodeljena notranja bonitetna ocena v skladu s to metodologijo. V spodnji razpredelnici je prikazana razčlenitev posojilnega portfelja Sklada za spodbujanje naložb po boljši notranji bonitetni oceni posojilojemalca ali poroka, kjer je na voljo. Če notranja bonitetna ocena ni na voljo, je bila za to analizo uporabljena zunanja bonitetna ocena.

V razpredelnici so prikazane podpisane (izplačane in neizplačane) ter tveganju prilagojene izpostavljenosti na podlagi notranje metodologije, ki jo Sklad za spodbujanje naložb uporablja za upravljanje limita.

(v tisočih EUR)

 

 

2025

v tisočih EUR

Enakovreden bonitetni razred agencije Moody's

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

PVIPI

Skupaj

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje

Aaa

–

30 258

–

–

30 258

Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje

Aa1–Aa3

111 954

–

–

–

111 954

Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje

A1–A3

8 704

–

–

–

8 704

Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje

Baa1–Baa3

163 126

–

2 281

–

165 407

Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka

Ba1–Ba3

42 793

4 794

–

–

47 587

Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje

B1–B3

319 758

54 209

–

–

373 967

Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje

manj kot Caa1

38 565

216 042

–

–

254 607

Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke

manj kot Caa1, vendar neplačilo

–

–

15 553

–

15 553

Posojila in predujmi po PVIPI

 

–

–

–

148 669

148 669

Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti

 

–7 186

–13 764

–2 471

–69 774

–93 195

Knjigovodska vrednost posojil in predujmov

 

677 714

291 539

15 363

78 895

1 063 511

Obveznosti iz posojil

 

 

 

 

 

 

Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje

Aa1–Aa3

24 971

–

–

–

24 971

Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje

Baa1–Baa3

–

–

–

–

–

Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka

Ba1–Ba3

–

–

–

–

–

Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje

B1–B3

11 397

254 999

–

–

266 396

Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje

manj kot Caa1

12 500

19 582

–

–

32 082

Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke

manj kot Caa1, vendar neplačilo

–

–

–

–

–

Brez notranje bonitetne ocene (*6)

 

–

–

–

–

–

Posojila in predujmi po PVIPI

 

–

–

–

30 738

30 738

Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti

 

– 566

–17 019

–

–

–17 585

Knjigovodska vrednost obveznosti iz posojil

 

48 302

257 562

–

30 738

336 602

(*6)  Pogodbe o zastopstvu, za katere na datum poročanja ni osnovnih nasprotnih strank.


(v tisočih EUR)

 

 

2024

 

Enakovreden bonitetni razred agencije Moody's

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

PVIPI

Skupaj

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

Notranja bonitetna ocena 1 – minimalno kreditno tveganje

Aaa

–

38 896

–

–

38 896

Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje

Aa1–Aa3

67 436

–

–

–

67 436

Notranja bonitetna ocena 3 – nizko kreditno tveganje

A1–A3

10 501

–

–

–

10 501

Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje

Baa1–Baa3

246 650

–

3 041

–

249 691

Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka

Ba1–Ba3

66 050

–

–

–

66 050

Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje

B1–B3

588 657

29 996

16 233

–

634 886

Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje

manj kot Caa1

74 924

229 726

–

–

304 650

Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke

manj kot Caa1, vendar neplačilo

–

–

22 307

–

22 307

Posojila in predujmi po PVIPI

 

–

–

–

200 677

200 677

Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti

 

–9 675

–12 576

–12 431

–62 364

–97 046

Knjigovodska vrednost posojil in predujmov

 

1 044 543

286 042

29 150

138 313

1 498 048

Obveznosti iz posojil

 

 

 

 

 

 

Notranja bonitetna ocena 2 – zelo nizko kreditno tveganje

Aa1–Aa3

86 796

–

–

–

86 796

Notranja bonitetna ocena 4 – zmerno kreditno tveganje

Baa1–Baa3

10 000

–

–

–

10 000

Notranja bonitetna ocena 5 – finančno šibka nasprotna stranka

Ba1–Ba3

81 500

–

–

–

81 500

Notranja bonitetna ocena 6 – visoko kreditno tveganje

B1–B3

20 000

270 990

–

–

290 990

Notranja bonitetna ocena 7 – zelo visoko kreditno tveganje

manj kot Caa1

12 500

11 329

–

–

23 829

Notranja bonitetna ocena 8 – neplačilo nasprotne stranke

manj kot Caa1, vendar neplačilo

–

–

111 000

–

111 000

Brez notranje bonitetne ocene (*7)

 

15 445

–

–

–

15 445

Posojila in predujmi po PVIPI

 

–

–

–

56 669

56 669

Popravek vrednosti za izgubo in prilagoditev poštene vrednosti

 

–1 491

–16 829

–

–

–18 320

Knjigovodska vrednost obveznosti iz posojil

 

224 750

265 490

111 000

56 669

657 909

EIB stalno spremlja dogodke, ki vplivajo na njene posojilojemalce in poroke. EIB zlasti v primeru poslabšanja bonitetne ocene za vsak primer posebej oceni svoje pogodbene pravice in si prizadeva za blažilne ukrepe. Prav tako pozorno spremlja obnovitve bančnih jamstev, prejetih za posojila, da zagotovi, da se jamstva pravočasno nadomestijo oziroma da se sprejmejo ustrezni ukrepi.

(*7)  Pogodbe o zastopstvu, za katere na datum poročanja ni osnovnih nasprotnih strank.

3.2.3.6   Zaostala plačila pri posojilih in oslabitve

Zneski zaostalih plačil se ugotavljajo, spremljajo in sporočajo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v „Smernicah in postopkih za spremljanje financ“, ki veljajo za Banko. Ti postopki so v skladu z dobrimi bančnimi praksami in so prilagojeni za vsa posojila, ki jih upravlja EIB.

Postopek spremljanja je strukturiran tako, da zagotavlja, da (i) se morebitna zaostala plačila čim hitreje odkrijejo in sporočijo pristojnim službam; (ii) se kritični primeri nemudoma prenesejo na pravo operativno raven in raven odločanja; (iii) je poskrbljeno za redno poročanje vodstvu Sklada za spodbujanje naložb o splošnem stanju.

Zaostala plačila pri odplačevanju posojil in oslabitve posojil in predujmov lahko razčlenimo na naslednji način (v tisočih EUR):

 

Posojila in predujmi

31. december 2025

Posojila in predujmi

31. december 2024

Knjigovodska vrednost

1 063 511

1 498 048

 

 

 

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

 

 

Bruto znesek

15 553

22 307

Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo

–2 471

–12 431

Knjigovodska vrednost pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

13 082

9 876

Zapadle postavke brez poslabšane kreditne kakovosti

 

 

Zapadle postavke zajemajo

 

 

od 0 do 30 dni

201

229

od 30 do 90 dni

–

26

od 90 do 180 dni

–

–

več kot 180 dni

–

25

Knjigovodska vrednost zapadlih postavk brez poslabšane kreditne kakovosti

201

280

Knjigovodska vrednost postavk, ki niso niti zapadle niti nimajo poslabšane kreditne kakovosti

1 050 228

1 487 892

Knjigovodska vrednost posojil in predujmov skupaj

1 063 511

1 498 048

3.2.3.7   Občutljivost pričakovanih kreditnih izgub na prihodnje gospodarske razmere (v tisočih EUR)

Pričakovane kreditne izgube so občutljive na presoje in predpostavke v zvezi z oblikovanjem v prihodnost usmerjenih scenarijev. EIB izvede analizo občutljivosti pričakovanih kreditnih izgub, pripoznanih v pomembnih razredih svojih sredstev.

Napovedi prihodnjih gospodarskih razmer (s pomočjo makroekonomskih scenarijev) so vhodni podatki za model napovedovanja in ustvarjajo pogojne parametre tveganja, ki pa so vhodni podatki za izračun popravka vrednosti za izgubo.

Scenariji so izpeljani iz šokov za BDP, ki je ključno merilo gospodarske dejavnosti. Šoki za realni BPD so kalibrirani, da ponovijo preteklo nestanovitnost spremenljivke. Poleg tega se, kjer je primerno, uporabi strokovna ocena, da se podrobneje določita velikost in vztrajnost šokov za BDP. Tako se šoki določijo skupaj s funkcijo propadanja, da se določi učinek šokov skozi čas. Verjetnosti, povezane z vsakim scenarijem, so opredeljene na način, da odražajo kazalnike (nestanovitnost) trga in notranje razvite kazalnike / sledilnike, ki se dosledno uporabljajo skozi čas, da zajamejo negotovosti. Utež pozitivnih in negativih šokov je odvisna od razporeditve tveganj v gospodarstvu, na četrtletnih projekcijah v preteklem letu so bili uporabljeni negativni in pozitivni šoki z verjetnostjo 40 % oziroma 5 %.

V spodnji razpredelnici je prikazan popravek vrednosti za izgubo za posojila in predujme v okviru 1. in 2. stopnje. Za vsak v prihodnost usmerjen scenarij (npr. izhodiščni, pozitivni in negativni scenarij) se je uporabila utež 100 %, namesto da bi se za vse tri scenarije uporabile uteži verjetnosti scenarija.

(v tisočih EUR)

 

2025

 

Pozitivni

Izhodiščni

Negativni

Bruto izpostavljenost

1 306 210

1 306 210

1 306 210

Popravek vrednosti za izgubo

29 944

31 693

33 605


(v tisočih EUR)

 

2024

 

Pozitivni

Izhodiščni

Negativni

Bruto izpostavljenost

1 851 153

1 851 153

1 851 153

Popravek vrednosti za izgubo

28 883

30 301

31 819

3.2.3.8   Nova pogajanja o posojilih in njihovo restrukturiranje

EIB šteje posojila za restrukturirane nedonosne kredite (tj. posojila, dolžniške vrednostne papirje in obveznosti iz posojil), če so bili v zvezi z njimi podaljšani ukrepi restrukturiranja. Ukrepe restrukturiranja sestavljajo „koncesije“, ki jih EIB odobri dolžniku, ki se šteje za nezmožnega izpolniti pogoje pogodbenega servisiranja dolga zaradi finančnih težav, da bi mu omogočila servisiranje dolga ali v celoti ali delno refinanciranje pogodbe. Izpostavljenosti se obravnavajo kot restrukturirane, kadar je bila odobrena koncesija, ne glede na to, ali je kateri od zneskov že zapadel, sicer se izpostavljenost razvrsti kot neplačana. Izpostavljenosti se ne obravnavajo kot restrukturirane, kadar dolžnik nima finančnih težav.

Pri običajnem poslovanju bi bilo poslabšanje zadevnih posojil ugotovljeno z določbami smernic in postopkov Banke ter bi se spremljalo pred novimi pogajanji. Po koncu novih pogajanj bi EIB še naprej pozorno spremljala ta posojila. Če bi imel finančni instrument poslabšano kreditno kakovost, bi bil premeščen v 3. stopnjo. Posojilo se bo redno spremljalo v skladu z okvirom Banke.

Ukrepi in prakse restrukturiranja, ki jih je med obdobjem poročanja izvajala EIB v okviru svojih dejavnosti prestrukturiranja, med drugim vključujejo podaljšanje rokov zapadlosti, odlog odplačevanja samo glavnice, odlog odplačevanja glavnice in obresti, opustitev pomembnih zavez ter kapitalizacijo zapadlih plačil.

Posli, za katere se izvedejo ukrepi restrukturiranja, so kot taki prikazani v spodnji razpredelnici:

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

 

donosni

nedonosni

donosni

nedonosni

Število pogodb, za katere se izvedejo prakse restrukturiranja

1

9

3

7

Knjigovodske vrednosti (vključno z obrestmi in zneski zaostalih plačil)

9 569

71 509

60 223

35 718

Pripoznan popravek vrednosti za pričakovane kreditne izgube

106

45 760

622

11 156

Prihodek od obresti v zvezi z restrukturiranimi pogodbami

687

1 601

3 353

1 717


(v tisočih EUR)

 

 

 

Ukrepi restrukturiranja

 

 

 

 

31. 12. 2024

Podaljšanja rokov zapadlosti

Odlog odplačevanja glavnice in obresti

Kršitev pomembnih finančnih zavez

Drugo

Pogodbeni rok zapadlosti v plačilo, prenehanje in/ali odpis

31. 12. 2025

Finančne institucije

22 382

–

–

–9 643

–

–1 460

11 279

Podjetja

73 559

13 767

6 580

4 154

–

–28 261

69 799

Skupaj

95 941

13 767

6 580

–5 489

–

–29 721

81 078

3.2.4   Kreditno tveganje iz naslova denarja in denarnih ustreznikov

Razpoložljiva sredstva se vlagajo v skladu s časovnim načrtom izplačil po pogodbenih obveznostih Sklada za spodbujanje naložb. Na dan 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024 so bile naložbe v obliki bančnih vlog, potrdil o vlogah in komercialnih zapisov.

Pooblaščeni subjekti imajo bonitetno oceno, ki je podobna kratkoročnim in dolgoročnim bonitetnim ocenam, ki se zahtevajo za lastne zakladniške naložbe EIB. Če več kot ena bonitetna agencija dodeli različne bonitetne ocene, se upošteva najslabša ocena. Najvišji dovoljeni znesek za posamezno pooblaščeno banko je trenutno 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR). Izjema od tega pravila je bila odobrena banki Société Générale S. A., pri kateri ima Sklad za spodbujanje naložb svoje operativne gotovinske račune. Kratkoročna kreditna linija za Société Générale S. A. na dan 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024 znaša 110 000 000 EUR (sto deset milijonov eurov). Povečanje linije se nanaša na vsoto gotovine na operativnih gotovinskih računih in instrumentov, ki jih je izdala ta nasprotna stranka in so v zakladniškem portfelju.

Vse naložbe so bile izvršene s pooblaščenimi subjekti, in sicer z zapadlostjo največ tri mesece od datuma valute posla. Vse kršitve omejitve kreditne izpostavljenosti so bile sporočene pooblastiteljem. Na dan 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024 so imele vse vezane vloge, komercialni zapisi in gotovina v blagajni, ki so bili v zakladniškem portfelju Sklada za spodbujanje naložb, na dan poravnave v skladu z lestvico bonitetne agencije Moody's najnižjo oceno vsaj P-2.

Spodnja razpredelnica prikazuje stanje denarja in denarnih ustreznikov, vključno z natečenimi obrestmi (v tisočih EUR):

Najnižja kratkoročna bonitetna ocena

(v skladu z lestvico agencije Moody's)

Najnižja dolgoročna bonitetna ocena

(v skladu z lestvico agencije Moody's)

31. december 2025

 

31. december 2024

 

P-1

Aaa

210 685

13 %

124 532

8 %

P-1

Aa1

113 868

7 %

173 639

11 %

P-1

Aa2

99 792

6 %

–

0 %

P-1

Aa3

–

0 %

149 239

9 %

P-1

A1

475 191

28 %

309 342

19 %

P-1

A2

444 741

26 %

280 035

17 %

P-1

A3

176 036

11 %

367 211

22 %

P-2

A3

144 816

9 %

154 829

9 %

P-2

Baa1

–

0 %

79 777

5 %

Skupaj

 

1 665 129

100 %

1 638 604

100 %

3.2.5   Kreditno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih

3.2.5.1   Strategija upravljanja kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Kreditno tveganje pri izvedenih finančnih instrumentih pomeni izgubo, ki bi jo utrpela stranka, če nasprotna stranka v poslu ne bi mogla izpolniti svojih pogodbenih obveznosti. Obseg kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih je odvisen od več dejavnikov (npr. obresti in menjalnih tečajev), običajno pa predstavlja le manjši del njihove nominalne vrednosti.

Sklad za spodbujanje naložb lahko v okviru običajnega poslovanja sklene pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij v drugih valutah aktivnega trgovanja, ne v eurih. Vse posle zamenjave izvrši EIB z zunanjo nasprotno stranko. Pogoji zamenjav so urejeni v istih krovnih pogodbah o zamenjavi (master swap agreements) in sporazumih o zavarovanju tveganj (credit support annexes), podpisanih med EIB in njenimi zunanjimi nasprotnimi strankami.

3.2.5.2   Merjenje kreditnega tveganja pri izvedenih finančnih instrumentih

Vsi posli zamenjave, ki jih izvrši EIB in so povezani s Skladom za spodbujanje naložb, se obravnavajo v skladu z istim pogodbenim okvirom in z uporabo istih metodologij, kot se uporabljajo za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih EIB izvrši za lastne namene. O upravičenosti nasprotnih strank v poslih zamenjave odloča EIB na podlagi enakih pogojev za upravičenost, kot se uporabljajo za njene splošne namene v zvezi s posli zamenjave.

EIB meri izpostavljenost kreditnemu tveganju, povezanemu s posli zamenjave in posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s pristopoma sedanje nezavarovane izpostavljenosti in potencialne prihodnje izpostavljenosti za poročanje in nadzor omejitev. Ti metriki v celoti vključujeta izvedene finančne instrumente, povezane s Skladom za spodbujanje naložb.

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o kratkoročni valutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Kratkoročne valutne zamenjave imajo zapadlost največ tri mesece in se redno obnavljajo. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2025 znašala 1 060,0 milijona EUR, 31. decembra 2024 pa 1 330,0 milijona EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2025 znašala 6,0 milijona EUR, 31. decembra 2024 pa –38,9 milijona EUR.

Sklad za spodbujanje naložb sklepa pogodbe o medvalutni zamenjavi zaradi zavarovanja valutnega tveganja pri izplačilu posojil v drugih valutah kot v eurih. Medvalutne zamenjave imajo dolgoročno zapadlost. Nominalna vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2025 znašala 22,9 milijona EUR, 31. decembra 2024 pa 33,1 milijona EUR. Poštena vrednost kratkoročnih valutnih zamenjav je 31. decembra 2025 znašala 1,4 milijona EUR, 31. decembra 2024 pa 0,5 milijona EUR.

3.2.6   Kreditno tveganje pri finančnih sredstvih zakladnice

Zakladniški portfelj je v celoti sestavljen iz komercialnih zapisov, ki jih izdajo poddržavni subjekti, banke in nebančni subjekti, z zapadlostjo več kot tri mesece. Upravičeni izdajatelji so države članice EU, njihove agencije, banke in nebančni subjekti. Najvišji dovoljeni znesek za posameznega pooblaščenega izdajatelja je 50 000 000 EUR (petdeset milijonov EUR). Glede na likvidnostne potrebe bi bile lahko upravičene tudi naložbe v srednje- in dolgoročne obveznice. Na dan 31. decembra 2024 in 31. decembra 2025 ni bilo finančnih sredstev zakladnice.

3.3    Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je povezano s sposobnostjo subjekta, da financira povečanja sredstev in izpolnjuje obveznosti, ko te zapadejo, ne da bi pri tem utrpel nesprejemljive izgube. Lahko se nadalje razdeli na likvidnostno tveganje financiranja in tržno likvidnostno tveganje.

Financiranje likvidnostnega tveganja je povezano s tveganjem, da subjekt ne bo mogel refinancirati sredstev v svoji bilanci stanja in v celoti izpolniti plačilnih obveznosti iz takoj razpoložljivih likvidnostnih virov. Tržno likvidnostno tveganje je nestanovitnost, opažena pri ekonomski vrednosti pozicij subjekta ali prihodka iz njegovih pozicij, zaradi njegove potencialne nezmožnosti izvršitve posla, katerega namen je izravnati, odpraviti ali zmanjšati take neporavnane pozicije po razumnih tržnih cenah.

3.3.1   Upravljanje likvidnostnega tveganja

Sklad za spodbujanje naložb se financira predvsem z letnimi prispevki držav članic ter vrnjenimi dodelitvami, ki izhajajo iz njegovih poslov. V skladu s Sklepom (EU) 2020/2233 se vrnjene dodelitve iz Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP uporabijo v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje. Vendar je razpoložljivost teh vrnjenih dodelitev, ki jih je treba prenesti, pogojena z ohranjanjem ustrezne ravni likvidnosti v okviru Sklada za spodbujanje naložb.

Sklad za spodbujanje naložb upravlja svoja likvidnostna tveganja financiranja predvsem z načrtovanjem svojih neto likvidnostnih potreb. Sklad za spodbujanje naložb za dodatno zmanjšanje likvidnostnega tveganja ohranja zadostno likvidnostno rezervo, da lahko v vsakem trenutku pokrije predvidena gotovinska izplačila, ki jih redno sporoča posojilni oddelek EIB. Sredstva se vlagajo na denarnem trgu in obvezniških trgih v obliki medbančnih vlog in drugih kratkoročnih finančnih instrumentov ob upoštevanju obveznosti Sklada za spodbujanje naložb za gotovinska izplačila. Likvidnostna sredstva Sklada za spodbujanje naložb upravlja zakladniški oddelek Banke, da se ohrani ustrezna likvidnost, s katero se Skladu omogoči izpolnjevanje njegovih obveznosti.

Poudariti je treba, da se kapital upravlja izključno z vidika likvidnosti, kot je opisano zgoraj.

V skladu z načelom ločevanja nalog med enoto za trgovanje in zaledno službo je za posle poravnave v zvezi z vlaganjem teh sredstev pristojen oddelek EIB za načrtovanje in poravnavo. Poleg tega so odobritev nasprotnih strank ter določanje omejitev za zakladniške naložbe in njihovo spremljanje v pristojnosti direktorata za tveganja in skladnost skupine EIB.

3.3.2   Merjenje likvidnostnega tveganja

V tem oddelku so v razpredelnicah razčlenjene finančne obveznosti Sklada za spodbujanje naložb po zapadlosti na podlagi preostalega obdobja od datuma bilance stanja do pogodbenega datuma zapadlosti (na podlagi nediskontiranih denarnih tokov).

V smislu neizvedenih finančnih obveznosti ima Sklad za spodbujanje naložb obveznosti v obliki neizplačanih delov kredita v okviru podpisanih posojilnih pogodb, neizplačanih delov podpisanih pogodb o vpisu kapitala / naložbah, izdanih jamstev za posojila ali prevzetih obveznosti za subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Posojila iz Sklada za spodbujanje naložb imajo rok za izplačilo. Vendar so izplačila izvedena v času in v zneskih, ki odražajo napredek pri zadevnih naložbenih projektih. Poleg tega so posojila Sklada za spodbujanje naložb posli, ki se izvajajo v razmeroma nestanovitnem poslovnem okolju, zato je razpored izplačil precej negotov.

Kapitalske naložbe zapadejo v plačilo takoj, ko upravljavci kapitalskega sklada izdajo veljaven poziv za vplačilo kapitala, ki odraža napredek pri njihovih naložbenih dejavnostih. Obdobje črpanja posojila je običajno 3 leta, pogosto pa se podaljša še za eno ali dve leti. Na koncu obdobja črpanja posojila običajno ostane nekoriščenih nekaj obveznosti za izplačila, dokler niso v celoti odsvojene osnovne naložbe sklada, saj je likvidnost sklada občasno lahko nezadostna za kritje plačilnih obveznosti, ki izhajajo iz provizij ali drugih odhodkov.

Pri jamstvih običajno ni posebnih obveznosti glede izplačila, razen če se jamstvo unovči. Znesek neunovčenih jamstev se zmanjšuje skladno s časovnim načrtom odplačevanja posojil, zavarovanih z jamstvom.

Gotovinski odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, se pojavijo v primeru subvencioniranih posojil, ki jih Banka financira iz lastnih sredstev. Zato „Odlivi za subvencionirane obrestne mere“, za katere so bile prevzete obveznosti, o katerih se poroča, predstavljajo le obveznosti, povezane s temi posojili, in ne skupnega zneska za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti, vendar niso bile izplačane. Tako kot v primeru posojil je njihov urnik izplačil negotov.

„Bruto nominalni odliv“ za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti, se v razpredelnici „Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti“ nanaša na skupni neizplačani del podpisanih pogodb o tehnični pomoči. Časovni okvir izplačil je podvržen precejšnji negotovosti. Gotovinski odlivi, razvrščeni v razredu zapadlosti „3 mesece ali manj“, predstavljajo znesek neporavnanih računov, prejetih do datuma poročanja.

Prevzete obveznosti za neizvedene finančne obveznosti, za katere ni določen noben pogodbeni datum zapadlosti, so razvrščene pod „Neopredeljena zapadlost“. Prevzete obveznosti, za katere obstaja zabeležen zahtevek za gotovinska izplačila na datum poročanja, so razvrščene v ustrezni razred zapadlosti.

V smislu izvedenih finančnih obveznosti profil zapadlosti predstavlja pogodbene nediskontirane bruto denarne tokove pogodb o zamenjavi, vključno z medvalutnimi zamenjavami (CCS), medvalutnimi obrestnimi zamenjavami (CCIRS), kratkoročnimi valutnimi zamenjavami in obrestnimi zamenjavami.

(v tisočih EUR)

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti

na dan 31. 12. 2025

3 mesece ali manj

Več kot 3 mesece do 1 leto

Več kot 1 leto do 5 let

Več kot 5 let

Neopredeljena zapadlost

Bruto nominalni odliv

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana

122 352

–

–

–

231 835

354 187

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti

165

–

–

–

184 676

184 841

Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva)

–

–

–

–

2 500

2 500

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti

–

–

–

–

239 148

239 148

Odlivi za zneske, dolgovane EIB

3 199

19 942

–

–

–

23 141

Odlivi za zneske, dolgovane Evropski komisiji

–

243 853

–

–

–

243 853

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti

844

–

–

–

10 465

11 309

Skupaj

126 560

263 795

–

–

668 624

1 058 979


(v tisočih EUR)

Profil zapadlosti neizvedenih finančnih obveznosti

na dan 31. 12. 2024

3 mesece ali manj

Več kot 3 mesece do 1 leto

Več kot 1 leto do 5 let

Več kot 5 let

Neopredeljena zapadlost

Bruto nominalni odliv

Odlivi za posojila, za katera so bile prevzete obveznosti, a niso bila izplačana

80 913

20 208

–

–

575 108

676 229

Odlivi za investicijska sredstva in vpis delnic, za katere so bile prevzete obveznosti

4 190

–

–

–

233 696

237 886

Drugo (podpisana neizdana jamstva, izdana jamstva)

–

–

–

–

2 500

2 500

Odlivi za subvencionirane obrestne mere, za katere so bile prevzete obveznosti

–

–

–

–

334 754

334 754

Odlivi za pogodbe o tehnični pomoči, za katere so bile prevzete obveznosti

1 859

–

–

–

18 341

20 200

Skupaj

86 962

20 208

–

–

1 164 399

1 271 569


(v tisočih EUR)

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti

na dan 31. 12. 2025

3 mesece ali manj

Več kot 3 mesece do 1 leto

Več kot 1 leto do 5 let

Več kot 5 let

Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi

131

10 242

13 126

–

23 499

CCS in CCIRS – Odlivi

–81

–10 451

–13 026

–

–23 558

Kratkoročne valutne zamenjave – prilivi

1 060 000

–

–

–

1 060 000

Kratkoročne valutne zamenjave – odlivi

–1 056 455

–

–

–

–1 056 455

Skupaj

3 595

– 209

100

–

3 486


(v tisočih EUR)

Profil zapadlosti izvedenih finančnih obveznosti

na dan 31. 12. 2024

3 mesece ali manj

Več kot 3 mesece do 1 leto

Več kot 1 leto do 5 let

Več kot 5 let

Bruto nominalni priliv/odliv

CCS in CCIRS – Prilivi

157

10 405

22 613

832

34 007

CCS in CCIRS – Odlivi

–87

–12 310

–24 852

– 899

–38 148

Kratkoročne valutne zamenjave – prilivi

1 330 000

–

–

–

1 330 000

Kratkoročne valutne zamenjave – odlivi

–1 371 666

–

–

–

–1 371 666

Skupaj

–41 596

–1 905

–2 239

–67

–45 807

3.3.3   Dolgoročna finančna sredstva in obveznosti

Spodnja razpredelnica prikazuje neizvedena finančna sredstva in finančne obveznosti, za katere se pričakuje, da bodo izterjani ali poravnani več kot 12 mesecev po datumu poročanja.

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Finančna sredstva:

 

 

Posojila in predujmi

1 126 057

1 551 776

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

745 934

834 621

Skupaj

1 871 991

2 386 397

Finančne obveznosti:

 

 

Obveznosti do tretjih oseb (*8)

797

534 569

Rezervacije za obveznosti iz posojil

17 585

18 320

Skupaj

18 382

552 889

(*8)  Obveznosti do tretjih oseb vključujejo še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč, ki so obveznost do držav članic, kadar je zapadlost v glavnem neopredeljena.

3.4    Tržno tveganje

Tržno tveganje pomeni tveganje, da bodo spremembe tržnih cen in stopenj, kot so obrestne mere, cene lastniških vrednostnih papirjev in devizni tečaji, vplivale na dohodek subjekta ali vrednost njegove udeležbe v finančnih instrumentih.

3.4.1   Obrestno tveganje

Obrestno tveganje izhaja iz nestanovitnosti ekonomske vrednosti pozicij, ki prinašajo obresti, ali dohodka, ki izvira iz njih, zaradi neugodnih gibanj obrestnih mer.

Na Sklad za spodbujanje naložb nihanja njegove ekonomske vrednosti ali cenovna neskladja med različnimi sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem ne vplivajo neposredno, ker nima obveznosti, ki prinašajo obresti. Sklad za spodbujanje naložb meri svoje obrestno tveganje na letni ravni z uporabo standardiziranih stresnih scenarijev EBA (39), ki prikazujejo učinke neugodnih gibanj obrestnih mer na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala in neto prihodke od obresti.

Učinek obrestnega tveganja na ekonomsko vrednost lastniškega kapitala

Za določitev neto sedanje vrednosti denarnih tokov posojil in zamenjav v okviru zavarovanja pred tveganjem v eurih Sklad za spodbujanje naložb uporablja krivuljo trimesečnega EURIBOR. Neto sedanja vrednost denarnih tokov posojil v eurih se določi z uporabo krivulje trimesečnega EURIBOR, prilagojene za valutni tečajni razmik za zadevno valuto. Za valute, ki niso euro ter za katere ni na voljo zanesljiva in dovolj popolna diskontna krivulja, se namesto tega uporabi diskontna krivulja v eurih ali ameriških dolarjih.

Na dan 31. decembra 2025 bi najslabši učinek scenarijev nadzorniških testov odstopanj organa EBA zmanjšal ekonomsko vrednost lastniškega kapitala za 60,2 milijona EUR (2024: 81,0 milijona EUR).

Učinek obrestnega tveganja na zaslužke

Količinsko opredeljuje znesek neto prihodkov od obresti, ki bi se spremenil v naslednjih 12 mesecih, če bi se vse krivulje obrestnih mer zmanjšale za dve odstotni točki in če se obstoječe obveznosti dejansko ne izplačujejo. S pozicijami na dan 31. decembra 2025 bi se neto prihodki od obresti zmanjšali za 33,3 milijona EUR (2024: 34,7 milijona EUR), če bi se obrestne mere znižale za 200 bazičnih točk.

Za obogatitev analize občutljivosti neto prihodkov od obresti, bi se neto prihodki od obresti povečali za 33,7 milijona EUR (2024: 35,1 milijona EUR), če bi se obrestne mere zvišale za 200 bazičnih točk.

3.4.2   Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje izgube dohodka ali ekonomske vrednosti, ki izhaja iz pozicij Sklada za spodbujanje naložb, zaradi neugodnih gibanj deviznih tečajev.

V primeru referenčne obračunske valute (v primeru Sklada za spodbujanje naložb je to euro) je Sklad za spodbujanje naložb izpostavljen valutnemu tveganju, kadar obstaja valutna neusklajenost med sredstvi, obveznostmi in instrumenti za varovanje pred tveganjem.

3.4.2.1   Valutno tveganje in zakladniška sredstva

Zakladniška sredstva Sklada za spodbujanje naložb so izražena v eurih ali ameriških dolarjih.

Valutno tveganje je zavarovano s promptnimi ali terminskimi posli, kratkoročnimi valutnimi zamenjavami ali medvalutnimi zamenjavami obrestnih mer. Zakladniški oddelek EIB lahko, če oceni, da je to potrebno in primerno, v skladu s politiko Banke uporabi kateri koli drug instrument, ki zagotavlja zavarovanje pred tržnimi tveganji, povezanimi s finančnimi dejavnostmi Sklada za spodbujanje naložb.

3.4.2.2   Valutno tveganje in posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad za spodbujanje naložb

Sklad za spodbujanje naložb prejme prispevke držav članic v eurih. Posli, ki jih financira ali zanje jamči Sklad, in subvencionirane obrestne mere so lahko izraženi v eurih, ameriških dolarjih ali kateri koli drugi dovoljeni valuti.

Izpostavljenost valutnemu tveganju (glede na referenčno valuto euro) nastane, če transakcije v drugih valutah kot v eurih niso zavarovane. V nadaljevanju so predstavljene smernice Sklada za spodbujanje naložb za zavarovanje pred valutnim tveganjem.

3.4.2.2.1.    Zavarovanje poslov v ameriških dolarjih pred tveganjem

Valutno tveganje, ki nastane pri poslih Sklada za spodbujanje naložb v ameriških dolarjih, se zavaruje agregatno s posli kratkoročne valutne zamenjave EUR/USD, ki se obnavljajo in pri katerih se znesek prilagaja v rednih obdobjih. Uporaba kratkoročne valutne zamenjave ima dvojni namen. Po eni strani se ustvarja potrebna likvidnost za nova izplačila (posojila in kapital), po drugi strani pa se ohranja zavarovanje pred valutnim tveganjem na makroravni.

Na začetku vsakega obdobja se na podlagi načrtovanih oziroma pričakovanih vrnjenih dodelitev/izplačil ocenijo denarni tokovi, ki naj bi bili v naslednjem obdobju prejeti ali plačani v ameriških dolarjih. Nato se zapadli posli kratkoročne valutne zamenjave obnovijo, pri čemer se njihov znesek prilagodi, tako da pokrije vsaj predvidene likvidnostne potrebe v ameriških dolarjih v naslednjem obdobju.

Če valutna pozicija v ameriških dolarjih presega zadevne omejitve, se mesečno zavaruje s promptnimi ali terminskimi posli.

V obdobju obnovitve se nepričakovani likvidnostni primanjkljaji v ameriških dolarjih pokrijejo z ad hoc posli kratkoročnih valutnih zamenjav, likvidnostni presežki pa se vložijo v zakladniška sredstva ali zamenjajo v eure, če so posledica povečanja pozicije v tujih valutah.

3.4.2.2.2.    Zavarovanje poslov v drugih valutah kot v eurih ali ameriških dolarjih pred tveganjem

Posli Sklada za spodbujanje naložb v drugih valutah kot v eurih in ameriških dolarjih se zavarujejo s pogodbami o medvalutni zamenjavi z enakim finančnim profilom, kot ga ima posojilo, ki se zavaruje, če obstaja delujoč trg valutnih zamenjav.

Sklad za spodbujanje naložb izvaja posle v valutah, za katere niso na voljo možnosti zavarovanja pred tveganjem ali pa so te zelo drage. Ti posli so v domačih valutah, vendar se poravnajo v eurih ali ameriških dolarjih. Okvir Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje, ki ga je odbor Sklada potrdil 22. januarja 2015, nudi možnost zavarovanja izpostavljenosti valutnemu tveganju v domačih valutah, ki kažejo znatno pozitivno korelacijo z ameriškim dolarjem, po sintetični metodi prek izvedenih finančnih instrumentov v ameriških dolarjih. O domačih valutah, ki so zavarovane po sintetični metodi z izvedenimi finančnimi instrumenti v ameriških dolarjih, se poroča v razpredelnici v oddelku 3.4.2.2.3 spodaj pod postavko „Domače valute (sintetično zavarovane)“, o domačih valutah brez sintetičnega zavarovanja v ameriških dolarjih pa v isti razpredelnici pod postavko „Domače valute (brez sintetičnega zavarovanja)“.

Poleg tega Sklad za spodbujanje naložb za posojila, denominirana v valutah, ki niso EUR, USD ali valutah, za katera zavarovanje s pogodbami o medvalutnih zamenjavah ni mogoče, zaračuna dodatno obrestno sestavino, imenovano „valutna premija“, da se zmanjša tveganje potencialne devalvacije lokalne valute.

3.4.2.2.3    Pozicija v tujih valutah (v tisočih EUR)

V razpredelnicah v tem pojasnilu je prikazana pozicija Sklada za spodbujanje naložb v tujih valutah.

Pozicija v tujih valutah je v spodnjih razpredelnicah prikazana v skladu s strategijami Sklada za spodbujanje naložb za obvladovanje tveganj (kot so opisane v okviru Sklada za spodbujanje naložb za finančno tveganje). V skladu s strategijami za obvladovanje tveganj pozicija v tujih valutah temelji na računovodskih podatkih ter je opredeljena kot razmerje med izbranimi sredstvi in obveznostmi. Sredstva in obveznosti v poziciji v tuji valuti, opredeljeni v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj, se izberejo tako, da se zagotovi, da bodo prihodki pretvorjeni v valuto poročanja (euro) šele ob prejemu.

Spremembe poštene vrednosti delnic in drugih vrednostnih papirjev s spremenljivim donosom so vključene v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, enako pa velja tudi za oslabitve posojil in predujmov. Izvedeni finančni instrumenti, vključeni v pozicijo v tujih valutah, kot je opredeljena v strategijah za obvladovanje tveganj, se namesto po pošteni vrednosti obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, da se uskladijo z zadržano vrednostjo sredstev, ki se prav tako obravnavajo po svoji nominalni vrednosti, prilagojeni za oslabitve posojil.

V spodnjih razpredelnicah je preostali del sredstev in obveznosti, ki vključuje predvsem natečene obresti od posojil, izvedenih finančnih instrumentov in subvencij, predstavljen v postavki „Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj“.

Na dan 31. december 2025

Sredstva in obveznosti

Prevzete in pogojne obveznosti

Valute

Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj

Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj

Bilanca stanja pozicije v tujih valutah

 

USD

1 294

–31 642

–30 348

164 405

Domače valute

(sintetično zavarovane)*

 

 

 

 

TZS

–

–

–

–

DOP

4 775

82

4 857

–

Domače valute(brez sintetičnega zavarovanja)  (*9)

 

 

 

 

BWP, HTG, JMD, KES, MUR, MZN, NGN, RWF, UGX, XOF, ZAR, ZMW

146 528

–2 514

144 014

–

Neeurske valute skupaj

152 597

–34 074

118 523

164 405

EUR

 

2 676 672

2 676 672

636 494

Euro in neeurske valute skupaj

152 597

2 642 598

2 795 195

800 899

(*9)  Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju.


Na dan 31. decembra. 2024

Sredstva in obveznosti

Prevzete in pogojne obveznosti

Valute

Pozicija v tujih valutah v skladu s strategijami za obvladovanje tveganj

Pozicija v tujih valutah, ki ni zajeta v strategijah za obvladovanje tveganj

Bilanca stanja pozicije v tujih valutah

 

USD

–45 774

–21 740

–67 514

235 603

Domače valute

(sintetično zavarovane) (*10)

 

 

 

 

DOP

10 884

133

11 017

–

KES, RWF, UGX, HTG, MUR, MZN, XOF, ZMW, BWP, JMD, NGN, ZAR

225 877

–3 763

222 114

–

Neeurske valute skupaj

190 987

–25 370

165 617

235 603

EUR

–

3 139 294

3 139 294

1 043 860

Euro in neeurske valute skupaj

190 987

3 113 924

3 304 911

1 279 463

(*10)  Glej oddelek 3.4.2.2.2 za pojasnila o sintetičnem zavarovanju.

3.4.2.3   Analiza občutljivosti na spremembo deviznih tečajev

Na dan 31. decembra 2025 bi 10-odstotno zmanjšanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, povzročilo povečanje sredstev in dobička vplačnikov v višini 13,2 milijona EUR (31. decembra 2024: 18,4 milijona EUR). 10-odstotno povečanje vrednosti eura v razmerju do vseh valut, ki niso euro, bi povzročilo zmanjšanje sredstev in dobička vplačnikov v višini – 10,8 milijona EUR (31. decembra 2024:

–15,1 milijona EUR).

3.4.2.4   Devizni tečaji

Za določitev bilance stanja na dan 31. decembra 2025 in 31. decembra 2024 so bili uporabljeni naslednji devizni tečaji:

 

31. december 2025

31. december 2024

Valute držav, ki niso članice EU

 

 

Bocvanska pula (BWP)

16,18

14,49

Dominikanski peso (DOP)

73,78

63,09

Fidžijski dolar (FJD)

2,62

2,38

Haitijski gurd (HTG)

153,14

135,09

Jamajški dolar (JMD)

185,35

161,15

Kenijski šiling (KES)

151,20

133,69

Mavretanska uguija (MRU)

46,70

41,30

Mavricijska rupija (MUR)

54,08

48,56

Mozambiški metikal (MZN)

74,22

65,65

Nigerijska naira (NGN)

1 693,57

1 591,68

Ruandski frank (RWF)

1 698,60

1 419,85

Tanzanijski šiling (TZS)

2 862,12

2 490,24

Ugandski šiling (UGX)

4 240,00

3 812,00

Ameriški dolar (USD)

1,18

1,04

CFA-frank (XAF/XOF)

655,96

655,96

Južnoafriški rand (ZAR)

19,44

19,62

Zambijska kvača (ZMW)

25,98

28,87

3.4.3   Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov

Tveganje v zvezi s ceno lastniških instrumentov je tveganje, da se bo poštena vrednost naložb v lastniške instrumente znižala zaradi sprememb cen lastniških instrumentov in/ali vrednosti naložb v lastniški kapital.

Sklad za spodbujanje naložb je izpostavljen tveganju v zvezi s ceno lastniških instrumentov prek svojih naložb v neposredni lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala.

Vrednost pozicij v lastniških instrumentih, ki ne kotirajo na borzi, ni takoj na voljo za stalno spremljanje in nadzor. Pri takih pozicijah so eden najboljših razpoložljivih pokazateljev cene, izračunane z ustreznimi tehnikami vrednotenja.

Učinek na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb (kot posledica spremembe poštene vrednosti portfelja lastniških instrumentov) zaradi +/– 10-odstotne spremembe vrednosti posameznih naložb neposredno v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je 74,6 milijona EUR oziroma –74,6 milijona EUR na dan 31. decembra 2025 (83,5 milijona EUR oziroma –83,5 milijona EUR na dan 31. decembra 2024).

4   Poštene vrednosti finančnih instrumentov

4.1    Računovodske razvrstitve in poštene vrednosti

Spodnja razpredelnica prikazuje knjigovodske vrednosti in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, vključno z njihovimi ravnmi v hierarhiji poštene vrednosti. Te ne vključujejo informacij o pošteni vrednosti za finančna sredstva in finančne obveznosti, ki se merijo po odplačni vrednosti, saj je knjigovodska vrednost razumen približek poštene vrednosti.

(v tisočih EUR)

Na dan 31. decembra 2025

Knjigovodska vrednost

Poštena vrednost

 

Izvedeni finančni instrumenti

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenlji-vim donosom

Denarna sredstva, posojila in predujmi

Finančna sredstva zakladnice

Druga finančna sredstva / obveznosti

Skupaj

Raven 1

Raven 2

Raven 3

Skupaj

Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

7 819

–

–

–

–

7 819

–

7 819

–

7 819

Skladi tveganega kapitala

–

550 528

–

–

–

550 528

–

–

550 528

550 528

Neposredne naložbe v kapital

–

195 406

–

–

–

195 406

–

–

195 406

195 406

Posojila in predujmi

–

–

77 287

–

–

77 287

–

–

77 287

77 287

Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI, skupaj

7 819

745 934

77 287

–

–

831 040

–

7 819

823 221

831 040

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Denar in denarni ustrezniki

–

–

1 665 129

–

–

1 665 129

89 790

1 575 339

–

1 665 129

Posojila in predujmi

–

–

986 224

–

–

986 224

–

953 612

–

953 612

Terjatve do vplačnikov

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

Finančna sredstva zakladnice

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

Druga sredstva

–

–

–

–

36 833

36 833

–

–

–

–

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, skupaj

–

–

2 651 353

–

36 833

2 688 186

89 790

2 528 951

–

2 618 741

Finančna sredstva skupaj

7 819

745 934

2 728 640

–

36 833

3 519 226

 

 

 

 

Finančne obveznosti, merjene po PVIPI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

– 411

–

–

–

–

– 411

–

– 411

–

– 411

Finančne obveznosti, merjene po PVIPI, skupaj

– 411

–

–

–

–

– 411

–

– 411

–

– 411

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezervacije za obveznosti iz posojil

–

–

–

–

–17 585

–17 585

 

 

 

 

Obveznosti do tretjih oseb

–

–

–

–

– 658 146

– 658 146

 

 

 

 

Druge obveznosti

–

–

–

–

–3 044

–3 044

 

 

 

 

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, skupaj

–

–

–

–

– 678 775

– 678 775

 

 

 

 

Finančne obveznosti skupaj

– 411

–

–

–

– 678 775

– 679 186

 

 

 

 


(v tisočih EUR)

Na dan 31. decembra. 2024

Knjigovodska vrednost

Poštena vrednost

 

Izvedeni finančni instrumenti

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Denarna sredstva, posojila in predujmi

Finančna sredstva zakladnice

Druga finančna sredstva / obveznosti

Skupaj

Raven 1

Raven 2

Raven 3

Skupaj

Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

783

–

–

–

–

783

–

783

–

783

Skladi tveganega kapitala

–

655 817

–

–

–

655 817

–

–

655 817

655 817

Neposredne naložbe v kapital

–

178 804

–

–

–

178 804

–

–

178 804

178 804

Posojila in predujmi

–

–

136 983

–

–

136 983

–

–

136 983

136 983

Finančna sredstva, ki se obvezno merijo po PVIPI, skupaj

783

834 621

136 983

–

–

972 387

–

783

971 604

972 387

Finančna sredstva po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Denar in denarni ustrezniki

–

–

1 638 604

–

–

1 638 604

–

1 638 604

–

1 638 604

Posojila in predujmi

–

–

1 361 065

–

–

1 361 065

–

1 321 715

–

1 321 715

Terjatve do vplačnikov

–

–

7 482

–

–

7 482

–

–

–

–

Finančna sredstva zakladnice

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

Druga sredstva

–

–

–

–

–

–

–

–

–

–

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti, skupaj

–

–

3 007 151

–

–

3 007 151

–

2 960 319

–

2 960 319

Finančna sredstva skupaj

783

834 621

3 144 134

–

–

3 979 538

 

 

 

 

Finančne obveznosti, ki se obvezno merijo po PVIPI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

–39 210

–

–

–

–

–39 210

–

–39 210

–

–39 210

Finančne obveznosti, merjene po PVIPI, skupaj

–39 210

–

–

–

–

–39 210

–

–39 210

–

–39 210

Finančne obveznosti po odplačni vrednosti

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rezervacije za obveznosti iz posojil

–

–

–

–

–18 320

–18 320

 

 

 

 

Obveznosti do tretjih oseb

–

–

–

–

– 566 083

– 566 083

 

 

 

 

Druge obveznosti

–

–

–

–

–3 289

–3 289

 

 

 

 

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, skupaj

–

–

–

–

– 587 692

– 587 692

 

 

 

 

Finančne obveznosti skupaj

–39 210

–

–

–

– 587 692

– 626 902

 

 

 

 

4.2    Merjenje poštenih vrednosti

4.2.1   Tehnike vrednotenja in pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga

Spodnja razpredelnica prikazuje informacije o tehnikah vrednotenja in pomembnih vhodnih podatkih, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, ki se uporabljajo pri merjenju finančnih instrumentov, razvrščenih na raven 2 in raven 3 v hierarhiji poštene vrednosti:

 

Tehnika vrednotenja

Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga

Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in merjenjem poštene vrednosti

Finančni instrumenti, izkazani po pošteni vrednosti

 

 

Izvedeni finančni instrumenti

Diskontirani denarni tok: Prihodnji denarni tokovi se ocenijo na podlagi terminskih deviznih tečajev/obrestnih mer (iz opazovanih terminskih deviznih tečajev in krivulj donosa ob koncu obdobja poročanja) ter pogodbenih terminskih tečajev/obrestnih mer, diskontiranih po stopnji, ki odraža kreditno tveganje različnih nasprotnih strank.

Krivulje, ki se uporabljajo pri ocenjevanju in diskontiranju denarnih tokov, so umerjene glede na tržne podatke, zamenjave v portfelju pa imajo zapadlosti, ki ne presegajo najdaljše razpoložljive zapadlosti v vhodnih podatkih. Zato ni vhodnih podatkov, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem.

Se ne uporablja.

Skladi tveganega kapitala

Metoda prilagojenih neto sredstev: Poštena vrednost se določi bodisi tako, da se lastniški delež, ki ga ima Sklad za spodbujanje naložb v osnovnem instrumentu, prišteje neto vrednosti sredstva, ki se odraža v najnovejšem poročilu, prilagojeno denarnim tokovom, bodisi, kolikor je mogoče, z uporabo natančne vrednosti delnice na isti datum, ki jo sporoči ustrezni upravitelj sklada. Za premostitev intervala med zadnjo razpoložljivo neto vrednostjo sredstev in poročanjem ob koncu leta se izvede poznejši pregled dogodkov in po potrebi se sporočena neto vrednost sredstev prilagodi.

Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja skladov tveganega kapitala in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja in opravnin za upravljanje, poznejših sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev skladov tveganega kapitala, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev.

Daljše ko je obdobje med datumom merjenja poštene vrednosti in zadnjim dnem poročanja sklada tveganega kapitala, višja je prilagoditev za pretečeni čas.

Neposredne naložbe (NN) v kapital

Prilagojena neto sredstva.

Prilagoditev za čas, ki preteče med zadnjim datumom poročanja podjetja, v katerega se vlaga, in datumom merjenja, ob upoštevanju: odhodkov iz poslovanja, poznejših sprememb poštene vrednosti osnovnih sredstev podjetja, v katerega se vlaga, nastalih dodatnih obveznosti, sprememb na trgu ali sprememb drugih ekonomskih pogojev, povečanja kapitala, prodaje/spremembe nadzora.

Višje kot je diskontiranje za prodajljivost, nižja je poštena vrednost.

 

 

Diskontiranje zaradi pomanjkanja prodajljivosti (likvidnosti), določeno s sklicevanjem na prejšnje cene poslov za podobne lastniške instrumente v državi/regiji, v obsegu od 5 do 30 %.

 

Posojila po pošteni

vrednosti

Za posojilojemalce, za katere velja predpostavka delujočega podjetja: diskontirani denarni tok, pri katerem se uporabljajo pogodbeni/pričakovani prihodnji denarni tokovi, od katerih se odšteje ustrezna tveganju prilagojena diskontna stopnja, ki zajema tveganje, povezano s posojilom (vključno s kreditnim tveganjem posojilojemalca). Diskontna stopnja se primerja/oceni s katerim koli ustreznim tržnim referenčnim merilom.

Za posojilojemalce, za katere ne velja predpostavka delujočega podjetja: Pristop na podlagi neto sredstev (pristop na podlagi likvidacijske vrednosti).

Sestavine diskontne stopnje, ki odražajo kreditno tveganje posojilojemalca v primerjavi z netveganimi tržnimi obrestnimi merami.

Višja ko je diskontna stopnja, nižja je poštena vrednost.


 

Tehnika vrednotenja

Pomembni vhodni podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga

Razmerje med pomembnimi vhodnimi podatki, ki jih ni mogoče pridobiti z opazovanjem trga, in meritvijo poštene vrednosti

Finančni instrumenti, ki niso izkazani po pošteni vrednosti

 

 

Posojila in predujmi

Diskontirani denarni tokovi: Model vrednotenja uporablja metodo diskontiranih denarnih tokov, ki upošteva specifične značilnosti instrumentov kot čas in tveganje prihodnjih denarnih tokov.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Finančna sredstva zakladnice

Diskontirani denarni tokovi.

Se ne uporablja.

Se ne uporablja.

Z uporabo MSRP 13 so prilagoditve vrednotenja vključene v pošteno vrednost izvedenih instrumentov na dan 31. decembra 2025 in 2024, in sicer:

—

prilagoditve kreditnega vrednotenja, ki odražajo kreditno tveganje nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale –17 500 EUR na dan 31. decembra 2025 in –2 800 EUR na dan 31. decembra 2024.

—

Prilagoditve vrednotenja dolga, ki odražajo lastno kreditno tveganje pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, so znašale +1 300 EUR na dan 31. decembra 2025 in +3 600 EUR na dan 31. decembra 2024.

4.2.2   Prerazporeditve med ravnema 1 in 2

Politika Sklada za spodbujanje naložb je pripoznati prerazporeditve med ravnmi na datum dogodka ali spremembe okoliščin, ki so povzročile prerazporeditev.

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2025 in 2024 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 1 na raven 2 ali obratno.

4.2.3   Poštene vrednosti ravni 3

Uskladitev poštenih vrednosti ravni 3

V spodnjih razpredelnicah so navedene spremembe pri instrumentih na ravni 3 za leto, ki se je končalo 31. decembra 2025 oziroma 31. decembra 2024:

(v tisočih EUR)

 

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Posojila in predujmi

Skupaj

Stanje na dan 1. januarja 2025

834 621

136 983

971 604

Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid:

 

 

 

Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov

15 848

–

15 848

Neto sprememba poštene vrednosti

6 787

–6 948

– 161

Skupaj

22 635

–6 948

15 687

Izplačila

51 701

17 812

69 513

Povračila

–89 352

–28 712

– 118 064

Kapitalizirane obresti

–

835

835

Prodaja / izstopi

–15 227

–

–15 227

Unovčena jamstva

–

–36 833

–36 833

Tečajne razlike

–58 444

–5 850

–64 294

Stanje na dan 31. decembra 2025

745 934

77 287

823 221


(v tisočih EUR)

 

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

Posojila in predujmi

Skupaj

Stanje na dan 1. januarja 2024

820 713

124 323

945 036

Dobički ali izgube, vključeni v poslovni izid:

 

 

 

Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov

14 051

–

14 051

neto sprememba poštene vrednosti pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

–45 698

–5 436

–51 134

Skupaj

–31 647

–5 436

–37 083

Izplačila

69 392

15 888

85 280

Povračila

–21 413

–3 185

–24 598

Kapitalizirane obresti

–

2 243

2 243

Prodaja / izstopi

–25 623

–

–25 623

Tečajne razlike

23 199

3 150

26 349

Stanje na dan 31. decembra 2024

834 621

136 983

971 604

Sklad za spodbujanje naložb v letih 2025 in 2024 ni prerazporejal sredstev v okviru hierarhije poštene vrednosti z ravni 3 ali nanjo.

Analiza občutljivosti

Učinki na sredstva vplačnikov Sklada za spodbujanje naložb in izkaz poslovnega izida in drugega vseobsegajočega donosa zaradi +/– 10-odstotne spremembe vrednosti neposrednih naložb v lastniški kapital in naložb v sklade tveganega kapitala, pri čemer so vse ostale spremenljivke konstantne, je 74,6 milijona EUR oziroma –74,6 milijona EUR na dan 31. decembra 2025 (83,5 milijona EUR oziroma –83,5 milijona EUR na dan 31. decembra 2024).

5   Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarne ustreznike sestavljajo:

( v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Gotovina v blagajni

146 087

212 466

Vezane vloge

556 329

304 538

Komercialni zapisi

960 270

1 116 826

Denar in denarni ustrezniki v izkazu denarnih tokov

1 662 686

1 633 830

Natečene obresti

2 443

4 774

Denar in denarni ustrezniki v izkazu finančnega položaja

1 665 129

1 638 604

6   Izvedeni finančni instrumenti

Glavne sestavine izvedenih finančnih instrumentov, razvrščenih kot sredstva v posesti za trgovanje, so:

(v tisočih EUR)

Na dan 31. december 2025

Poštena vrednost

Nominalna vrednost

 

Sredstva

Obveznosti

Medvalutne zamenjave

1 829

– 411

22 896

Kratkoročne valutne zamenjave

5 990

–

1 060 000

Izvedeni finančni instrumenti skupaj

7 819

– 411

1 082 896


(v tisočih EUR)

Na dan 31. decembra. 2024

Poštena vrednost

Nominalna vrednost

 

Sredstva

Obveznosti

Medvalutne obrestne zamenjave

783

– 268

33 073

Kratkoročne valutne zamenjave

–

–38 942

1 330 000

Izvedeni finančni instrumenti skupaj

783

–39 210

1 363 073

7   Posojila in predujmi

7.1    Posojila in predujmi

V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja posojil in predujmov:

(v tisočih EUR)

 

Globalna posojila (*11)

Nadrejena posojila

Podrejena posojila

Skupaj

Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 1. januarja 2025

995 328

387 349

–

1 382 677

Izplačila

18 913

69 928

–

88 841

Odpisi

–

–

–

–

Povračila

– 303 792

–66 494

–

– 370 286

Kapitalizirane obresti

–

–

–

–

Tečajne razlike

–69 811

–30 899

–

– 100 710

Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2025

640 638

359 884

–

1 000 522

Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 1. januarja 2025

–17 386

–17 125

–

–34 511

Neto spremembe 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub

690

766

–

1 456

Neto spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

– 896

– 808

–

–1 704

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

–

–

–

–

Razveljavitev pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

4 248

4 915

–

9 163

Odpisi

–

–

–

–

Tečajne razlike

1 145

1 030

–

2 175

Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 31. decembra 2025

–12 199

–11 222

–

–23 421

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti na dan 31. decembra 2025

628 439

348 662

–

977 101

Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 1. januarja 2025

1 080

116 688

79 620

197 388

Izplačila

–

3 631

14 181

17 812

Kapitalizirane obresti

–

–

835

835

Povračila

–

–28 712

–

–28 712

Unovčena jamstva

–

–

–36 833

–36 833

Odpisi

–

–

–

–

Tečajne razlike

–

–4 042

–2 363

–6 405

Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 31. decembra 2025

1 080

87 565

55 440

144 085

Prilagoditev poštene vrednosti na dan 1. januarja 2025

–1 080

–34 395

–24 930

–60 405

Neto sprememba poštene vrednosti

–

–1 029

–5 919

–6 948

Tečajne razlike

–

438

117

555

Prilagoditev poštene vrednosti na dan 31. decembra 2025

–1 080

–34 986

–30 732

–66 798

Posojila in predujmi, merjeni po PVIPI, na dan 31. decembra 2025

–

52 579

24 708

77 287

Odplačna vrednost

–2 614

–3 290

–

–5 904

Obresti

7 209

7 256

562

15 027

Posojila in predujmi na dan 31. decembra 2025

633 034

405 207

25 270

1 063 511

(*11)  Vključno s pogodbami o zastopstvu.


(v tisočih EUR)

 

Globalna posojila (*12)

Nadrejena posojila

Podrejena posojila

Skupaj

Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 1. januarja 2024

1 098 121

495 337

–

1 593 458

Izplačila

68 519

16 987

–

85 506

Odpisi

–4 945

–

–

–4 945

Povračila

– 226 719

– 141 664

–

– 368 383

Tečajne razlike

60 352

16 689

–

77 041

Nominalna vrednost posojil, merjenih po odplačni vrednosti, na dan 31. decembra 2024

995 328

387 349

–

1 382 677

Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 1. januarja 2024

–32 398

–17 199

–

–49 597

Neto spremembe 12-mesečnih pričakovanih kreditnih izgub

2 081

124

–

2 205

Neto spremembe pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

7 071

5 567

–

12 638

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

– 581

–5 205

–

–5 786

Razveljavitev pričakovanih kreditnih izgub v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

2 796

292

–

3 088

Odpisi

4 945

–

–

4 945

Tečajne razlike

–1 300

– 704

–

–2 004

Oslabitev – popravek vrednosti za izgubo na dan 31. decembra 2024

–17 386

–17 125

–

–34 511

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti na dan 31. decembra 2024

977 942

370 224

–

1 348 166

Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 1. januarja 2024

1 080

106 576

70 453

178 109

Izplačila

–

7 851

8 037

15 888

Kapitalizirane obresti

–

1 675

568

2 243

Povračila

–

–3 185

–

–3 185

Tečajne razlike

–

3 771

562

4 333

Nominalna vrednost posojil, merjenih po PVIPI, na dan 31. decembra 2024

1 080

116 688

79 620

197 388

Prilagoditev poštene vrednosti na dan 1. januarja 2024

–1 080

–34 983

–17 723

–53 786

Neto sprememba poštene vrednosti

–

1 724

–7 160

–5 436

Tečajne razlike

–

–1 136

–47

–1 183

Prilagoditev poštene vrednosti na dan 31. decembra 2024

–1 080

–34 395

–24 930

–60 405

Posojila in predujmi, merjeni po PVIPI, na dan 31. decembra 2024

–

82 293

54 690

136 983

Odplačna vrednost

–3 079

–3 681

–

–6 760

Obresti

10 766

8 429

464

19 659

Posojila in predujmi na dan 31. decembra 2024

985 629

457 265

55 154

1 498 048

(*12)  Vključno s pogodbami o zastopstvu.

7.2    Oslabitev posojil in predujmov – popravki vrednosti za izgubo

(v tisočih EUR)

 

2025

 

 

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja

 

 

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti

 

 

 

 

Stanje na dan 1. januarja 2025

9 675

12 576

12 260

34 511

Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube

–

–

–

–

Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

– 575

1 598

–38

985

Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

–

–

–

–

Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo

71

143

–9 013

–8 799

Nova finančna sredstva, ki so bila izdana ali kupljena

8

–

–

8

Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

– 961

–35

– 113

–1 109

Odpisi

–

–

–

–

Tečajne razlike

–1 032

– 518

– 625

–2 175

Stanje na dan 31. decembra 2025

7 186

13 764

2 471

23 421


(v tisočih EUR)

 

2024

 

 

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja

 

 

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Posojila in predujmi po odplačni vrednosti

 

 

 

 

Stanje na dan 1. januarja 2024

10 964

24 674

13 959

49 597

Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube

2 271

–9 511

–

–7 240

Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

– 288

948

–

660

Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

–

–1 428

5 786

4 358

Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo

–3 160

–2 394

–3 088

–8 642

Nova finančna sredstva, ki so bila izdana ali kupljena

–

–

–

–

Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

–1 028

– 253

–

–1 281

Odpisi

–

–

–4 945

–4 945

Tečajne razlike

916

540

548

2 004

Stanje na dan 31. decembra 2024

9 675

12 576

12 260

34 511

8.   Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

V naslednji razpredelnici je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja naložb v kapital:

(v tisočih EUR)

 

Skladi tveganega kapitala

Neposredne naložbe v kapital

Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2025

663 881

93 835

757 716

Prerazvrstitev

–

–

–

Izplačila

51 701

–

51 701

Povračila

–87 319

–2 033

–89 352

Prodaja / izstopi

–11 227

–4 000

–15 227

Tečajne razlike

–57 991

–2 287

–60 278

Stroški na dan 31. decembra 2025

559 045

85 515

644 560

Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2025

–8 064

84 969

76 905

Prerazvrstitev

–

–

–

Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub

–16 118

22 905

6 787

Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov

11 534

4 314

15 848

Tečajne razlike

4 131

–2 297

1 834

Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2025

–8 517

109 891

101 374

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom na dan 31. decembra 2025

550 528

195 406

745 934


(v tisočih EUR)

 

Skladi tveganega kapitala

Neposredne naložbe v kapital

Skupaj

Stroški na dan 1. januarja 2024

633 347

73 455

706 802

Prerazvrstitev*

–25 059

25 059

–

Izplačila

69 392

–

69 392

Povračila/prodaja

–21 181

– 232

–21 413

Prodaja / izstopi

–22 992

–2 631

–25 623

Tečajne razlike

30 374

–1 816

28 558

Stroški na dan 31. decembra 2024

663 881

93 835

757 716

Nerealizirani dobički in izgube na dan 1. januarja 2024

59 695

54 216

113 911

Prerazvrstitev*

– 395

395

–

Neto sprememba nerealiziranih dobičkov in izgub

–77 795

32 097

–45 698

Odprava pripoznanja prilagoditve poštene vrednosti zaradi prodaje / izstopov

11 202

2 849

14 051

Tečajne razlike

– 771

–4 588

–5 359

Nerealizirani dobički in izgube na dan 31. decembra 2024

–8 064

84 969

76 905

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom na dan 31. decembra 2024

655 817

178 804

834 621

9.   Terjatve do vplačnikov

Terjatev do vplačnikov, ki jih v celoti sestavljajo prispevki držav članic, ki so bili vpoklicani, vendar v letu 2025 še niso bili plačani, ni bilo (2024: 7,5 milijona EUR).

10.   Finančna sredstva zakladnice

Portfelj sredstev zakladnice sestavljajo obveznice v borzni kotaciji s preostalo zapadlostjo manj kot tri mesece na dan poročanja. V letih 2025 in 2024 ni bilo finančnih sredstev zakladnice.

11.   Druga sredstva

Glavne sestavine drugih sredstev so:

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Terjatve do EIB

–

–

Terjatve iz naslova unovčenih jamstev

36 833

–

Druga sredstva skupaj

36 833

–

12.   Odloženi prihodki

Glavne sestavine odloženih prihodkov so:

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Odložene subvencionirane obrestne mere

44 718

46 461

Odložene opravnine (provizije) za posojila in predujme

127

1 264

Odloženi prihodki skupaj

44 845

47 725

13   Rezervacije za obveznosti iz posojil

V naslednjih razpredelnicah je prikazana uskladitev začetnega in končnega stanja popravkov vrednosti za izgubo za neizplačana posojila (obveznosti iz posojil):

(v tisočih EUR)

 

2025

 

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Obveznosti iz posojil

 

 

 

 

Stanje na dan 1. januarja

1 491

16 829

–

18 320

Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo

– 659

190

–

– 469

Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

– 266

–

–

– 266

Stanje na dan 31. decembra

566

17 019

–

17 585


(v tisočih EUR)

 

2024

 

12-mesečne pričakovane kreditne izgube

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

Pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja s poslabšano kreditno kakovostjo

Skupaj

Obveznosti iz posojil

 

 

 

 

Stanje na dan 1. januarja

2 715

16 323

–

19 038

Prerazporeditev v 12-mesečne pričakovane kreditne izgube

13

– 279

–

– 266

Prerazporeditev v pričakovane kreditne izgube v celotnem obdobju trajanja brez poslabšane kreditne kakovosti

– 853

15 386

–

14 533

Neto merjenje popravka vrednosti za izgubo

761

–1 330

–

– 569

Finančna sredstva, katerih pripoznanje je bilo odpravljeno

–1 145

–13 271

–

–14 416

Stanje na dan 31. decembra

1 491

16 829

–

18 320

14.   Obveznosti do tretjih oseb

Glavne sestavine obveznosti do tretjih oseb so:

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Neto splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB

19 942

24 794

Druge obveznosti iz poslovanja do EIB

3 199

43 260

Še neizplačane subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč, ki so obveznost do držav članic

391 152

498 029

Vrnjene dodelitve, ki se plačajo Evropski komisiji*

243 853

–

Obveznosti do tretjih oseb skupaj

658 146

566 083

15.   Druge obveznosti

Glavne sestavine drugih obveznosti so:

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Povračila posojil, prejeta vnaprej

3 044

3 289

Druge obveznosti skupaj

3 044

3 289

16.   Vpoklicani prispevki držav članic

(v tisočih EUR)

Države članice

Prispevek v Sklad za spodbujanje naložb

Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram in tehnični pomoči

Prispevano skupaj

Vpoklicano, a neplačano

Avstrija

94 677

45 267

139 944

–

Belgija

138 169

26 952

165 121

–

Bolgarija

2 660

28 898

31 558

–

Hrvaška

1 126

173 578

174 704

–

Ciper

1 566

4 528

6 094

–

Češka

9 697

3 028

12 725

–

Danska

77 279

5 108

82 387

–

Estonija

992

5 141

6 133

–

Finska

55 115

66 602

121 717

–

Francija

818 754

196 514

1 015 268

–

Nemčija

823 467

43 762

867 229

–

Grčija

50 271

3 672

53 943

–

Madžarska

9 230

2 422

11 652

–

Irska

27 921

18 598

46 519

–

Italija

470 233

38 318

508 551

–

Latvija

1 364

7 630

8 994

–

Litva

2 248

105 253

107 501

–

Luksemburg

10 395

1 242

11 637

–

Malta

526

2 273

2 799

–

Nizozemska

187 913

10 236

198 149

–

Poljska

24 591

16 732

41 323

–

Portugalska

39 250

12 058

51 308

–

Romunija

7 734

5 701

13 435

–

Slovaška

4 231

2 293

6 524

–

Slovenija

3 137

2 717

5 854

–

Španija

250 314

28 943

279 257

–

Švedska

102 760

29 704

132 464

–

Združeno kraljestvo

506 075

150 826

656 901

–

Skupaj na dan 31. decembra 2025

3 721 695

1 037 996

4 759 691

–

Skupaj na dan 31. decembra 2024

3 721 695

1 037 996

4 759 691

7 482

17.   Vrnjene dodelitve

(v tisočih EUR)

 

Evropska komisija

Združeno kraljestvo

Skupaj

AKP

ČDO

Skupaj

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2021

251 000

7 000

258 000

44 386

302 386

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2022

236 883

6 732

243 615

41 912

285 527

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2023

257 152

7 154

264 306

45 471

309 777

Vrnjene dodelitve v zvezi z letom 2024

498 818

5 663

504 481

86 790

591 271

Skupne vrnjene dodelitve na dan 31. decembra 2025

1 243 853

26 549

1 270 402

218 559

1 488 961

Skupne vrnjene dodelitve na dan 31. decembra 2024

745 035

20 886

765 921

131 769

897 690

V skladu s sporazumom o prenosu Sklad za spodbujanje naložb od leta 2024 do 31. decembra 2027 Evropsko komisijo in Združeno kraljestvo vsako leto obvesti o znesku vrnjenih dodelitev. Razpoložljivi zneski se po prejemu bremepisa prenesejo Evropski komisiji in Združenemu kraljestvu. V zgornji razpredelnici je prikazana razdelitev vrnjenih dodelitev po letih. Za vrnjene dodelitve, ki jih je treba plačati, glej pojasnilo 14.

18.   Prevzete in pogojne obveznosti

(v tisočih EUR)

 

31. december 2025

31. december 2024

Prevzete obveznosti

 

 

Neizplačana posojila

354 187

676 229

Neizplačane obveznosti v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom

184 841

237 886

Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

259 371

362 848

Pogojne obveznosti

 

 

Podpisana neizdana jamstva

2 500

2 500

Prevzete in pogojne obveznosti skupaj

800 899

1 279 463

19.   Obresti ter podobni prihodki in odhodki

Glavne sestavine prihodkov od obresti in podobnih prihodkov so:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Denar in denarni ustrezniki

38 549

56 083

Posojila in predujmi

67 751

90 034

Subvencionirane obrestne mere

10 170

10 484

Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj

116 470

156 601

Odhodke za obresti in podobne odhodke sestavljajo v glavnem:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Izvedeni finančni instrumenti

–1 700

–1 805

Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj

–1 700

–1 805

20.   Prihodki od opravnin (provizij) in odhodki zanje

Glavne sestavine prihodkov od opravnin (provizij) so:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Opravnine (provizije) od posojil in predujmov

4 070

–

Opravnine (provizije) od finančnih poroštev

33

20

Prihodki od opravnin (provizij) skupaj

4 103

20

Glavne sestavine odhodkov za opravnine (provizije) so:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Provizija, plačana tretjim osebam v zvezi z delnicami in drugimi vrednostnimi papirji s spremenljivim donosom

–88

– 212

Odhodki za opravnine (provizije) skupaj

–88

– 212

21   Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

Glavne sestavine neto rezultata pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom so:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025

do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024

do 31. 12. 2024

Neto izkupiček

– 483

–4 946

Prihodki od dividend

18 573

16 548

Neto sprememba poštene vrednosti

6 787

–45 698

Neto rezultat pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih s spremenljivim donosom

24 877

–34 096

22.   Neto rezultati v tujih valutah

Glavne sestavine neto rezultatov v tujih valutah so:

(v tisočih EUR)

 

Od 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025

Od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024

Prevrednotenje pozicij v tujih valutah

 

 

Denar in denarni ustrezniki

–11 405

6 821

Izvedeni finančni instrumenti

108 761

– 773

Posojila in predujmi

– 108 386

78 744

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

–58 444

23 199

Drugo

3 345

–2 231

Prevrednotenje pozicij v tujih valutah skupaj

–66 129

105 760

Realizirani rezultati valutnih zamenjav (stroški varovanja pred tveganjem)

–24 574

–23 853

Neto rezultat v tujih valutah

–90 703

81 907

23.   Splošni upravni odhodki

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb.

Na dan 31. decembra 2025 so skupni splošni upravni odhodki znašali –19,9 milijona EUR (31. decembra 2024: –24,8 milijona EUR).

24.   Udeležba v nekonsolidiranih strukturiranih subjektih (v tisočih EUR)

Opredelitev strukturiranega subjekta

Strukturiran subjekt je subjekt, ki je zasnovan tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje subjekt. V skladu z MSRP 12 ima strukturiran subjekt pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti:

—

omejene dejavnosti;

—

ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega podjetja, na naložbenike;

—

nezadosten kapital, da bi se strukturiranemu podjetju omogočilo financiranje dejavnosti brez podrejene finančne podpore;

—

financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo koncentracijo kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše).

Nekonsolidirani strukturirani subjekti

Izraz „nekonsolidirani strukturirani subjekti“ se nanaša na vse strukturirane subjekte, ki jih ne obvladuje Sklad za spodbujanje naložb, in vključuje deleže v strukturiranih subjektih, ki niso konsolidirani.

Opredelitev deležev v strukturiranih subjektih:

MSRP 12 „deleže“ na splošno opredeljuje tako, da vključujejo pogodbeno ali nepogodbeno udeležbo, ki poročajoči subjekt izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega subjekta. Primeri takih deležev vključujejo lastništvo deležev v lastniškem kapitalu in druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora, povečanje kredita, obveznosti in jamstva do drugega subjekta. MSRP 12 določa, da običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima poročajoči subjekt delež v drugem subjektu.

V spodnji razpredelnici so opisane vrste strukturiranih subjektov, ki jih Sklad za spodbujanje naložb ne konsolidira, vendar ima v njih delež.

Vrsta strukturiranega subjekta

Narava in namen

Delež Sklada za spodbujanje naložb

Projektno financiranje – posojila za subjekte za posebne namene

Posli projektnega financiranja so posli, pri katerih se Sklad za spodbujanje naložb pri servisiranju svojega dolga zanaša na posojilojemalca, katerega edini ali glavni vir prihodkov ustvarja eno samo ali omejeno število sredstev, financiranih iz takega dolga ali drugih obstoječih sredstev, ki so pogodbeno povezana s projektom. Posli projektnega financiranja se pogosto financirajo prek subjektov za posebne namene.

Neto izplačani zneski

Prihodki od obresti

Posli tveganega kapitala

Sklad za spodbujanje naložb financira sklade tveganega kapitala in investicijske sklade. Skladi tveganega kapitala in investicijski skladi združujejo in upravljajo denar vlagateljev za financiranje infrastrukturnih projektov ter deležev zasebnega kapitala v malih in srednjih podjetjih z velikim potencialom za rast.

Naložbe v enote/delnice, ki jih izda subjekt tveganega kapitala

Dividende, prejete kot prihodek od dividend

V spodnji razpredelnici so prikazane knjigovodske vrednosti nekonsolidiranih strukturiranih subjektov, v katerih ima Sklad za spodbujanje naložb delež na datum poročanja, ter največja izpostavljenost Sklada izgubam v zvezi s temi subjekti. Največja izpostavljenost izgubam vključuje knjigovodske vrednosti in povezane neizplačane obveznosti.

 

 

31. december 2025

31. december 2024

Vrsta strukturiranega subjekta

Opis

Knjigovodska vrednost

Največja izpostavljenost izgubam

Knjigovodska vrednost

Največja izpostavljenost izgubam

Skladi tveganega kapitala

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

550 528

550 528

655 817

667 832

Skupaj

 

550 528

550 528

655 817

667 832

Sklad za spodbujanje naložb ne zagotavlja nobene dodatne podpore strukturiranim subjektom, razen financiranja.

25.   Program za financiranje z učinkom (v tisočih EUR)

Junija 2013 je bil na skupnem ministrskem srečanju AKP-EU odobren nov finančni protokol za 11. Evropski razvojni sklad (ERS), ki zajema obdobje 2014–2020.

Skladu za spodbujanje naložb je bilo zagotovljenih dodatnih 500 milijonov EUR v tako imenovanem „programu za financiranje z učinkom“, ki Skladu za spodbujanje naložb omogoča podpiranje projektov, ki obetajo še posebej velik razvojni učinek, hkrati pa prinašajo večja tveganja, ki so značilna za takšne naložbe. Ta sredstva prinašajo nove možnosti za povečanje posojanja Sklada za spodbujanje naložb zasebnemu sektorju prek naložb v naslednjih instrumentih:

Lastniški skladi za socialni učinek, kjer so nosilci čedalje številnejši upravitelji zasebnih lastniških skladov, ki umeščajo reševanje socialnih ali okoljskih vprašanj v središče svoje naložbene strategije, a še vedno želijo dosegati vzdržnost tako na ravni sklada kot na ravni podjetij, ki vlagajo vanj.

Posojila finančnim posrednikom (npr. mikrofinančnim institucijam, lokalnim bankam in kreditnim zadrugam), ki poslujejo v državah AKP, kjer EIB v skladu z obstoječimi smernicami o kreditnem tveganju ne more izvajati financiranja, zlasti ne v lokalni valuti, na primer zaradi visokih tveganj v zadevni državi, nestabilnosti valute ali pomanjkanja primerjave določanja cen. Glavni cilj takih posojil je financiranje projektov z visokim razvojnim učinkom, zlasti na področju podpore mikro- in malim podjetjem ter kmetijstvu, ki običajno niso upravičeni do financiranja iz Sklada za spodbujanje naložb.

Instrumenti za lažjo porazdelitev tveganja, ki so v obliki jamstev za prvo izgubo („produkti za prvo izgubo“) in olajšujejo posle s porazdelitvijo tveganja, ki jih EIB izvaja z lokalnimi finančnimi posredniki (večinoma poslovnimi bankami) v korist zapostavljenih MSP in malih projektov, ki izpolnjujejo merila za financiranje z učinkom, kadar je bila ugotovljena vrzel v zvezi z dostopom MSP/malih projektov do financiranja. Produkti za prvo izgubo bodo oblikovani kot posredna osebna jamstva v korist tranš s prednostnim jamstvom, ki jih financirajo EIB (iz Sklada za spodbujanje naložb) in druge mednarodne finančne institucije/razvojne finančne institucije, s čimer se ustvari znaten učinek vzvoda.

Neposredno financiranje z dolžniškimi (tj. posojila) ali lastniškimi instrumenti v projekte z zanesljivimi in izkušenimi nosilci ter velikimi razvojnimi učinki, ki pa bodo hkrati pomenili tudi večje pričakovanje izgub in težav pri povrnitvi naložbe (tveganje lastniškega kapitala z večjim pričakovanjem izgub, kot je običajno). EIB za ta instrument uporablja stroga merila za izbiro in upravičenost, saj ti projekti ne glede na svoj velik razvojni učinek ne bi mogli izpolniti sprejemljivih meril za financiranje (tj. nizko pričakovanje povrnitve naložbe ali izravnave izgub prek obrestnih mer/donosa iz lastniških instrumentov).

Program za financiranje z učinkom prav tako omogoča diverzifikacijo v nove sektorje, kot so zdravstvo in izobraževanje, kmetijstvo in prehranska varnost ter razvoj novih in inovativnih instrumentov za porazdelitev tveganja. V letu 2016 je bila zmogljivost financiranja programa za financiranje z učinkom povečana na 800 milijonov EUR z uvedbo delnega obnavljanja programa za financiranje z učinkom.

S finančnega in računovodskega vidika je program za financiranje z učinkom del portfelja Sklada za spodbujanje naložb in se o njem poroča v skupnih letnih računovodskih izkazih Sklada.

V naslednji razpredelnici so predstavljene knjigovodske vrednosti in dodeljeni, vendar še neizplačani zneski, po vrstah sredstev:

Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom

Opis

Merjenje

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025

Popravek vrednosti za izgubo / znesek prilagoditve poštene vrednosti na dan 31. 12. 2025

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2025

Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2025

Znesek prilagoditve zunajbilančne pričakovane kreditne izgube na dan 31. 12. 2025

Posojila finančnim posrednikom

Posojila in predujmi

Odplačna vrednost

33 388

–1 135

32 253

5 000

– 352

Posli neposrednih posojil

Posojila in predujmi

PVIPI

87 723

–68 525

19 198

30 738

–

Lastniški skladi za socialni učinek

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

PVIPI

132 348

–17 966

114 382

21 438

–

Neposredne lastniške udeležbe

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

PVIPI

53 994

82 626

136 620

14

–

Skupaj

 

 

307 453

–5 000

302 453

57 190

– 352

*

Za podrobnosti glej oddelek Poznejše merjenje v pojasnilu 2.4.3.


Vrsta naložbe v okviru programa za financiranje z učinkom

Opis

Merjenje

Bruto knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024

Popravek vrednosti za izgubo / znesek prilagoditve poštene vrednosti na dan 31. 12. 2024

Knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2024

Neizplačani znesek na dan 31. 12. 2024

Znesek prilagoditve zunajbilančne pričakovane kreditne izgube na dan 31. 12. 2024

Posojila finančnim posrednikom

Posojila in predujmi

Odplačna vrednost

59 209

–

59 209

5 000

– 225

Posli neposrednih posojil

Posojila in predujmi

PVIPI

158 880

–

158 880

56 669

–

Lastniški skladi za socialni učinek

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

PVIPI

134 595

–1 559

133 036

34 686

–

Neposredne lastniške udeležbe

Delnice in drugi vrednostni papirji s spremenljivim donosom

PVIPI

59 843

61 686

121 529

14

–

Skupaj

 

 

412 527

60 127

472 654

96 369

– 225

*

Za podrobnosti glej oddelek Poznejše merjenje v pojasnilu 2.4.3.

EIB uporablja splošna načela mandata glede tveganja za posle neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom (razen za posojila finančnim posrednikom), kot je predvideno v Smernicah EIB o kreditnem tveganju in tveganju pri lastniških vrednostnih papirjih, ter za spremljanje tveganja, povezanega s posli neposrednih posojil v okviru programa za financiranje z učinkom na podlagi njihove poštene vrednosti, in poročanje o njem. Banka v skladu z metodologijo izvaja kvalitativno oceno tveganja, katere cilj je oceniti utemeljenost naložbe in verjetno poslovno uspešnost takih poslov.

26.   Razkrivanje povezanih strank

Instrument je EIB opredelil kot povezano stranko v okviru MRS 24, saj so jo države članice EU pooblastile za upravljanje Sklada v skladu z določbami veljavnega pravnega okvira, vključno s spremljanjem njegovih operacij do celotnega povračila, in zagotavlja storitve ključnega poslovodnega osebja (upravni odbor EIB in revizijski odbor EIB). EIB ima pri tem pravico izterjati dejanske stroške, ki jih ima pri upravljanju Sklada za spodbujanje naložb, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Sklada za spodbujanje naložb. Za več podrobnosti o nadomestilu glej pojasnilo 23.

27.   Dogodki po datumu bilance stanja

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, zaradi katerih bi bila potrebna prilagoditev ali razkritje v računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2025.

(1)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1311/oj).

(2)   UL L 83, 1.4.2003, str. 27.

(3)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v spodnjih razpredelnicah ne izidejo.

(4)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(5)  V skladu s členom 53 finančne uredbe, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, je zakladnica predstavljena v bilanci stanja 11. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 5 (Obvladovanje finančnih tveganj).

(6)  Sklep Sveta (EU) 2025/2324 z dne 13. novembra 2025 o finančnih prispevkih članic Evropskega razvojnega sklada za financiranje tega sklada, ki določa zgornjo mejo letnega zneska prispevka za leto 2027, letni znesek prispevka za leto 2026 in znesek prvega obroka prispevka za leto 2026 ter vključuje okvirno, nezavezujočo napoved pričakovanih letnih zneskov prispevkov za leti 2028 in 2029 (UL L, 2025/2324, 14.11.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2025/2324/oj).

(7)  Uredba Sveta (EU) 2016/888 z dne 6. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) 2015/323 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad glede plačila obrokov (UL L 149, 7.6.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/888/oj).

(8)  Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(9)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(10)  Uredba Sveta (EU) 2018/1877 z dne 26. novembra 2018 o finančni uredbi, ki se uporablja za 11. Evropski razvojni sklad, in razveljavitvi Uredbe (EU) 2015/323 (UL L 307, 3.12.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1877/oj).

(11)  Zaradi zaokroževanja na tisoč eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(12)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509.

(13)  Uredba Sveta (EU) 2018/1877.

(14)  T05-EUTF-SAH-GH-02.

(15)  T05-EUTF-SAH-SN-04.

(16)  T05-EUTF-SAH-GN-01.

(17)  T05-EUTF-SAH-REG-15.

(18)  T05-EUTF-SAH-GH-02.

(19)  T05- T05-EUTF-SAH-BF-08.

(20)  T05-EUTF-SAH-REG-18.

(21)  T05-EUTF-SAH-NE-08.

(22)  T05-EUTF-SAH-NE-10.

(23)  Podatki iz poročila sistema za spremljanje in učenje v severnoafriški regiji (ki zajema obdobje 2017–2025).

(24)  Podatki iz poročila sistema za spremljanje in učenje v severnoafriški regiji (ki zajema obdobje 2017–2025).

(25)  Zaradi zaokroževanja na milijon eurov se lahko zdi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo.

(26)  Uredba (EU) 2018/1877.

(27)  Razen dejavnosti v Južnem Sudanu.

(28)   1 402,57 milijona EUR v okviru premostitvenega sklada (Sklep Sveta 2015/0246), 200 milijonov EUR (Sklep Sveta (EU) 2017/1206), 223 milijonov EUR (Sklep Sveta(EU) 2020/1708), 43 milijonov EUR (Sklep Sveta (EU) 2021/1941), 42,5 milijona EUR (Sklep Sveta (EU) 2022/2242), 7,8 milijona EUR(Sklep Sveta (EU) 2023/2586) in 6,3 milijona EUR (Sklep Sveta (EU) 2024/2906).

(29)  Uredba (EU) 2025/2324.

(30)   UL L 314, 30.11.2001, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2001/822(1)/oj.

(31)  Sklep Sveta 2007/249/ES z dne 19. marca 2007 o spremembi Sklepa 2001/822/ES o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti (UL L 109, 26.4.2007, str. 33, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/249/oj).

(32)   UL L 437, 28.12.2020, str. 188, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2020/2233/oj.

(33)  Sklep št. 3/2021 Odbora veleposlanikov AKP-EU z dne 26. novembra 2021 o spremembi Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU [2021/2175] (UL L 441, 9.12.2021, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/2175/oj).

(34)  Sklep Sveta (EU) 2022/970 z dne 16. junija 2022 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Odboru veleposlanikov AKP-EU, glede spremembe Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU (UL L 166, 22.6.2022, str. 145, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/970/oj).

(35)  Sklep št. 2/2023 Odbora veleposlanikov AKP-EU z dne 25. oktobra 2023 o spremembi Sklepa št. 3/2019 Odbora veleposlanikov AKP-EU o sprejetju prehodnih ukrepov na podlagi člena 95(4) Sporazuma o partnerstvu AKP-EU [2023/2453] (UL L, 2023/2453, 31.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2023/2453/oj).

(36)  Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/oj).

(37)  Sklep Sveta (EU) 2021/1764 z dne 5. oktobra 2021 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, vključno z odnosi med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani (Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj, vključno z Grenlandijo) (UL L 355, 7.10.2021, str. 6, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2021/1764/oj).

(38)  Tveganje poravnave je opredeljeno kot tveganje morebitnih izgub zaradi poslov, ki po datumu zapadlosti ostanejo neporavnani, in/ali zaradi poslov, ki se poravnajo pozneje, kot določa veljavni tržni standard. Zaradi narave operacij Sklada za spodbujanje naložb so najpomembnejši instrumenti, na katere vpliva tveganje poravnave, tisti izvedeni finančni instrumenti, ki jih je sklenila Banka, ki pomenijo menjavo tujih valut. Obvladovanje tveganja poravnave je zajeto v smernicah o finančnih tveganjih.

(39)  EBA/RTS/2022/10.

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/4817/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)