I.

Uvod

1.

Ali je za spoštovanje roka odločilno odposlanje ali prejetje podatkov, za katere velja obveznost priglasitve? Kakšne so posledice prepozne priglasitve?

2.

Ta vprašanja se zastavljajo v okviru odločbe pristojnega avstrijskega organa, ki je zavrnil zahtevo družbe EP Agrarhandel GmbH za odobritev premije za krave dojilje za leto 2011 za več kot 40 glav govedi z obrazložitvijo, da je priglasitev premika na poletni pašnik prejel prepozno.

3.

Sodišče bo moralo tukaj najprej odločati o modalitetah spoštovanja roka ter podredno o posledicah nespoštovanja roka za priglasitev na upravičenost živali do premije.

II.

Pravni okvir

A.

Pravo Unije

4.

Pravni okvir prava Unije v obravnavanem primeru predstavljajo Uredba št. 1760/2000 ( 2 ) o identifikaciji in registraciji govedi, na podlagi člena 7 te uredbe sprejeta Odločba Komisije 2001/672/ES, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/300/EU, ( 3 ) in Uredba (ES) št. 73/2009 ( 4 ) o shemah neposrednih podpor v kmetijski politiki z uredbama za njeno izvajanje (ES) št. 1121/2009 ( 5 ) in (ES) št. 1122/2009 ( 6 ).

–

Uredba št. 1760/2000 in Odločba 2001/672

5.

Uvodoma je treba izpostaviti uvodno izjavo 7 Uredbe št. 1760/2000:

6.

Člen 3, prvi pododstavek, Uredbe št. 1760/2000 opisuje sistem za identifikacijo in registracijo govedi:

7.

Člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 ureja obveznosti imetnikov živali v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi:

8.

Na podlagi člena 7(1), druga alinea, drugi stavek, Uredbe št. 1760/2000 je Komisija sprejela Odločbo 2001/672 o določitvi posebnih pravil za premike na poletno pašo v gorskih območjih.

9.

Uvodoma je treba izpostaviti točko 3 obrazložitve te odločbe:

10.

Člen 2 Odločbe 2001/672 v odstavku 2 ureja podatke, ki se morajo sporočiti. Odstavek 4 določa rok za priglasitev, ki ga morajo spoštovati imetniki živali:

11.

S Sklepom 2010/300 se je člen 2(4) Odločbe 2001/672 tako spremenil:

12.

V skladu s točko 5 obrazložitve tega sklepa je bil razlog za spremembo člena 2(4) Odločbe 2001/672 ta, da:

–

Uredba št. 73/2009

13.

Uredba št. 73/2009 vsebuje skupna pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedbo nekaterih shem podpor za kmete.

14.

Naslov II Uredbe št. 73/2009 vsebuje splošne določbe o neposrednih plačilih. Člena 21 in 23 urejata znižanja in izključitve v primeru neupoštevanja pravil za upravičenost oziroma v primeru neupoštevanja pravil o navzkrižni skladnosti kmetov.

15.

Naslov III Uredbe št. 73/2009 ureja shemo enotnega plačila, ki ni odvisna od proizvodnje. Predmet naslova IV so (v primerjavi z navedenim) druge sheme pomoči. Poglavje 1 tega naslova („Sheme pomoči skupnosti“) v oddelku 11 ureja plačila za goveje in telečje meso.

16.

Člen 111 Uredbe št. 73/2009 ureja premijo za krave dojilje:

17.

V istem oddelku Uredbe št. 73/2009 člen 116 ureja klavno premijo. Člen 117 iz istega oddelka, naslovljen „Splošna pravila za premije“, določa:

–

Uredba št. 1121/2009

18.

Uredba št. 1121/2009 določa pravila za izvajanje shem podpor iz naslova IV Uredbe št. 73/2009 za kmete. Sem spada premija za krave dojilje iz člena 111 navedene uredbe.

19.

Člen 61 Uredbe št. 1121/2009 ureja obdobje obvezne reje, ki je na podlagi člena 111(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 pogoj za premijo za krave dojilje:

–

Uredba št. 1122/2009

20.

Uredba št. 1122/2009 v delu II vsebuje pravila o izvajanju integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenega v poglavju 4, naslova II („Splošne določbe o neposrednih plačilih“) Uredbe št. 73/2009.

21.

Člen 63 Uredbe št. 1122/2009 določa pravila o oblikovanju podlage za izračun za pomoči, ki so predmet odobritve. Odstavka 3 in 4 tega člena določata:

B.

Nacionalno pravo

22.

Na podlagi člena 12 avstrijske uredbe o neposrednih plačilih (Direktzahlungs-Verordnung) ( 7 ) ustrezni podatki iz računalniške baze podatkov za govedo štejejo za zahtevo za odobritev premije za krave dojilje.

23.

Na podlagi člena 13(1) avstrijske uredbe o neposrednih plačilih za vlagatelja zahtevka šteje kmet, ki na dan 1. januarja, 16. marca ali 10. aprila vzreja krave dojilje, upravičene do premije, in ki je za svoje kmetijsko gospodarstvo oddal skupni zahtevek za zadevno leto. Na podlagi odstavka 2 tega člena se obdobje obvezne reje iz člena 111(2) Uredbe št. 73/2009 začne 2. januarja, za krave dojilje, ki so prispele po 1. januarju zadevnega leta, 17. marca, in za krave dojilje, ki so prispele po 16. januarju zadevnega leta, 11. aprila.

24.

Na podlagi člena 6(5) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda (Rinderkennzeichnungs-Verordnung) ( 8 ) se lahko priglasitev premika na poletni pašnik pošlje po pošti ali odda prek spleta. Preostale priglasitve se lahko poleg tega opravijo tudi po telefonu. Na podlagi odstavka 6 tega člena je za spoštovanje roka za priglasitev premika na gorski pašnik odločilen prejem.

III.

Postopek v glavni stvari in postopek pred Sodiščem

25.

Vlagateljica revizije (tožeča stranka) v postopku v glavni stvari je EP Agrarhandel. Del njene kravje črede je bil 17. junija 2011 premaknjen na gorski pašnik. Priglasitev premika na gorski pašnik je EP Agrarhandel oddala na pošto 30. junija 2011. V skladu z žigom prejema jo je pristojni organ prejel 7. julija 2011.

26.

Z odločbo z dne 28. marca 2012 je pristojni organ EP Agrarhandel za leto 2011 na podlagi podatkov v računalniški bazi podatkov odobril premije za govedo v višini 398,00 EUR. Zoper to odločbo je EP Agrarhandel vložila „ugovor“ (pritožbo) z obrazložitvijo, da za krave, ki so bile premaknjene 17. junija 2011, neupravičeno ni bila odobrena premija za krave dojilje.

27.

Z odločbo z dne 6. decembra 2013 je Bundesminister für Land‑ und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft (zvezni minister za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami, Avstrija) pritožbo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je pristojni organ priglasitev premika na gorski pašnik prejel šele po poteku 15‑dnevnega roka, zaradi česar je prepozna. Ta zamuda je imela za posledico, da premije ni bilo mogoče odobriti.

28.

EP Agrarhandel GmbH je zoper odločbo z dne 6. decembra 2013 vložila tožbo pri Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija). Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) je Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

29.

V postopku pred Sodiščem sta Republika Avstrija in Evropska komisija podali pisna stališča.

IV.

Presoja

30.

Obravnavani predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 2(4) Odločbe 2001/672 in 117 Uredbe št. 73/2009.

31.

Predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje je razlaga opredelitve „Podatki […] se sporočijo pristojnemu organu […] najpozneje 15 dni po datumu premika živali na pašnik“, navedene v členu 2(4) Odločbe 2001/672. Predložitveno sodišče želi vedeti, ali je to pomeni, da mora pristojni organ v tem roku podatke prejeti, ali pa zadošča njihova pravočasna oddaja. Nadaljnji vprašanji za predhodno odločanje se nanašata na pravne posledice morebitne prepozne priglasitve. Z drugim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali člen 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 povzroči, da živali kljub prepozni priglasitvi veljajo za upravičene do plačila, s tretjim vprašanjem pa želi izvedeti, ali je treba v tem primeru zaradi prepozne priglasitve naložiti sankcije.

32.

Najprej je treba navesti, da je treba pri odgovoru na vprašanja za predhodno odločanje upoštevati sistematiko člena 2(4) Odločbe 2001/672 in člena 117 Uredbe št. 73/2009 ter cilje, ki se jih poskuša doseči s predpisoma, katerih sestavni del sta.

33.

Z Uredbo (ES) št. 73/2009 so vzpostavljena pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike. Eno od teh neposrednih plačil, premija za krave dojilje, je namenjeno dohodkovni podpori kmetijskih gospodarstev, ki vzrejajo teleta za proizvodnjo mesa in dopolnjuje načeloma odobreno enotno premijo za kmetijske obrate, ki ni odvisna od proizvodnje. Premija za krave dojilje se na podlagi člena 117, prvi pododstavek, te uredbe odobri samo za živali, ki so identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000.

34.

Cilj Uredbe št. 1760/2000 pa je izboljšanje zaupanja potrošnikov v kakovost govejega mesa, ohranitev visoke ravni javnega zdravja in okrepitev trajne stabilnosti trga z govejim mesom. ( 9 ) Za to določen sistem identifikacije in registracije temelji med drugim na tem, da države članice vzpostavijo nacionalne računalniške baze podatkov o govedu, ki vsebujejo identiteto živali, vsa kmetijska gospodarstva na nacionalnem ozemlju in vse premike živali. Ta sistem mora biti v vsakem trenutku popolnoma učinkovit, tako da pristojni organ lahko ob vsakem času določi lokacijo katerega koli goveda in da v primeru epizootskih bolezni lahko v najkrajšem možnem času ugotovi izvor živali ter nemudoma sprejme ustrezne ukrepe za zaščito javnega zdravja. ( 10 )

35.

Imetnik živali mora v okviru sistema identifikacije in registracije na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 1760/2000 med drugim pristojnim organom poročati o vseh premikih. Načeloma je to dolžan storiti v roku od tri do največ sedem dni. Za premik goveda na poletni pašnik ima na podlagi tega člena Komisija pravico razširiti rok za priglasitev in sprejeti posebna pravila. To je Komisija storila s sprejemom Odločbe 2001/672.

36.

Člen 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 nzadnje določa, da velja žival za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki iz člena 7(1) Uredbe št. 1760/2000 sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali.

A.

O podrobnih pravilih spoštovanja roka na podlagi člena 2(4) Odločbe 2001/672 (prvo vprašanje)

37.

S svojim prvim vprašanjem želi predložitveno sodišče izvedeti, ali člen 2(4) Odločbe 2001/672 nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je tista v členu 6(6) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda, v skladu s katero mora pristojni organ priglasitev premika goveda na poletni pašnik prejeti v roku 15 dni.

38.

V obravnavanem primeru je rok sprožil premik na pašnik 17. junija 2011, tako da je začel teči 18. junija 2011 ob 00.00 in se je iztekel 4. julija 2011 ob 24.00. ( 11 ) Če se za odločilno šteje – kot šteje Republika Avstrija – prispetje priglasitve (7. julij 2011), je bila priglasitev prepozna. Če se nasprotno kot odločilno upošteva odposlanje sporočila (30. junij 2011) – kot ga upoštevata EP Agrarhandel in Komisija – je bila priglasitev pravočasna.

39.

Člen 2(4) Odločbe 2001/672 določa zgolj, da se „[p]odatki […] sporočijo pristojnemu organu […] najpozneje 15 dni po datumu premika živali na pašnik“. ( 12 )

40.

Iz tega, da ni izrecno urejeno, ali je za spoštovanje roka odločilno prispetje ali odposlanje sporočila, pa ne izhaja, da imajo države članice pri ureditvi tega polje proste presoje. Na ta način bi bila namreč ogrožena enotna uporaba prava Unije, enakost gospodarskih subjektov ( 13 ) in delovanje baz podatkov o govedu. To pa ne nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki zgolj ponovno določi nekatere elemente prava Unije zaradi ohranitve notranje skladnosti in njihove boljše razumljivosti. ( 14 ) Zgolj za takšno ponovitev bi šlo v primeru člena 6(6) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda, če je treba člen 2(4) Odločbe 2001/672 razlagati tako, da je odločilno prispetje priglasitve.

41.

Glede na navedeno je treba z razlago ugotoviti, kateri dogodek je odločilen na podlagi člena 2(4) Odločbe 2001/672. Pri tem je treba poleg besedila (o tem v poddelu 1) upoštevati zlasti kontekst, v katerem se določba uporablja (o tem v poddelu 2), in njen namen (o tem v poddelu 3).

1.

Besedilo določbe

42.

Nemška jezikovna različica člena 2(4) Odločbe 2001/672 („sind […] zu übermitteln“) po mojem mnenju govori bolj v prid temu, da je odločilno, da se priglasitev prejme v roku. Postopek posredovanja sporočila se namreč začne z njegovim odposlanjem in se zaključi šele s prispetjem informacije. Podobno velja za opredelitvi „sporočiti“ oziroma „seznaniti“ v smislu francoske („sont communiquées“), italijanske („sono comunicate“), španske („se comunicará“) in nizozemske („worden meegedeelt“) jezikovne različice.

43.

Vendar je treba priznati, da so te opredelitve splošne, zaradi česar jih je mogoče različno razlagati. ( 15 ) To izhaja že iz sodbe Borgmann, v kateri je Sodišče menilo, da iz opredelitev „sporočiti“ oziroma „seznaniti“ „izhaja, da je treba podatke poslati pred iztekom roka“, vendar se pri svoji razlagi ni omejilo na besedno analizo. ( 16 )

44.

Tudi kontekst, v katerem člen 2(4) Odločbe 2001/672 uporablja besedo „sporočijo“, ne zagotavlja jasnosti. Po eni strani bi bilo izrecno navedbo naslovnika („se sporočijo pristojnemu organu“) mogoče razumeti kot znak tega, da mora pristojni organ sporočilo tudi prejeti. ( 17 ) Po drugi strani bi se lahko opredelitev „najpozneje 15 dni po“ štela za indic, da mora biti tudi 15. dan še mogoče, da se informacije uspešno sporočijo. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da ima na primer portugalska jezikovna različica („no prazo de 15 dias“, to je v 15 dneh) drugačen pomen in da člen 2(4) Odločbe 2001/672 ne določa, da mora biti sporočilo poslano po pošti. Informacije se namreč lahko, kot primeroma izhaja iz člena 6(5) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda, posredujejo prek spleta ali po telefonu.

45.

Ob upoštevanju teh izvajanj je treba ugotoviti, da različne jezikovne različice ne omogočajo jasnega sklepa. Za zagotovitev enotne razlage in uporabe prava Unije je zato treba zadevno določbo razlagati glede na splošno sistematiko in namen ureditve, katere del je. ( 18 )

2.

Sistematika ureditve

46.

Kar zadeva sistematiko ureditve, je treba ugotoviti, da člen 2(4) Odločbe 2001/672 temelji na členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000.

47.

Sicer opredelitev v tem členu, da mora „[imetnik živali] […] poročati pristojnemu organu o“, prav tako ni jasna. ( 19 ) Vendar iz te sistematike izhaja, da določitev 15‑dnevnega roka pomeni posebno izjemo od načela iz člena 7(1), druga alinea, prvi stavek, Uredbe št. 1760/2000. V skladu s tem načelom znaša rok za priglasitev premika živali od treh do največ sedmih dni. Zato je treba člen 2(4) Odločbe 2001/672 razlagati ozko v skladu s splošnim načelom, da se izjeme razlagajo restriktivno. ( 20 )

48.

Dalje, ta sistematika govori v prid temu, da je treba pravila glede spoštovanja roka v členu 2(4) Odločbe 2001/672 in členu 7(1) Uredbe št. 1760/2000 razlagati enotno. Upoštevanje odposlanja sporočila kot odločilnega pa bi bilo torej v nasprotju s pooblastilom, ki ga imajo države članice, da določijo maksimalen rok od „treh do sedmih dni“. Države članice bi zaradi različno dolge dostave po pošti dejansko izgubile možnost vplivanja. Če pa bi bil nasprotno odločilen datum prejetja sporočila, bi imele države članice dejansko polje proste presoje. Da v tem primeru za imetnika živali spoštovanje roka ni nemogoče, primeroma kaže člen 6(5) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda, v skladu s katerim se lahko priglasitve, za katere velja ta kratek rok, opravijo ne samo po pošti, temveč tudi prek spleta ali po telefonu.

49.

K temu je treba dodati, da je člen 2(4) Odločbe 2001/672 v svoji prvotni različici zahteval, da je sporočilo prejeto pred iztekom roka. Ker se morajo podatki „v nacionalno podatkovno bazo za govedo [vnesti] najpozneje sedem dni po dnevu premika živali na pašnik“, je to logično predpostavljalo, da je organ podatke prejel pred iztekom tega roka. Drugače kakor Komisija menim, da nasprotni sklep, po katerem črtanje opredelitve „se vnesejo v podatkovno bazo“ pomeni, da sedaj zadošča, da je sporočilo poslano v 15 dnevnem roku, ni dopusten.

50.

Prvič, ni nobenega indica za to, da se je s Sklepom 2010/300 želelo spremeniti pravila spoštovanja roka. Obrazložitev Sklepa 2010/300 kot razlog za spremembo navaja zgolj nujnost „[prilagoditi] roke iz Odločbe 2001/672/ES“. ( 21 )

51.

Drugič, spremembo besedila je mogoče razložiti tako, da člen 2(4) Odločbe 2001/672 prilagaja opredelitvi v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000 in izrecno določa obveznost imetnikov živali.

52.

Tretjič, upoštevanje datuma odposlanja sporočila kot odločilnega bi pomenilo, da bi se prvotni rok ne samo več kot podvojil, temveč bi se podaljšal še za faktor X, to je za čas dostave po pošti. Kot izhaja iz obravnavanega primera (odposlanje 30. junija, prejetje 7. julija 2011), lahko poštna dostava traja precej časa. Na ta način bi se rok bistveno in od primera do primera različno podaljšal. To ni zgolj v nasprotju z zahtevo ozke razlage izjem, temveč povzroča tudi pravno negotovost in ogroža ažurnost nacionalnih računalniških baz podatkov o govedu. Če bi zakonodajalec želel sprejeti tako radodarno ureditev, bi se to po mojem mnenju odražalo v besedilu ali vsaj v obrazložitvi Sklepa 2010/300.

53.

Posledično torej sistematika člena 2(4) Odločbe 2001/672 govori v prid temu, da mora pristojni organ, kakor je veljalo prej, priglasitev prejeti v roku.

3.

Namen ureditve

54.

To razlago potrjujejo cilji, ki se poskušajo doseči z Odločbo 2001/672 in Uredbo št. 1760/2000.

55.

Iz uvodne izjave 7 Uredbe št. 1760/2000 izhaja, da je namen sistema za registracijo in identifikacijo, da „se bo izboljšalo zaupanje potrošnikov v kakovost govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, ohranila se bo visoka raven javnega zdravja, okrepila pa se bo tudi trajna stabilnost trga z govejim mesom“. Tako je cilj določb Odločbe 2001/672 v skladu s točko 3 njene obrazložitve, da „je ob vsakem času mogoče vedeti za lokacijo katerega koli goveda.“  ( 22 ) Te cilje je treba upoštevati tudi pri razlagi pravil spoštovanja rokov.

56.

Navedeno govori v prid temu, da je treba za odločen šteti datum prejetja priglasitve, saj na ažurnost nacionalnih računalniških baz podatkov pomembno vpliva, ali je pristojni organ o premiku živali obveščen najpozneje v 15 dneh, ali pa to v posameznem primeru zaradi zamud poštne dostave traja dlje.

57.

V nasprotju s Komisijo tudi menim, da imetnikom živali s tem ni nepravično naloženo nesprejemljivo tveganje pravočasnega prejetja priglasitve. Ob upoštevanju pomena, ki ga imajo ažurni nacionalni registri za varstvo javnega zdravja, preglednosti in stabilnosti trga z govejim mesom, je od imetnika živali sprejemljivo zahtevati, da podatke, ki jih je dolžan priglasiti, toliko pravočasno posreduje po pošti ali na drug način, da jih bo organ prejel pred iztekom roka. Priglasitev je možno opraviti od trenutka premika na pašnik. Če imetnik živali s pošiljanjem sporočila po pošti čaka tako dolgo, da pravočasnost prejetja postane negotova, pa je od njega mogoče pričakovati vsaj, da organu podatke posreduje prek spleta. To možnost izrecno omenja člen 6(5) avstrijske uredbe o identifikaciji goveda. K temu je treba še dodati, da se pri pravnih posledicah upoštevajo izredne okoliščine, katerih posledica je zamuda roka. ( 23 ) Iz navedenih razlogov prav tako ne menim, da načelo nediskriminacije zahteva, da se za odločilno šteje odposlanje sporočila. ( 24 )

58.

Zato je treba obravnavani rok za priglasitev premika živali razlikovati od roka za priglasitev količin mleka, ki je bila predmet zadeve Borgmann in ki se mora opraviti 15. maja vsako leto. ( 25 ) Namen te je namreč zagotavljanje pravočasnega izračuna in določitve dodatne dajatve na mleko, ki se mora plačati do 1. septembra. Ta cilj ni ogrožen, če je odločilno, da je sporočilo poslano v roku. Cilj pravočasne priglasitve premika živali pa je, kot izhaja iz točke 3 obrazložitve Odločbe 2001/672, da „je ob vsakem času mogoče vedeti za lokacijo katerega koli goveda“ in da je sistem identifikacije in registracije, kot poudarja Sodišče, „popolnoma učinkovit in zanesljiv v vsakem trenutku, tako da pristojnim organom zlasti omogoči, da v primeru epizootskih bolezni v najkrajšem možnem času ugotovijo izvor živali in da nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi preprečili vsakršno tveganje za javno zdravje“. ( 26 )

59.

Poleg tega je iz točke 5 obrazložitve Sklepa 2010/300 razviden resnični razlog za spremembo člena 2(4) Odločbe 2001/672. S spremembo se namreč upošteva, da lahko trajajo premiki živali „z različnih gospodarstev na isto območje poletne paše dlje od sedem dni“. Za zmanjšanje „nepotrebnih upravnih obremenitev“ je bilo zato treba roke „prilagoditi“. V prejšnjem pravnem položaju bi lahko do nepotrebne upravne obremenitve prišlo zaradi tega, ker imetnik živali, ki za premik svojih živali z različnih gospodarstev na isti pašnik potrebuje dlje kot sedem dni, premika vseh živali ne bi mogel priglasiti v enotni priglasitvi. Ker začne rok za priglasitev posamezne žival teči s premikom te živali, bi ob premiku zadnje živali ta rok že potekel.

60.

S podaljšanjem roka na 15 dni naj bi se zmanjšale nepotrebne upravne obremenitve, ki jih imetniku živali in organu povzroča večje število vzporednih priglasitev. Za dosego tega namena zato ni treba upoštevati odposlanja sporočila. Kot je bilo že navedeno, niti člen 2(4) Odločbe 2001/672 niti člen 7 Uredbe št. 1760/2000 ne določata, da se mora priglasitev sporočiti po pošti. Informacije je namreč mogoče sporočiti tudi prek spleta ali po telefonu. ( 27 ) Vendar je tudi v primeru, da se bo imetnik živali odločil za pošiljanje po pošti, rok 15 dni umerjen tako, da ostane dovolj časa za pravočasno prejetje.

4.

Vmesna sklepna ugotovitev

61.

V skladu z zgornjimi ugotovitvami je treba člen 2(4) Odločbe 2001/67 razlagati tako, da mora pristojni organ priglasitev premika na poletni pašnik prejeti najkasneje 15 dni po premiku živali na pašnik. Pravo Unije tako ne nasprotuje nacionalni določbi, ki to določa.

62.

Na prvo vprašanje je zato treba odgovoriti tako:

B.

Upravičenost do premije za krave dojilje, katerih premik na poletni pašnik je bil priglašen prepozno (drugo vprašanje)

63.

Na drugo vprašanje predložitvenega sodišča je treba odgovoriti samo, če bo Sodišče sledilo predlaganemu odgovoru na prvo vprašanje za predhodno odločanje.

64.

Z drugim vprašanjem za predhodno odločanje želi predložitveno sodišče v bistvu izvedeti, ali se v primeru, kakršen je v postopku v glavni stvari, šteje, da so živali v skladi s členom 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 upravičene do premije, čeprav je njihov premik na poletni pašnik bil priglašen prepozno v smislu člena 2(4) Odločbe 2001/672.

65.

Ker Komisija in predložitveno sodišče dvomita o tem, ali je prepozna priglasitve premika na poletni pašnik v skladu s členom 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 sploh vodi v izgubo upravičenosti do premije, je treba najprej predstaviti ta vidik (o tem v poddelu 1). Če namreč prepozna priglasitev ne vpliva na upravičenost do premije, se vprašanje glede uporabe člena 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 ne postavlja (o tem v poddelu 2). Če pa prepozna priglasitev načeloma povzroči izgubo upravičenosti do premije in se zanjo navedena izjema ne uporablja, je treba ugotoviti, ali je to v nasprotju z načelom sorazmernosti (o tem v poddelu 3).

1.

Uporaba člena 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009

66.

Če imetnik živali ne spoštuje roka iz člena 2(4) Odločbe 2001/672, ne izpolni svoje obveznosti pravočasne priglasitve iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000. Niti Odločba 2001/672 niti Uredba št. 1760/2000 ne določata posledic takšne nepravilnosti. Člen 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 sicer določa, da so do plačil upravičene samo živali, ki so identificirane in registrirane v skladu z Uredbo št. 1760/2000.

67.

Že iz besedila tega člena jasno izhaja, da je dodelitev premije pogojena s tem, da se rejci zadevnih živali držijo ustreznih predpisov Unije o identifikaciji in registraciji goveda. ( 28 ) Člen 7 spada med določbe Uredbe št. 1760/2000, ki so umeščene pod naslov I, „Identifikacija in registracija govedi“. Dalje, iz člena 3 tega naslova izhaja, da sistem za identifikacijo in registracijo govedi zajema zlasti računalniške baze podatkov. Te so sestavljene iz podatkov, ki jih morajo imetniki živali sporočiti organom na podlagi člena 7.

68.

Tako je treba ugotoviti samo, ali zgolj prepozna priglasitev povzroči, da se govedo šteje za neregistrirano.

69.

V prid navedenemu najprej govori to, da so roki za priglasitev v členu 7 Uredbe št. 1760/2000 določeni kogentno in da ta člen natančno določa in omejuje možnost določitve daljšega roka. ( 29 ) Odločba 2001/672, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/300, rok sicer podaljšuje na 15 dni, vendar prav tako kogentno. Določa, da se podatki „sporočijo […] najpozneje 15 dni po datumu premika“. Natančna navedba teh podrobnih pravil pa ne bi imela koristnega učinka, če imetniki živali ne bi bili zavezani k spoštovanju teh rokov za priglasitev. ( 30 )

70.

To ugotovitev potrjuje tudi sam člen 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009. V skladu s to določbo velja žival „ne glede na to“ za upravičeno do plačila tudi, kadar so bili podatki sporočeni pristojnemu organu prvi dan obveznega obdobja reje živali. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je govedo na podlagi člena 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 načeloma upravičeno do plačila samo, če so bili podatki, ki jih je treba priglasiti, sporočeni ob nekem drugem času, to je ob času, ki ga določa člen 7 Uredbe št. 1760/2000. Nasprotni sklep, v skladu s katerim trenutek priglasitve ne vpliva na upravičenost do premije, ni prepričljiv, saj bi bilo v tem primeru mogoče priglasitev kadar koli nadoknaditi. Člen 117, drugi pododstavek bi bil v tem primeru odveč.

71.

To razlago potrjujejo cilji, ki se jih poskuša doseči z Odločbo 2001/672 in Uredbo št. 1760/2000 ter ki so bili predstavljeni v točki 56. Za dosego teh ciljev mora biti sistem identifikacije in registracije, kot je ugotovilo Sodišče, popolnoma učinkovit in zanesljiv v vsakem trenutku, tako da omogoči ugotovitev izvora živali, kot na primer v primeru epizootskih bolezni. ( 31 ) To pa ni mogoče, če imetnik živali premika svoje govedi v računalniško bazo podatkov ne sporoči v predpisanih rokih. Če upravičenost do premije na podlagi člena 117 Uredbe št. 73/2009 ne bi bila odvisna od spoštovanja roka, imetniki živali ne bi imeli finančnega motiva, da svoje obveznosti izpolnijo v navedenem roku. ( 32 )

72.

To razlago potrjuje tudi Uredba št. 1122/2009, ki je bila sprejeta za izvajanje Uredbe št. 73/2009. Na podlagi člena 63(3) te uredbe se pomoč ne izračuna na podlagi števila živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, temveč števila, ki je „ugotovljeno“ pri kontrolah. V skladu s odstavkom 4(b), drugi stavek, tega člena se živali v primeru ugotovljene nepravilnosti v zvezi s sistemom označevanja in registriranja načeloma štejejo za neugotovljene. Izjeme od tega člen 63 Uredbe določa samo za popravke očitnih napak ( 33 ) in za izgubo ušesne znamke ( 34 ). Omilitev za nepravilne vpise v register ali v potne liste za živali se priznava v tem smislu, da se zadevna žival šteje za neugotovljeno šele v primeru druge kršitve v dveh letih. ( 35 ) Dalje, člen 75(1) Uredbe št. 1122/2009 določa izjemo za primere, v katerih kmet ne more izpolnjevati svojih obveznosti zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin. Tako se v določenih primerih lahko omilijo pravne posledice nespoštovanja roka za priglasitev. V vseh drugih primerih, tudi v obravnavanem, pa se šteje, da živali niso ugotovljene. Zato se pri določanju podlage za izračun ne upoštevajo. Tako se zanje pomoč ne odobri.

73.

Naveden sklep, v skladu s katerim prepozna priglasitev premika na pašnik načeloma povzroči izgubo upravičenosti do premije za krave dojilje, je tudi v skladu s sodno prakso Sodišča v zadevi Maatschap Schonewille-Prins. ( 36 ) Sodišče je v tej sodbi glede klavne premije odločilo, da je posledica nespoštovanja posredovanja obvestila iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000 izguba upravičenosti do premije. ( 37 )

74.

Ugovori Komisije proti prenosu te sodne prakse niso prepričljivi iz teh razlogov.

75.

Najprej je treba ugotoviti, da ni pomembno, da je v navedenem primeru šlo za klavno premijo in da gre v obravnavanem primeru za premijo za krave dojilje. Sodba Sodišča namreč temelji na besedilu člena 21 Uredbe št. 1254/1999 ( 38 ). ( 39 ) Ta določba, ki je skoraj identična členu 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009, določa, da je upravičenost do plačila odvisna od spoštovanja določb sedanje Uredbe št. 1760/2000. ( 40 ) Poleg tega navedeni določbi tega pogoja ne določata ločeno za klavno premijo oziroma za premijo za krave dojilje, saj gre za splošni določbi, ki veljata za vsa plačila zadevnega oddelka. Sem spadata tako premija za krave dojilje kot tudi klavna premija. ( 41 )

76.

Prav tako je treba zavrniti ugovor, da je v obravnavani zadevi drugače, ker priglasitev premika na pašnik drugače kot obvestilo o „premikih na gospodarstvo in z njega“ nima konstitutivnega, temveč zgolj začasen vpliv za stanje črede ter je v primerjavi z zakolom in takojšnjo porabo manj pomembna.

77.

Prvič, sodba Maatschap Schonewille-Prins se ni nanašala na prepozno priglasitev zakola govedi, temveč na prepozno priglasitev dobave živali na gospodarstvo. ( 42 ) Ker ta prav tako ne vpliva neposredno na potrošnjo govejega mesa s strani potrošnika kot obvestilo o premiku na poletni pašnik, ta vidik za Sodišče ni bil upošteven.

78.

Drugič, ugovor temelji na napačni domnevi, da pri premiku na poletni pašnik ne gre za „premik na gospodarstvo in z njega“ v smislu člena 7(1), druga alinea, prvi stavek, Uredbe št. 1760/2000. „Gospodarstvo“, kot izhaja iz definicije v členu 2, druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, namreč pomeni obrat ali objekt, kjer živali načeloma bivajo. Tako je premik na poletni pašnik podmnožica tega pojma, ne pa drug pojem. Iz besedila člena 7 Uredbe št. 1760/2000 tako ne izhaja, da ima lahko nespoštovanje roka različne pravne posledice. Smiselno enako velja za Odločbo 2001/672.

79.

Tretjič, razlikovanje glede na vrsto roka za priglasitev tudi ob upoštevanju ciljev, navedenih zgoraj v točkah 55 in 71, ki se poskušajo doseči z Odločbo 2001/672 in Uredbo št. 1760/2000, ni prepričljivo. Ker lahko epizootska bolezen izbruhne tako na poletnem pašniku kot tudi na gospodarstvu, mora biti tudi premik na poletni pašnik v praktično razumnem okviru priglašen v najkrajšem času.

80.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da prepozna priglasitev premika na poletni pašnik povzroči, da zadevne živali na podlagi člena 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 niso registrirane v skladu z Uredbo št. 1760/2000, zaradi česar načeloma niso upravičene do premije.

2.

Uporaba člena 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009

81.

V teh okoliščinah je treba razjasniti, ali člen 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 v primeru, kakršen je obravnavani, povzroči, da so živali izjemoma upravičene do premije. Predpostavka za to bi bila, da so podatki, za katere velja obveznost priglasitve, pristojnemu organu sporočeni prvi dan obdobja obvezne reje zadevne živali.

82.

„Obdobje obvezne reje“ pomeni obdobje, v katerem mora žival, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu. ( 43 ) V skladu s členom 111(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 je za premijo za krave dojilje predvideno šestmesečno obdobje obvezne reje „od dneva, ko [kmet] vloži zahtevek“. Kot dan vložitve zahtevka za odobritev premije člen 13(1) avstrijske uredbe o neposrednih plačilih določa 1. januar, 16. marec ali 10. april. ( 44 ) Prvi dan obdobja obvezne reje je tako na podlagi člena 13(2) te uredbe 2. januar, 17. marec ali 11. april (za krave dojilje, ki so prispele po 1. januarju ali po 16. marcu) zadevnega leta. ( 45 )

83.

Ker je do premika v obravnavanem primeru prišlo 17. junija 2011, gre za dogodek, ki se je zgodil po zadnjem možnem začetku obdobja obvezne reje (11. aprila). Tako podatki, ki se morajo priglasiti, pristojnemu organu niso bili sporočeni prvi dan obdobja obvezne reje zadevne živali. Da to v primerih, kot je obravnavani, niti ni bilo mogoče, potrjuje izjemno naravo člena 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009. Samo če imetnik živali novo žival v nacionalno računalniško bazo podatkov priglasi pred začetkom zadnjega mogočega obdobja obvezne reje, se mu premija lahko odobri kljub kršitvi obveznosti priglasitve prejšnjega imetnika.

84.

Glede na navedeno tako kot Republika Avstrija menim, da se člen 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 ne nanaša na primere, kakršen je obravnavani.

3.

Sorazmernost člena 117 Uredbe št. 73/2009

85.

Zato se na koncu postavlja vprašanje, ali je člen 117 Uredbe št. 73/2009 v skladu z načelom sorazmernosti, če prepozna priglasitev premika na poletni pašnik povzroči izgubo upravičenosti do premije za krave dojilje.

86.

Ker ima zakonodajalec Unije na področju kmetijstva široko diskrecijsko pravico, ki ustreza političnim odgovornostim, ki so mu podeljene v členih od 40 PDEU do 43 PDEU, mora biti nadzor sorazmernosti, ki ga opravi Sodišče, omejen na preverjanje, ali je ta zakonodajalec očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice. ( 46 )

87.

V tej zvezi je treba najprej pojasniti, da kadar zakonodajalec Unije – kot v členu 117, prvi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 – določa pogoje za dodelitev pomoči, nedodelitev zaradi nespoštovanja enega izmed teh pogojev ne pomeni sankcije, ampak zgolj posledico nespoštovanja navedenih pogojev, določenih z zakonom. ( 47 )

88.

Kadar zakonodajalec Unije – kot v členu 23(1) Uredbe št. 1122/2009 – določi, da prepozna vložitev zahtevka za pomoč povzroči zgolj zmanjšanje dodeljenega zneska, to ni splošno načelo, ampak premišljena odločitev zakonodajalca, da upoštevanje roka izjemoma ni bistveno. ( 48 )

89.

Nasprotno pa je, kot izhaja zlasti iz točk 69 in 71 teh sklepnih predlogov, obveznost spoštovanja roka za priglasitev iz člena 2(4) Odločbe 2001/672 posebej pomembna za dosego ciljev, ki se jih poskuša doseči s sistemom identifikacije in registracije. K temu je treba dodati, kot je bilo navedeno v točki 73 teh sklepnih predlogov, da so predvidene tudi izjeme za posebne primere, na primer zaradi višje sile.

90.

Zakonodajalec Unije tako ni očitno prekoračil meje svoje diskrecijske pravice. ( 49 ) Člen 117 Uredbe št. 73/2009 torej ni v nasprotju z načelom sorazmernosti.

4.

Vmesna sklepna ugotovitev

91.

V skladu z zgornjimi ugotovitvami je treba na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako:

C.

O sankcijah (tretje vprašanje)

92.

Če bo Sodišče sledilo mojemu predlogu odgovora na prvo in drugo vprašanje za predhodno odločanje, na tretje vprašanje za predhodno odločanje ni treba odgovoriti. Predložitveno sodišče ga namreč postavlja samo za primer, če bi bilo treba priglasitev premika na poletni pašnik sicer šteti za prepozno, vendar ne bi povzročila izgube upravičenosti do premije za krave dojilje.

93.

Predložitveno sodišče želi v bistvu izvedeti, ali je treba v tem primeru zaradi prepozne priglasitve naložiti sankcije. Iz obrazložitve tretjega vprašanja za predhodno odločanje izhaja, da se predložitveno sodišče v tej zvezi sklicuje na znižanja in izključitve iz členov 21 in 23 Uredbe št. 73/2009 in iz člena 23 Uredbe št. 1122/2009.

94.

Na vprašanje je treba odgovoriti nikalno. Uredbi št. 73/2009 in št. 1122/2009 v navedenih določbah sicer določata sankcije za prepozno predložitev zahtevka za pomoč, ( 50 ) neupoštevanje pravil za upravičenost ( 51 ) in neupoštevanje „pravil o navzkrižni skladnosti“ kmetov. ( 52 ) Na podlagi členov 74, prvi pododstavek, in 73(1) Uredbe št. 1122/2009 se ta znižanja in izključitve ne uporabljajo, kadar je kmet predložil točne podatke. Ker iz predloga za sprejetje prehodne odločbe ne izhaja nič, na podlagi česar bi bilo mogoče sklepati, da bili prepozno posredovani podatki niso bili točni, zaradi prepozne priglasitve premika na poletni pašnik na podlagi teh predpisov sankcij ni treba naložiti.

95.

Na tretje vprašanje je zato treba odgovoriti, da se v primeru, da prepozna priglasitev premika na poletni pašnik v skladu s členom 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 ne povzroči izgube upravičenosti do premije, ne uporabljajo znižanja in izključitve iz člena 21 Uredbe št. 73/2009, člena 65 Uredbe št. 1122/2009, člena 23 Uredbe št. 73/2009, členov od 70 do 72 Uredbe št. 1122/2009 in člena 23 Uredbe št. 1122/2009, če so prepozno sporočeni podatki točni.

V.

Predlog

96.

Glede na zgornje ugotovitve Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je predložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) (Avstrija), odgovori: