|
Uradni list |
SL Serija C |
|
C/2026/4995 |
13.10.2026 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za geografsko označbo v skladu s členom 5(4) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2025/27 (1)
(C/2026/4995)
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
(člen 24 Uredbe (EU) 2024/1143)
„Haut-Poitou“
Referenčna številka EU: PDO-FR-A0726-AM02 – 7. julij 2026
1. Ime proizvoda
„Haut-Poitou“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
3. Sektor
|
☐ |
kmetijski proizvodi |
|
☑ |
vina |
|
☐ |
žgane pijače |
4. Država, ki ji pripada geografsko območje
Francija
5. Organ države članice, ki sporoči standardno spremembo
Ime
Ministrstvo za kmetijstvo in prehransko suverenost, generalni direktorat za gospodarsko in okoljsko učinkovitost podjetij
6. Opredelitev kot standardna sprememba
Francoski organi menijo, da zahtevek izpolnjuje zahteve iz uredb (EU) št. 1308/2013 in (EU) 2024/1143.
Spremembe te specifikacije proizvoda so standardne spremembe v skladu z opredelitvijo iz člena 24(4) Uredbe (EU) 2024/1143.
Zahtevek za spremembo ZOP „Haut-Poitou“ se ne nanaša na nobenega od treh primerov spremembe na ravni Unije, natančneje:
|
(a) |
ne vključuje spremembe imena ali uporabe imena ali kategorije proizvoda ali proizvodov, označenih z geografsko označbo; |
|
(b) |
ne more izničiti povezave z geografskim območjem; |
|
(c) |
ne vključuje dodatnih omejitev za trženje proizvoda. |
Zato francoski organi menijo, da se zahtevek nanaša na standardno spremembo.
7. Opis odobrenih standardnih sprememb
Naslov
Zemljepisna imena
Opis
Skupina proizvajalcev vina z ZOP se je odločila označevati vina s širšo geografsko enoto, pri čemer je namesto izraza „Val de Loire“ (dolina Loare) izbrala izraz „Vin de Loire“ (loarsko vino).
Ta sprememba je v skladu s komunikacijskimi smernicami, ki so jih sprejeli proizvajalci loarskih vin.
Cilj je povečati prepoznavnost in jo bolj približati resnični naravi vina, ki ga pridelujejo vinogradniki v porečju Loare.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Geografsko območje in območje v neposredni bližini
Opis
Sklic na uradni geografski kodeks je bil posodobljen pri seznamu občin na geografskem območju in območju v neposredni bližini ter imenih nekaterih občin.
Meje zadevnih območij ostajajo nespremenjene.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Sorte vinske trte
Opis
Črtana so bila pravila o sortnih deležih. Ta sprememba ne vplivala na vina, saj so pravila o zvrščanju sort vinske trte ostala enaka.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Gostota zasaditve
Opis
Najmanjša gostota je bila s 4 200 trsov/ha zmanjšana na 4 000 trsov/ha, razdalja med trsi v vrsti pa z 1 m na 0,90 m. Zahteva po tem skromnem zmanjšanju gostote zasaditve omogoča upoštevaje sedanje prakse, prilagojene bolj sušnim razmeram, in njegovo odobritev za vse vinograde, če bi suše postale pogostejše.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Pravila rezi
Opis
Pravila so bila spremenjena tako, da se ohranita dva načina rezi (guyot ali kordon), poveča se število rodnih očes in mladik (dve očesi več pri belih sortah) ter razlikuje se med rezjo belih in rdečih sort vinske trte (pri slednjih se ohranita dve očesi manj).
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Višina listja
Opis
Pri trtah z rezjo na guyot je bila zmanjšana višina listja na špalirju (z 0,6-kratnika na 0,5-kratnik razmika med vrstami), pri trtah s kordonsko gojitveno obliko pa je bila omejena višina listja. Zaradi segrevanja podnebja se na podlagi te spremembe bolje uredi višina listja pri trtah s kordonsko gojitveno obliko, pri trtah z rezjo na guyot v špalirni gojitveni obliki pa ta sprememba omogoča zmanjšanje evapotranspiracije in tveganja, da veter polomi poganjke vinske trte.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Druge vinogradniške prakse
Opis
Uvedena je bila obveznost vzdrževanja rastlinske odeje med vrstami ali zatiranja plevela z obdelavo tal ali uporabo herbicidov za biotično zatiranje škodljivih organizmov.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Namakanje
Opis
Za to označbo je bilo odobreno namakanje z odstopanjem na podlagi člena D. 645-5 zakonika o kmetijstvu, pri čemer se zahteva uporaba kapljičnega namakalnega sistema. Ta zahteva je upravičena zaradi sušnosti nekaterih območij te vinorodne regije, ki leži 50 km južno od Loare.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Največja obremenitev na parcelo
Opis
V skladu z odobritvijo namakanja je bila uvedena določba, ki v namakanih vinogradih omejuje največjo povprečno obremenitev na parcelo. Največja obremenitev v nenamakanih vinogradih ni bila spremenjena.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Trgatev
Opis
Odpravljena je bila določitev datuma začetka trgatve. Ta omejitev se lahko odpravi zaradi strokovnega znanja gospodarskih subjektov, spremljanje zrelosti pa je dodatno podprto z registri iz specifikacije proizvoda.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Zrelost grozdja
Opis
Ohranjena so veljavna pravila (najmanj 60 % sorte cabernet franc v rdečem vinu, v vinu rosé pa najmanj 40 % sorte cabernet franc, 20 % sorte pinot noir in 20 % sorte gamay). Ker so bila črtana pravila o sortnih deležih, je bilo treba preoblikovati besedilo, saj je specifikacija proizvoda vsebovala ta pravila o sortah vinske trte.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Analitski standardi
Opis
Črtani sta bili prepoved uporabe oglja za enološko uporabo pri vinih rosé ter prepoved uporabe lesnih sekancev pri belih vinih in vinih rosé. Volumenski delež skupnega alkohola belih vin in vin rosé po obogatitvi se je z 12 % povečal na 12,5 %.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Zmogljivost vinske kleti
Opis
Povprečna količina vinificiranega vina se je z 1,4-kratnika zmanjšala na 1,2-kratnik. S tem zmanjšanjem, upravičenim zaradi prevlade belih vin hitrega prometa, se zmanjšajo stroški naložb novih gospodarskih subjektov ali tistih, ki želijo razširiti svoje vinograde.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Obdobje, v katerem lahko vina krožijo med imetniki trošarinskih skladišč
Opis
Črtano – odslej se uporabljajo splošna pravila.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Povezava z geografskim območjem
Opis
Informacije o geografskem območju: podatki o podnebju so bili posodobljeni, da bi se upoštevale spremembe podnebja, na podlagi dela zgodovinarja, ki raziskuje nastanek vinorodne regije Haut-Poitou, pa je bilo spremenjeno besedilo o nekaterih zgodovinskih vidikih. Ta pojasnila pri gospodarskih subjektih krepijo občutek pripadnosti skupnemu cilju, ki je vpet v to območje in njegovo zgodovino.
Podatki o kakovosti in značilnostih proizvodov: ponatančen je bil način vinifikacije vin rosé, tj. z neposrednim stiskanjem, kratko maceracijo ali iztokom samotoka (saignée). Namen tega dodatka je poskrbeti za pravno varnost, saj se na tem območju uporabljajo številne različne prakse.
Informacije zajemajo predvsem posodobitve in spremembe zgodovinskih podatkov. Ne vplivajo na enotni dokument.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Prehodni ukrepi
Opis
To poglavje je bilo črtano iz specifikacije proizvoda, ker so vse določbe zaradi predlaganih sprememb (sorte vinske trte, gostota) prenehale veljati ali niso več smiselne.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Pravila o predstavitvi in označevanju
Opis
Z redakcijsko spremembo je bilo natančneje navedeno, da navedba sorte vinske trte na etiketah ni obvezna.
|
☑ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Prijavne obveznosti
Opis
Predhodna prijava namembnosti parcel: ukinjeno je bilo tiho podaljšanje in natančneje je bila določena vsebina prijave. Obvezna letna prijava zadevnih površin omogoča jasnejšo opredelitev podlage za nadzor.
Predhodna prijava prodaje neustekleničenega vina: z letne prijave pred prodajo prve serije v letu se je prešlo na redno prijavljanje pred vsako prodajo neustekleničenega vina. Gre za boljšo organizacijo nadzora proizvodov.
Prijava izvoza: dodana je bila obveznost obveščanja skupine proizvajalcev in ne le nadzornega organa. S to spremembo je bila izražena tudi želja po izboljšanju učinkovitosti sistema nadzora.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Vodenje evidenc
Opis
Register vin: obstoječi register vin je bil nadomeščen s tremi novimi registri (spremljanje parcel z deležem odmrlih ali manjkajočih trsov, register pridelave z evidentiranjem tretiranj, register spremljanja zrelosti).
Register skladišča: ta register, zaradi katerega so se podvajale regulativne obveznosti, kot sta načrt kleti in register opravil, je bil ukinjen. Register sledljivosti serij, namenjenih prodaji v neustekleničenem stanju ali stekleničenju, je ostal nespremenjen.
Vinogradi, za katere veljajo prehodni ukrepi: ta register, ki je zdaj zastarel, je bil ukinjen.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Glavne točke, ki jih je treba preveriti
Opis
Seznam glavnih točk, ki jih je treba preveriti, je bil vsebinsko in formalno spremenjen, da bi bil bolje usmerjen na kontrolne točke, ki vplivajo na lastnosti proizvoda. Cilj je bil ohraniti samo bistvene točke ter črtati vse manj pomembne določbe (manjkajoče trse, višino špalirja, druge pridelovalne prakse, enološke postopke, polnjenje) ali določbe, ki se ne uporabljajo več (sorte vinske trte na vinogradniškem gospodarstvu, prehodne ukrepe). Ker so bila pravila o deležu sort vinske trte na vinogradniškem gospodarstvu ukinjena, je bila dodana točka za zaostritev nadzora nad zvrščanjem.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
Naslov
Podatki o nadzornem organu
Opis
Kontaktni podatki nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO, Institut national de l’origine et de la qualité) so bili posodobljeni.
Spremenjena je bila določba o preverjanju skladnosti s specifikacijo proizvoda.
|
☐ |
Sprememba vpliva na enotni dokument. |
ENOTNI DOKUMENT
Označbe porekla in geografske označbe za vina
„Haut-Poitou“
Referenčna številka EU: PDO-FR-A0726-AM02 – 7. julij 2026
1. Ime
„Haut-Poitou“
2. Vrsta geografske označbe
|
☑ |
ZOP |
|
☐ |
ZGO |
3. Država, ki ji pripada razmejeno geografsko območje
Francija
4. Razvrstitev kmetijskega proizvoda po tarifni številki in oznaki kombinirane nomenklature iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2024/1143
2204 – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009
5. Kategorije proizvodov vinske trte iz dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013
|
1. |
Vino |
6. Opis vina ali vin
Proizvod vinske trte
Bela mirna vina
Organoleptične lastnosti
Zaščitena označba porekla „Haut-Poitou“ se uporablja za bela vina.
Bela mirna vina imajo pogosto cvetlične in sadne arome, v katerih se prepletajo belo cvetje, rumeno cvetje in agrumi.
Okus teh mirnih vin je svež.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
Vinificirajo se lahko z različnimi tehnikami: neposrednim stiskanjem, kratko maceracijo ali iztokom samotoka (saignée).
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota za najnižjo vsebnost skupnih kislin |
v miliekvivalentih na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Ta bela mirna vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.
Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v belih vinih po vrenju je 3 g/l.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 12,5 %.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Rdeča mirna vina
Organoleptične lastnosti
Rdeča mirna vina so elegantna, njihova barva pa prehaja v rubinasto.
Zanje so pogosto značilne arome drobnega rdečega jagodičja ali višenj.
Imajo začimbne in sveže note.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota za najnižjo vsebnost skupnih kislin |
v miliekvivalentih na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Mirna vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.
Pri rdečih vinih mora biti jabolčno-mlečnokislinsko vrenje dokončano.
Neustekleničena in ustekleničena rdeča vina, ki so pripravljena za trženje, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.
Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v rdečih vinih po vrenju je 2,5 g/l.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 12,5 %.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
Proizvod vinske trte
Mirna vina rosé
Organoleptične lastnosti
Zaščitena označba porekla „Haut-Poitou“ se uporablja za vina rosé.
Mirna vina rosé imajo bogate arome zrelega sadja.
Mirna vina rosé so lahka in živahna, vendar niso agresivna.
Dodatne informacije o organoleptičnih lastnostih
—
Analitske lastnosti
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
— |
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
— |
|
Enota za najnižjo vsebnost skupnih kislin |
v miliekvivalentih na liter |
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
— |
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
— |
Dodatne informacije o analitskih lastnostih
Mirna vina rosé imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.
Najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih rosé po vrenju je 3 g/l.
Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 12,5 %.
|
☑ |
Vse analitske lastnosti, ki niso navedene v tem oddelku, so v mejah, določenih v veljavni zakonodaji EU. |
7. Vinarske prakse
7.1 Posebni enološki postopki pridelave vin ter ustrezne omejitve pri njihovi pridelavi
Gostota zasaditve
Pridelovalna praksa
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razmik med vrstami vinske trte je največ 2,20 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa najmanj 0,90 metra.
Pravila rezi
Pridelovalna praksa
Vinska trta se obreže na guyot ali na kordon.
Bele in sive sorte vinske trte:
|
— |
rez na guyot: vinska trta se obreže tako, da je na posameznem trsu največ 14 očes. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs je največ 14, |
|
— |
rez na kordon: vinska trta se obreže tako, da je na posameznem trsu največ 16 očes. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs je največ 16. |
Rdeče sorte vinske trte:
|
— |
rez na guyot: vinska trta se obreže tako, da je na posameznem trsu največ 12 očes. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs je največ 12, |
|
— |
rez na kordon: vinska trta se obreže tako, da je na posameznem trsu največ 14 očes. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs je največ 14. |
Obogatitev
Posebni enološki postopek
Za rdeča vina so dovoljene odvzemalne tehnike obogatitve, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %. Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola v vinu največ 12,50 %.
Namakanje
Posebni enološki postopek
V skladu s členom D. 645-5 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu se lahko v primeru vodnega stresa, ki bi lahko ogrozil kakovost proizvodnje vina, odobri namakanje s kapljičnim sistemom.
7.2 Največji donosi
Bela mirna vina
|
Največji donos |
72 |
|
Enota pri največjem donosu |
hektolitri na hektar |
Rdeča in rosé mirna vina
|
Največji donos |
66 |
|
Enota pri največjem donosu |
hektolitri na hektar |
8. Sorta ali sorte vinske trte, iz katerih se pridobi vino oziroma vina
|
— |
Cabernet franc N |
|
— |
Gamay N |
|
— |
Gamay de bouze N |
|
— |
Gamay de chaudenay N |
|
— |
Merlot N |
|
— |
Pinot noir N |
|
— |
Sauvignon B – sauvignon blanc |
|
— |
Sauvignon gris G – fié gris |
9. Jedrnat opis razmejenega geografskega območja
1. Geografsko območje
Trgatev, vinifikacija in obdelava vina se opravijo na ozemlju naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2025:
|
— |
departma Deux-Sèvres: Doux, |
|
— |
departma Vienne: Amberre, Avanton, Beaumont Saint-Cyr, Chabournay, Champigny en Rochereau, Cherves, Chouppes, Cissé, Coussay, Craon, Cuhon, Dissay, Jaunay-Marigny, Lencloître, Maisonneuve, Massognes, Mirebeau, Neuville-de-Poitou, Saint-Georges-lès-Baillargeaux, Saint-Martin-la-Pallu, Thurageau, Vouzailles, Yversay. |
2. Razmejeno območje parcel
Vina morajo biti proizvedena iz grozdja, pridelanega na parcelah, ki ležijo na območju proizvodnje, kot ga je na sejah pristojnega nacionalnega odbora 16. novembra 2010 in 8. junija 2016 odobril nacionalni inštitut za poreklo in kakovost (INAO, Institut national de l’origine et de la qualité).
Inštitut INAO deponira zemljevide, s katerimi so določene meje parcel tako odobrenega območja proizvodnje, pri občinskih upravah občin iz odstavka 1.
10. Povezava z geografskim območjem
Kategorija proizvoda vinske trte
|
1. |
Vino |
Povzetek povezave
Geografsko območje leži v bližini geološkega območja Seuil du Poitou, ki je na prehodu med Pariško kotlino in Akvitansko kotlino, ter je najjužnejši podaljšek vinorodne regije doline Loare.
Gre za valovito planoto z nadmorsko višino med 80 in 120 metri, po kateri so razporejeni nizki griči z največjo nadmorsko višino približno 150 metrov. To planoto prečka več vodotokov, ki oblikujejo površje. Vinogradniki so z opazovanjem in analizo odzivanja trt določili najprimernejše lege za vinograde, s čimer so na razmejenem območju vinogradniških parcel najugodnejše parcele razvrščene in združene v vinogradniške otoke, za katere so značilna:
|
— |
rjava glinasto-apnenčasta tla, imenovana terres de groies, ki so dobro odcedna, se spomladi dobro segrejejo in osušijo ter trte zadostno, vendar zmerno oskrbijo z vodo, razpoke v kamninski podlagi pa omogočajo globoko ukoreninjenje, |
|
— |
peščena in glinasta aluvialna tla (varenne), katerih peščena tekstura omogoča dobro naravno odcednost in zgodnjo rast vinske trte, |
|
— |
rdečkasta glinasta neapnenčasta tla (terres d’aubues), ki so pogosto na strmih pobočjih, so zelo ugodna za globoko ukoreninjenje trt in vodo iz tal zelo skopo prepuščajo do koreninskega sistema, kar povzroča zmeren vodni stres, ki je še posebno ugoden za zorenje grozdja. |
Sorta cabernet franc N posebno dobro uspeva na plitvih in kamnitih glinasto-apnenčastih tleh (petites groies) in tleh terres d’aubues, saj ima v tem okolju osnovne pogoje za zanesljivo vsakoletno dozoretje. Vinom rosé daje barvni odtenek in prispeva k njihovi kompleksnosti. Vina, proizvedena iz nje, imajo tudi dobro taninsko strukturo in razvijejo bogate arome zrelega sadja. So ogrodje rdečih vin, saj predstavljajo najmanj 60 % sestave zvrstnega vina.
Sorti sauvignon B in sauvignon gris G se navadno sadita na globljih, bolj glinastih tleh (grosses groies), vina, proizvedena iz njiju, pa so cvetlična, sveža in izvirna. Druge sorte zvrstno vino zaokrožijo in mu dajo različne arome.
Gospodarskim subjektom je uspelo iz roda v rod poudariti izvirne lastnosti svojih proizvodov, in sicer na eni strani z izbiro sort vinske trte, ki uspevajo v naravnih razmerah in razvijejo svoj aromatični potencial, na drugi strani pa z optimalnim upravljanjem vinske trte in njenega pridelovalnega potenciala, kar so dosegli s skrbno vzgojo vinske trte in strogimi pravili rezi.
Sloves te stare vinorodne regije, ki je bil po krizi zaradi napada trtne uši povrnjen in od osemdesetih let 20. stoletja strmo narašča, ohranjajo dinamičnost in strokovno znanje proizvajalcev ter njihova tradicionalna navezanost na vinorodno pokrajino. Dober primer te dinamičnosti je vinska bratovščina Tire-Douzils, ki je bila ustanovljena leta 1953 in je leta 2025 še vedno dejavna ter ki si prizadeva za to, da bi bilo vino z ZOP „Haut Poitou“ širše znano in cenjeno. Jules Guyot je v svojem delu Etude des vignobles de France (Študija vinorodnih območij Francije) (ur. Jeanne Laffitte, 1876) zapisal:
„Podnebje v departmaju Vienne je zelo ugodno za vinsko trto: spomladi je nekoliko hladno in vlažno, poleti nekoliko vroče, zimske pozebe pa so pogosto pozne, vendar vino prav zato dobi nekatere lastnosti, ki jih drugod ne bi imelo. Hladno podnebje daje grozdju in vsem drugim sadežem prefinjenost, kakršne ni tam, kjer je rastje stalno izpostavljeno prevladujoči vročini.“
11. Dodatne veljavne zahteve
Naslov zahteve/odstopanja
Pravila o označevanju
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Dodatne določbe o označevanju
Opis zahteve/odstopanja
Vse neobvezne navedbe se na etiketah napišejo s črkami, ki v višino in širino merijo največ dvakrat toliko kot črke, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.
Črke za navedbo geografskega imena „Vin de Loire“ (loarsko vino) v višino in širino merijo največ dve tretjini velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.
Če je na etiketi ime sorte vinske trte, se to navede pod imenom zaščitene označbe porekla s črkami enake barve, ki v višino in širino niso večje od dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.
Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če:
|
— |
gre za kraj, vpisan v kataster, |
|
— |
je ta naveden v prijavi pridelka. |
Črke za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, v višino in širino merijo največ polovico velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.
Naslov zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir
Nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatne zahteve/odstopanja
Odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju
Opis zahteve/odstopanja
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in proizvodnjo vin, po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2025 zajema ozemlje naslednjih občin departmaja Vienne: Colombiers, Ouzilly, Scorbé-Clairvaux.
Po členu 5(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 območje, ki je v neposredni bližini, ustreza območju v neposredni bližini razmejenega območja.
Elektronski sklic (URL) na objavo specifikacije proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-95737c0d-e43c-46a7-a2ef-6bb9ddad2c05
(1) Delegirana uredba Komisije (EU) 2025/27 z dne 30. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L, 2025/27, 15.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2025/27/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/4995/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)