<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-713/20</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62020CC0713</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2022:197">EU:C:2022:197</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>13</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>13</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi G. Pitruzzelle – Zadeva C‑713/20</HT></P><P><HT TYPE="SC">Raad van bestuur van de Sociale verzekeringbank (Obdobja prekinitev med posameznimi začasnimi deli)</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Giovannija Pitruzzelle</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20220317">17. marca 2022</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: italijanščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑713/20</HT></P><P>Raad van bestuur van de Sociale verzekeringsbank</P><P>proti</P><P>X in Y</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predlog za sprejetje predhodne odločbe</KEYWORD><KEYWORD>Socialna varnost delavcev migrantov</KEYWORD><KEYWORD>Uredba (ES) št. 883/2004</KEYWORD><KEYWORD>Člen 11(3)(a) in (e)</KEYWORD><KEYWORD>Oseba, ki prebiva v državi članici in opravlja dejavnost zaposlene osebe v drugi državi članici</KEYWORD><KEYWORD>Delovno razmerje z agencijo za zagotavljanje začasnega dela</KEYWORD><KEYWORD>Določitev zakonodaje, ki se uporablja v obdobjih prekinitev med posameznimi zaposlitvami</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Ali se za delavca, zaposlenega pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela, ki prebiva v državi članici, ki ni država članica, v kateri običajno dela, v času, ko delavec ne dela in ne obstaja nobena pogodba o zaposlitvi, uporablja pravo države zaposlitve v skladu s členom 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20040429">29. aprila 2004</DATE> o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 2019/1149 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20190620">20. junija 2019</DATE> o ustanovitvi Evropskega organa za delo, spremembi uredb (ES) št. 883/2004, (EU) št. 492/2011 in (EU) 2016/589 ter razveljavitvi Odločbe (EU) 2016/344 (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="186" PAGE.FIRST="21" DATE.PUB="2019">UL 2019, L 186, str. 21</REF.DOC.OJ>).</P></NOTE> ali pravo države, v kateri ima delavec stalno prebivališče, v skladu s členom 11(3)(e) te uredbe?</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>To je v bistvu vprašanje, na katerega mora Sodišče odgovoriti v tej zadevi, ki se nanaša na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska) v okviru dveh združenih zadev med Raad van Bestuur van de Sociale Verzekeringsbank (upravni odbor zavoda za socialno zavarovanje, Nizozemska, v nadaljevanju: SVB) na eni strani ter osebama X in Y na drugi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Ta zadeva Sodišču ponuja priložnost, da razjasni pomen določbe člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 in dodatno prispeva k opredelitvi sistemske strukture kolizijskih pravil iz naslova II te uredbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Pravo Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Uredba št. 883/2004 (v nadaljevanju: Uredba št. 883/2004) je razveljavila, z učinkom od <DATE ISO="20100501">1. maja 2010</DATE>, Uredbo Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (v nadaljevanju: Uredba št. 1408/71)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne <DATE ISO="19710614">14. junija 1971</DATE> o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 1, str. 35), kakor je bil spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne <DATE ISO="19961202">2. decembra 1996</DATE> o spremembah in posodobitvah Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe (EGS) št. 547/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 3).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>Člen 1(a) in (b) Uredbe št. 883/2004 določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>V tej uredbi:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>dejavnost zaposlene osebe<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="2018" ID="QE0002"/> pomeni katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>dejavnost samozaposlene osebe<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="2018" ID="QE0003"/> pomeni katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="201C" ID="QE0001"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>Naslov II Uredbe št. 883/2004, ki se glasi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Določitev zakonodaje, ki se uporablja<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, vsebuje člene od 11 do 16.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 11 navedene uredbe z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Splošna pravila<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="011.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Za osebe, za katere se uporablja ta uredba, velja zakonodaja ene same države članice. Ta zakonodaja se določi v skladu s tem naslovom.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA>V tem naslovu se šteje, da osebe, ki prejemajo denarne dajatve zaradi ali kot posledico svoje dejavnosti zaposlene ali samozaposlene oseba, opravljajo navedeno dejavnost. To pa ne velja za invalidske pokojnine, starostne pokojnine ali pokojnine preživelih oseb ali za pokojnine za nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali za denarne dajatve za bolezen za neomejeno obdobje.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="011.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA><P>V skladu s členi 12 do 16 velja:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>za javnega uslužbenca zakonodaja države članice, v upravi katere je zaposlen;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>za osebo, ki v skladu s členom 65 prejema dajatve za brezposelnost po zakonodaji države članice stalnega prebivališča, zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><?PAGE NO="3"?><ITEM><NP><NO.P>d)</NO.P><TXT>za osebo, vpoklicano ali ponovno vpoklicano na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje v državi članici, zakonodaja te države članice;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>e)</NO.P><TXT>za vsako drugo osebo, za katero se pododstavki (a) do (d) ne uporabljajo, zakonodaja države članice stalnega prebivališča, brez poseganja v druge določbe te uredbe, ki ji jamčijo dajatve po zakonodaji ene ali več drugih držav članic.<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/></TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Členi od 12 do 16 Uredbe št. 883/2004 določajo posebna pravila za napotene osebe (člen 12), osebe, ki delajo v dveh ali več državah članicah (člen 13), osebe, ki so se odločile za prostovoljno zavarovanje ali prostovoljno nadaljevanje zavarovanja (člen 14), pogodbeno osebje evropskih institucij (člen 15) ter izjeme od členov od 11 do 15 Uredbe (člen 16).</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Nizozemsko pravo</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>Člen 6 Algemene Ouderdomswet (zakon o splošnem pokojninskem zavarovanju; v nadaljevanju: AOW) določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="006.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>1.</NO.PARAG><ALINEA><P>V skladu z določbami tega zakona je oseba zavarovana, če še ni dopolnila upokojitvene starosti in</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>je rezident;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>ni rezident, vendar je zavezanec za plačilo dohodnine od dohodka za delo, opravljeno na Nizozemskem ali v epikontinentalnem pasu.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></PARAG><P>[…] (ni prevedeno)</P><PARAG IDENTIFIER="006.003"><NO.PARAG>3.</NO.PARAG><ALINEA>Ne glede na odstavka 1 in 2 se lahko kategorija zavarovanih oseb razširi ali omeji s splošnim upravnim ukrepom.<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Člen 6a AOW določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>Po potrebi z odstopanjem od člena 6 in na njem temelječih predpisov se:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>oseba, katere zavarovanje po tem zakonu izhaja iz uporabe določb mednarodne pogodbe ali odločitve mednarodne organizacije, šteje za zavarovano;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>oseba, za katero se na podlagi pogodbe ali odločitve mednarodne organizacije uporablja zakonodaja druge države, šteje za nezavarovano<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Člen 13(1)(a) AOW določa, da se znesek pokojnine zmanjša za 2 % za vsako koledarsko leto, v katerem prejemnik pokojnine ni bil zavarovan po dopolnjenem 15. letu in pred dopolnjenim 65. letom starosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Člen 6 Algemene Kinderbijlagwet (splošni zakon o družinskih dajatvah; v nadaljevanju: AKW) povzema člena 6 AOW z enakim besedilom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="4"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Člen 6a AKW določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Po potrebi z odstopanjem od člena 6 in na njem temelječih predpisov se:</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>za zavarovano šteje tudi oseba, katere zavarovanje po tem zakonu izhaja iz uporabe določb mednarodne pogodbe ali odločbe mednarodne organizacije;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>za namene poglavja 3 tega zakona za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>zavarovano<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> šteje tudi oseba, ki ni zavarovana in je pridobila pravico do družinskih dajatev v skladu z Uredbo št. 883/2004;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>c)</NO.P><TXT>oseba, za katero velja zakonodaja druge države na podlagi pogodbe ali odločbe mednarodne organizacije, ne šteje za zavarovano.<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="201C" ID="QE0009"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Člen 11(1) AKW določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>Do družinskih dodatkov za otroka po tem zakonu je upravičena le oseba, ki je zavarovana na prvi dan koledarskega četrtletja.<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="201C" ID="QE0011"/></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Člen 6 Besluit uitbreiding en beperking kring van verzekerden volksverzekeringen 1999 z dne <DATE ISO="19981224">24. decembra 1998</DATE> (odlok o razširitvi in omejitvi kroga zavarovancev iz socialnega zavarovanja 1999; v nadaljevanju: BUB) z naslovom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Začasna prekinitev dela na Nizozemskem<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="201C" ID="QE0012"/> določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><ALINEA><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>Ostaja zavarovana v okviru sistema socialne varnosti oseba, ki ne prebiva na Nizozemskem, vendar dela izključno na Nizozemskem in katere delo je začasno prekinjeno:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>a)</NO.P><TXT>zaradi bolezni, invalidnosti, nosečnosti, materinstva ali brezposelnosti; ali</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>b)</NO.P><TXT>zaradi dopusta, stavke ali izprtja<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="201C" ID="QE0013"/>.</TXT></NP></ITEM></LIST></ALINEA></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje, postopek v glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">A.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Spor med SVB in X</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT>Oseba X, nizozemska državljanka, je leta 2012 svoje prebivališče prenesla v Nemčijo. Oseba X, ki ni nikoli delala v Nemčiji, je od leta 2013 občasno opravljala delo na Nizozemskem prek agencije za zagotavljanje začasnega dela.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Uvodoma je treba opozoriti, da se obe zadevi v postopku v glavni stvari nanašata na delovna razmerja z agencijo za zagotavljanje začasnega dela. Kot je znano, gre za vrsto zaposlitve, ki jo na ravni EU ureja Direktiva 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, pri kateri so udeleženi trije subjekti: agencija za zagotavljanje začasnega dela, delavec in podjetje uporabnik. Za ta razmerja je značilna trikotna shema, ki temelji na hkratnem obstoju dveh pogodb: pogodbe o zaposlitvi med agencijo in delavcem ter pogodbe, na podlagi katere agencija podjetju uporabniku zagotovi enega ali več delavcev. Slednji torej ostajajo formalno zaposleni in plačani pri agenciji, vendar opravljajo delo pri podjetju uporabniku in po njegovih navodilih. Pogodba o zaposlitvi med agencijo in delavcem je lahko sklenjena za nedoločen ali določen čas. Delavec ima pravico do plačila za pripravljenost za čas, ko čaka na napotitev v podjetje uporabnika, samo v prvem primeru.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Iz spisa je zlasti razvidno, da je to delo opravljala na podlagi pogodb o delu prek agencije za zagotavljanje začasnega dela za določen čas, ki so vsebovale <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>klavzulo o napotitvi<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="201C" ID="QE0014"/><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Ta pogodbena ureditev je urejena v členu 7:691(2) Burgerlijk Wetbook (nizozemski civilni zakonik).</P></NOTE>, to je klavzulo, na podlagi katere se je delovno razmerje z agencijo začelo, ko je delavec začel delati za podjetje uporabnika, in končalo, ko je to delo prenehalo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>V obdobjih med različnimi delovnimi razmerji, ki so trajala od šest dni do pet mesecev, je bila oseba X registrirana pri različnih nizozemskih agencijah za zagotavljanje začasnega dela in je na Nizozemskem za svojega sina opravljala prostovoljno in gospodinjsko delo za minimalno plačilo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>SVB je <DATE ISO="20150706">6. julija 2015</DATE> osebi X poslal seznam pokojninskih dajatev, ki ji bodo pripadale. Iz seznama je bilo razvidno, da se je njena pokojnina na podlagi AOW zmanjšala na 82 %, ker se je oseba X štela za zavarovano po nizozemski zakonodaji o socialni varnosti le v obdobjih, ko je dejansko delala kot zaposlena oseba pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela na Nizozemskem. V obdobjih med posameznimi zaposlitvami, ko ni bila zaposlena in dejansko ni opravljala dela, pa bi bilo treba uporabiti zakonodajo države stalnega prebivališča, to je nemško zakonodajo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Iz predložitvene odločbe tudi izhaja, da oseba X ni upravičena do starostne pokojnine v Nemčiji, ker tam ni dopolnila nobene zavarovalne dobe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Oseba X je s pritožbo pri SVB zahtevala, da obdobja med posameznimi zaposlitvami pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela obravnava kot zavarovalne dobe v skladu z AOW.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Po zavrnitvi pritožbe je oseba X vložila isti zahtevek pri Rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu), ki mu je s sodbo z dne <DATE ISO="20161003">3. oktobra 2016</DATE> ugodilo. Rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu), ki se je v utemeljitvi svoje odločbe oprlo tudi na sodbo Franzen in drugi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20150423">23. aprila 2015</DATE>, <NAME.CASE>Franzen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:261">EU:C:2015:261</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, je zlasti menilo, da je treba ta obdobja obravnavati kot obdobja dopusta ali brezposelnosti v smislu nacionalne zakonodaje in zlasti člena 6 BUB, torej kot obdobja, v katerih je bila oseba X zavarovana v smislu nizozemske zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>SVB je zoper to sodbo vložil pritožbo pri Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev), ki je predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">B.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Spor med SVB in Y</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Oseba Y z družino stalno prebiva na Poljskem, od leta 2007 pa z nekaj vmesnimi prekinitvami dela na Nizozemskem na podlagi različnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih z agencijo za zagotavljanje začasnega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Za to zadevo je najbolj relevantno, da je oseba Y z agencijo sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za obdobje osmih mesecev, ki je začela veljati <DATE ISO="20150720">20. julija 2015</DATE>. Vendar oseba Y v obdobju od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE> do <DATE ISO="20160207">7. februarja 2016</DATE> ni delala, <DATE ISO="20160208">8. februarja 2016</DATE> pa je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi z isto agencijo za zagotavljanje začasnega dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>SVB je z odločbo z dne <DATE ISO="20160329">29. marca 2016</DATE> osebo Y obvestil, da v skladu z AKW ni upravičena do družinskega dodatka za meseca januar in februar 2016, ker na prvi delovni dan navedenih mesecev ni opravljala nobene dejavnosti na Nizozemskem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P><HT TYPE="SUP">V zvezi s tem je, kot navaja SVB v svojih pripombah (točka 19), pomemben tudi člen 59(1) Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne <DATE ISO="20090916">16. septembra 2009</DATE> o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="284" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2009">UL L 284, str. 1</REF.DOC.OJ>), v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>[č]e se v koledarskem mesecu uporablja zakonodaja drugih držav članic na področju dodelitve družinskih dajatev in/ali pristojnost za to področje preide na druge države članice ne glede na datume za izplačilo družinskih dajatev, določenih v zakonodaji teh držav članic, nosilec, ki je družinske dajatve izplačal ob uporabi zakonodaje, po kateri so bile dajatve na začetku tega meseca dodeljene, te stroške krije do konca tekočega meseca.<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="201C" ID="QE0015"/></HT></P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Oseba Y je s pritožbo pri SVB zahtevala, naj ji odobri pravico do družinskih dodatkov tudi za meseca januar in februar 2016, pri čemer je trdila, da je bila v tem obdobju na dopustu in da je zato delovno razmerje še vedno obstajalo.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Po zavrnitvi pritožbe je oseba Y svoj zahtevek ponovno uveljavljala pri Rechtbank Amsterdam (sodišče v Amsterdamu), ki ga je s sodbo z dne <DATE ISO="20170105">5. januarja 2017</DATE> zavrnilo in potrdilo ugotovitve SVB.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Oseba Y je zoper to sodbo vložila pritožbo pri Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev), ki je predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">C.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Predlog za sprejetje predhodne odločbe</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev), ki je obe zadevi združilo na obravnavi <DATE ISO="20200529">29. maja 2020</DATE>, je <DATE ISO="20201217">17. decembra 2020</DATE> izdalo odločbo o predhodnem odločanju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>V zvezi s primerom osebe X predložitveno sodišče navaja, da je pogodba o zaposlitvi vsebovala navedeno klavzulo o napotitvi, v skladu s katero je delovno razmerje samodejno prenehalo ob koncu opravljanja dela za podjetje uporabnika, in da zato v obdobjih med eno in drugo zaposlitvijo ni obstajalo nobeno delovno razmerje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče tudi poudarja, da so bile dejavnosti, ki jih je oseba X opravljala prostovoljno in v družini za minimalno plačilo, izven gospodarskega sektorja in niso bile namenjene pridobivanju dohodka. Zato jih ni bilo mogoče obravnavati kot dejavnosti zaposlene osebe ali dejavnosti enakovredne zaposlitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev) je v zvezi z osebo Y ugotovilo, da ni nikoli izpodbijala neizplačila plač v obdobju od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE> do <DATE ISO="20160207">7. februarja 2016</DATE> in da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena pred predvidenim prenehanjem prejšnje pogodbe. Na podlagi teh okoliščin je mogoče sklepati, da med osebo Y in agencijo za zagotavljanje začasnega dela od <DATE ISO="20160101">1. januarja 2016</DATE> do <DATE ISO="20160207">7. februarja 2016</DATE> ni obstajalo delovno razmerje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je zato odločilo, da se oba postopka nanašata na vprašanje, ali sta osebi X in Y, ki običajno delata na Nizozemskem, vendar prebivata v drugi državi članici, v obdobjih prekinitev med zgoraj opisanimi delovnimi razmerji z agencijo za zagotavljanje začasnega dela ostali zavarovani na podlagi nizozemske zakonodaje o socialni varnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Vprašanje, ki se postavlja, je, ali so ta obdobja prekinitev lahko enakovredna dejavnosti zaposlene osebe ali samozaposlene osebe iz člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 in zato upravičujejo uporabo nizozemske zakonodaje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Ker ni sporno, da obravnavani primeri ne spadajo med primere iz člena 11(3)(b), (c) in (d) Uredbe št. 883/2004, bi nikalen odgovor na zgoraj navedeno vprašanje vodil do zaključka, da se je v teh obdobjih prekinitev v skladu s členom 11(3)(e) te uredbe uporabljala zakonodaja države stalnega prebivališča, to je v primeru osebe X Nemčija, v primeru osebe Y pa Poljska.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče se pri poudarjanju problematičnosti vprašanja sklicuje na zgoraj navedeno sodbo z dne <DATE ISO="20150423">23. aprila 2015</DATE>, Franzen in drugi, ki se sicer nanaša na razlago Uredbe št. 1408/71, vendar jo je mogoče uporabiti tudi v smislu Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>Iz ene od možnih razlag te sodbe, ki temelji predvsem na besedilu točke 50<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>V točki 50 sodbe Franzen je Sodišče navedlo, da se <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>zakonodaja države članice zaposlitve uporablja toliko časa, kolikor zadevna oseba opravlja poklicno dejavnost na ozemlju te države članice. V zvezi s tem <HT TYPE="ITALIC">obstoj</HT> in vrsta <HT TYPE="ITALIC">delovnega razmerja</HT>, kot sta zaposlitev za krajši delovni čas ali občasna zaposlitev, ali število ur, ki jih je opravil zaposleni, <HT TYPE="ITALIC">niso upoštevni</HT><QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="201C" ID="QE0016"/> (moj poudarek).</P></NOTE>, naj bi izhajalo, da osebe, ki običajno opravljajo poklicno dejavnost v državi članici, spadajo na področje uporabe člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004, dokler niso dokončno ali začasno prenehale opravljati te dejavnosti. Vendar obstoj delovnega razmerja naj ne bi bil pomemben za ugotavljanje obstoja takšne prekinitve. Namesto tega naj bi bilo treba določiti drugačna merila, ki se nanašajo na značilnosti dela, trajanje zaposlitve, trajanje prekinitev in osredotočenost na en sam nacionalni trg dela.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>Iz druge od možnih razlag te sodbe pa naj bi izhajalo, da je za uporabo prava države zaposlitve potreben obstoj delovnega razmerja. Tako naj bi za osebo samodejno začela veljati zakonodaja države stalnega prebivališča, če delovno razmerje preneha, tudi začasno, in ne glede na obseg prekinitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče tudi poudarja, da rešitev, ki uporabo člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 omejuje le na primere, ko delovno razmerje obstaja, omogoča, da se ob nastanku dogodkov z gotovostjo določi zakonodaja, ki se uporablja. Vendar pa lahko ta rešitev v primerih, kakršen je obravnavani, povzroči zelo pogoste spremembe veljavne zakonodaje in precejšnje upravne zaplete, ki lahko ovirajo prosto gibanje delavcev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Po mnenju predložitvenega sodišča bi tudi ureditev, v skladu s katero bi bilo treba ne glede na obstoj delovnega razmerja preveriti resničnost prekinitve dejavnosti na podlagi meril, kot so tista iz točke 38 zgoraj, imela številne prednosti in slabosti. Prednost takšne ureditve bi bila, da bi omogočala izogib spremembi veljavne zakonodaje v primerih, ko so prekinitve med delovnimi razmerji krajše. Njena slabost pa bi bila večja stopnja negotovosti, saj temelji na retroaktivni oceni dejstev, ki jo je treba opraviti naknadno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev) prekinilo postopek in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>1.</NO.P><TXT>Ali je treba člen 11(3)(a) Uredbe (ES) št. 883/2004 razlagati tako, da za delavca, ki živi v državi članici in dela na ozemlju druge države članice na podlagi pogodbe o zaposlitvi z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, v skladu s katero pogodba o zaposlitvi preneha takoj po prenehanju napotitve in se nato ponovno vzpostavi, v vmesnih obdobjih velja zakonodaja zadnjenavedene države članice, dokler tega dela začasno ne preneha opravljati?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>Kateri dejavniki so upoštevni za presojo, ali gre v takih primerih za začasno prenehanje opravljanja dela?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>Po kolikšnem času je treba za delavca, ki ni več v pogodbenem delovnem razmerju, šteti, da je v državi zaposlitve začasno prenehal opravljati delo, če ni konkretnih indicev o nasprotnem?<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/></TXT></NP></ITEM></LIST></P></QUOT.S></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravna analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>Menim, da je mogoče tri vprašanja za predhodno odločanje obravnavati skupaj, saj je vprašanje, ki iz njih izhaja, v bistvu enako.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi ni sporno, da osebi X in Y spadata na področje osebne veljavnosti Uredbe št. 883/2004 in da zadevni dajatvi, to je starostna pokojnina in družinski dodatek, spadata na materialno področje uporabe te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V zvezi s primerom osebe X je treba opozoriti, kot je bilo že navedeno v točkah 31 in 32 zgoraj, da je bila za pogodbe o zaposlitvi z agencijo za zagotavljanje začasnega dela značilna <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>klavzula o napotitvi<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/>, v skladu s katero je delovno razmerje samodejno prenehalo ob prenehanju opravljanja dela pri podjetju uporabniku. Zato po mnenju Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev) ta delovna razmerja niso obstajala v obdobjih prekinitev med posameznimi zaposlitvami. Predložitveno sodišče je tudi izključilo možnost, da bi se dejavnosti, ki jih je oseba X opravljala prostovoljno in v družini za minimalno plačilo, lahko štele za dejavnosti zaposlene osebe ali dejavnosti enakovredne zaposlitvi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>V zvezi z osebo Y pa je predložitveno sodišče ugotovilo, kot že navedeno v točki 33, da v obdobju med 1. januarjem 2016 in 7. februarjem 2016 zanjo ni obstajalo nobeno delovno razmerje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Okoliščine iz zadev v zvezi z osebama X in Y je torej mogoče primerjati, saj se obe nanašata na obdobja, v katerih delovno razmerje ni obstajalo in v katerih omenjeni osebi – s stalnim prebivališčem v državi, ki ni država njune običajne zaposlitve – nista imeli nobene zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Zato je mogoče trditi, da predložitveno sodišče s svojima predlogoma za sprejetje predhodne odločbe, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu Sodišču predlaga, naj pojasni, ali se za osebi X in Y, ki imata stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica, v kateri sta običajno opravljali delo na podlagi delovnega razmerja z agencijo za zagotavljanje začasnega dela, v vmesnih obdobjih, ko nista opravljali dela in ko so ta delovna razmerja prenehala, uporablja pravo države zaposlitve v skladu s členom 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 ali pravo države stalnega prebivališča v skladu s členom 11(3)(e) te uredbe. Evropska komisija je podprla prvo rešitev, SVB in nizozemska vlada pa drugo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Da bi odgovoril na to vprašanje, menim, da je treba najprej podati kratek pregled Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>Namen te uredbe, ki je posodobila in poenostavila pravila iz Uredbe št. 1408/71, pri čemer je ohranila isti cilj, je uskladiti sisteme socialne varnosti držav članic, da se zagotovi učinkovito izvajanje prostega gibanja oseb.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Glej uvodne izjave 1, 3, 4 in 45 Uredbe št. 883/2004. Glej tudi sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210930">30. septembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Raad van bestuur van het Uitvoeringsinstituut werknemersverzekeringen (Uwv)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑285/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:785">EU:C:2021:785</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0042">42</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20201029">29. oktobra 2020</DATE>, <NAME.CASE>Veselības ministrija</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑243/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:872">EU:C:2020:872</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0022">22</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180321">21. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>Klein Schiphorst</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:200">EU:C:2018:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0031">31</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Ne predvideva skupnega sistema socialne varnosti, temveč dopušča samostojne nacionalne sisteme,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Glej sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20211125">25. novembra 2021</DATE>, <NAME.CASE>Finanzamt Österreich (Družinski dodatki za delavca na področju razvojne pomoči)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑372/20</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:962">EU:C:2021:962</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0071">71</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20160614">14. junija 2016</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2016:436">EU:C:2016:436</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180321">21. marca 2018</DATE>, <NAME.CASE>Klein Schiphorst</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑551/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:200">EU:C:2018:200</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0044">44</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in določa številna skupna načela, ki jih mora spoštovati zakonodaja s področja socialne varnosti vseh držav članic. Cilj je zagotoviti, da različni nacionalni sistemi za uresničevanje svobode gibanja in prebivanja v Uniji ne bodo negativno vplivali na osebe, ki uveljavljajo te svoboščine.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Cruza Villalóna v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Komisija/Združeno kraljestvo</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑308/14</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2015:666">EU:C:2015:666</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0049">49</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) kot tudi moje sklepne predloge v zadevi SF (C‑631/17, EU: C: 2019: 10, točka 21).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naslov II Uredbe št. 883/2004, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>Določitev zakonodaje, ki se uporablja<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, vsebuje kolizijska pravila, ki omogočajo določitev prava, ki se uporablja v primerih, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>Gre za kolizijska pravila, ki temeljijo na naveznih okoliščinah, podobnih tistim, ki obstajajo v mednarodnem zasebnem pravu. Namen teh pravil je določiti pravo, ki se uporablja v primerih, ko obstajajo povezave z več državami članicami v zvezi z zaposlenimi ali samozaposlenimi osebami, ki so uresničevale pravico do prostega gibanja na ozemlju Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Franzen in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑382/13</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2190">EU:C:2014:2190</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0063">63</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Sodišče je že večkrat pojasnilo, da določbe naslova II Uredbe št. 883/2004 sestavljajo popoln in enoten sistem kolizijskih pravil, katerih namen je preprečiti hkratno uporabo več nacionalnih predpisov in zagotoviti, da osebe, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ne ostanejo brez varstva na področju socialne varnosti, ker ni zakonodaje, na katero bi se lahko sklicevale v svojem primeru.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE>, <NAME.CASE>TEAM POWER EUROPE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑784/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:427">EU:C:2021:427</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>AFMB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:565">EU:C:2020:565</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Z drugimi besedami, cilj je preprečiti, da bi delavci migranti ostali brez socialne zaščite zaradi negativnega navzkrižja med nacionalnimi predpisi na eni strani in zaradi pozitivnega navzkrižja zbirali enake dajatve ali plačevali prispevke v skladu s predpisi različnih držav članic na drugi strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>Vendar pa namen zadevnih določb ni določiti vsebinskih pogojev za vključitev v sistem socialne varnosti ali za obstoj pravice do zadevnih dajatev. Te pogoje načeloma določa zakonodaja držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>A (Javna zdravstvena oskrba)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:595">EU:C:2021:595</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa). Glej tudi sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980611">11. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Kuusijärvi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:279">EU:C:1998:279</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Kolizijska pravila iz Uredbe št. 883/2004 so za države članice zavezujoča in države članice niso pristojne za določanje obsega, v katerem se uporablja njihova lastna zakonodaja ali zakonodaja druge države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210715">15. julija 2021</DATE>, <NAME.CASE>A (Javna zdravstvena oskrba)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑535/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:595">EU:C:2021:595</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Walltopia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑451/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:861">EU:C:2018:861</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0048">48</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Zato iz uporabe nacionalne zakonodaje ne smejo izključiti oseb, za katere je treba to zakonodajo uporabiti na podlagi Uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980611">11. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Kuusijärvi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:279">EU:C:1998:279</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0030">30</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Za odpravo morebitnih pozitivnih ali negativnih navzkrižij med nacionalnimi zakonodajami je cilj določb naslova II Uredbe št. 883/2004 zagotoviti, da za zadevne osebe velja sistem socialne varnosti samo ene države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Člen 11 Uredbe št. 883/2004, ki je naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>Splošna pravila<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> in ki predstavlja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>temelj<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> sistema, v odstavku 1 določa načelo uporabe zakonodaje ene same države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Če torej oseba spada na področje osebne veljavnosti Uredbe št. 883/2004, kot je opredeljeno v členu 2 te uredbe, se načeloma uporablja zakonodaja posamezne države članice, kot je določena v skladu z določbami naslova II te uredbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE>, <NAME.CASE>TEAM POWER EUROPE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑784/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:427">EU:C:2021:427</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20200716">16. julija 2020</DATE>, <NAME.CASE>AFMB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2020:565">EU:C:2020:565</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0041">41</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="10"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi je pomembnejši člen 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004, ki določa načelo <HT TYPE="ITALIC">lex loci laboris</HT>, v skladu s katerim <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe v državi članici, velja zakonodaja te države članice<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Namen tega splošnega načela je zagotoviti, da vsi delavci, ki delajo v isti državi, spadajo na področje uporabe iste zakonodaje o socialni varnosti in prejemajo enake socialne dajatve (glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180906">6. septembra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Alpenrind in drugi</NAME.CASE>, <NO.CASE>C‑527/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:669">EU:C:2018:669</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0097">97</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Na ta način se lahko preprečijo nezaželene oblike konkurence na podlagi stroškov dela in posledično pritisk na nacionalne sisteme socialne varnosti. Glej sklepne predloge generalnega pravobranilca P. Pikamäeja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>AFMB</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑610/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:1010">EU:C:2019:1010</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> sta opredeljena v členu 1(a) in (b) Uredbe št. 883/2004. V skladu s to določbo v tej uredbi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>katero koli dejavnost ali enakovreden položaj, ki se kot tak obravnava v zakonodaji s področja socialne varnosti države članice, v kateri taka dejavnost ali enakovreden položaj obstaja<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Iz skupne razlage teh določb izhaja, da je uporaba načela <HT TYPE="ITALIC">lex loci laboris</HT> pogojena s tem, da oseba opravlja dejavnost, ki se v skladu z zakonodajo o socialni varnosti zadevne države šteje za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>V zvezi s tem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170913">13. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑569/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:673">EU:C:2017:673</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 23 do 26).</P></NOTE> Zato menim, da je obstoj delovnega razmerja, ki ga kot takega opredeljuje zakonodaja države, v kateri se delo opravlja, bistven za uporabo zakonodaje države zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>Obstoj delovnega razmerja postane nepomemben le v izjemnem primeru iz člena 11(2) Uredbe št. 883/2004, ki osebe, ki opravljajo dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe, obravnava kot enakovredne osebam, ki prejemajo denarne dajatve iz naslova ali kot posledico take dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče je že izrecno navedlo, da se položaj oseb X in Y v obdobjih med začasnima zaposlitvama po nizozemskem pravu ne šteje za dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Glej točke od 4.3 do 4.7 predložitvene odločbe.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Po drugi strani pa ni sporno, da navedeni osebi v zadevnih obdobjih nista prejemali dajatev iz člena 11(2) Uredbe št. 883/2004.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Iz zgornjih odstavkov izhaja, da je treba v obravnavanem primeru izključiti uporabo prava države zaposlitve tako na podlagi člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 kot tudi na podlagi člena 11(2) te uredbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>Ta rešitev se zdi najprimernejša za doseganje ciljev Uredbe št. 883/2004. S tem, ko je pristojnost države zaposlitve vezana na obstoj delovnega razmerja, se lahko ob nastanku dogodkov takoj in s potrebno gotovostjo ugotovi, katero nacionalno pravo se uporablja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>S tem se ohranja pravna varnost, ki je bistvena vrednota v sistemu, katerega cilj je, kot je bilo omenjeno zgoraj, omogočiti usklajevanje in preprečiti nasprotja med nacionalnimi zakonodajami na podlagi tipičnih struktur mednarodnega zasebnega prava.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Poleg tega, kot je bilo že omenjeno, cilj zadevne uredbe ni zagotoviti obstoj pravic do socialne varnosti in socialnih dajatev, katerih ureditev je prepuščena državam članicam.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>Pravo Unije delavcu ne zagotavlja, da bo selitev v državo članico, ki ni njegova matična država, nevtralna z vidika socialne varnosti: zaradi razlik med sistemi in zakonodajami držav članic je lahko taka selitev za zadevno osebo v tem pogledu bolj ali manj ugodna, odvisno od primera.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190919">19. septembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>van den Berg in drugi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑95/18 in C‑96/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:767">EU:C:2019:767</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0064">64</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). Iz te sodbe – ki se nanaša na predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je v okviru istega postopka vložilo Hoge Raad der Nederlanden (vrhovno sodišče Nizozemske), ki pa je bil pravnomočen in na podlagi katerega je bila izdana zgoraj navedena sodba z dne <DATE ISO="20150423">23. aprila 2015</DATE>, Franzen in drugi – izhaja, da država zaposlitve delavca, ki prebiva v drugi državi članici, ni dolžna sprejeti v svoj sistem zavarovanja za obdobja, v katerih se na podlagi naslova II Uredbe št. 883/2004 uporablja zakonodaja države stalnega prebivališča.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Zato to, da te osebe v državi članici stalnega prebivališča niso upravičene do zadevne socialne dajatve, ne vpliva na uporabo kolizijskih pravil iz naslova II Uredbe št. 883/2004. Pri tem je lahko načeloma pravo države stalnega prebivališča ugodnejše od prava države zaposlitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Razlaga, ki bi temeljila na merilih, kot so tista, ki jih je v svojih pripombah v zvezi z značilnostmi delovnega razmerja, trajanjem obdobja, v katerem so bile zadevne osebe zaposlene, trajanjem prekinitev in osredotočenostjo na en sam trg navedla Komisija, bi lahko povzročila več dvomov in negotovosti ter nastanek navzkrižij med nacionalnimi zakonodajami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Poleg tega sta trajanje prekinitev in morebitna vrnitev v prejšnjo državo zaposlitve okoliščini, ki ju je mogoče določiti šele naknadno, tako da v teh obdobjih ne bi bilo mogoče določiti veljavne nacionalne zakonodaje, kar bi povzročilo težave v praksi, zlasti pri izplačevanju dajatev, ki niso pogojene z dokončnim prenehanjem zaposlitve, kot so družinski dodatki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Glede na navedeno menim, da je treba dati izogibanju pretiranemu drobljenju pravil, ki se uporabljajo za posameznega delavca,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi s tem glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19701217">17. decembra 1970</DATE>, <NAME.CASE>Manpower</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑35/70</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1970:120">EU:C:1970:120</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). Res je, da je v tej sodbi navedeno, da je v interesu delavcev migrantov, da zanje za krajša obdobja ne velja zakonodaja različnih držav, saj bi jim to, da nacionalne zakonodaje na splošno izključujejo krajša obdobja za prejemanje nekaterih socialnih dajatev, največkrat škodovalo. Vendar se je ta sodba, ki se je nanašala na predlog za sprejetje predhodne odločbe v zvezi s členom 13(a) Uredbe Sveta EGS št. 3 z dne <DATE ISO="19580925">25. septembra 1958</DATE> o socialni varnosti delavcev migrantov, nanašala na delavca francoske agencije za zagotavljanje začasnega dela, ki je bil povabljen na delo v nemško podjetje. Šlo je torej za enotno, trajno in neprekinjeno delovno razmerje med delavcem in agencijo za zagotavljanje začasnega dela (glej točke od 17 do 19 te sodbe), ki – za razliko od primerov, ki jih obravnavam danes – ni bilo prekinjeno. Razumljivo je, da je Sodišče v takem primeru ob široki razlagi člena 13(a) navedene uredbe, ki se izrecno nanaša le na primere napotitve, odločilo, da je treba uporabiti zakonodajo države članice, v kateri je imela sedež agencija za zagotavljanje začasnega dela.</P></NOTE> prednost pred potrebo po pravni varnosti, na kateri temelji obravnavani normativni sistem.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>V zvezi s tem tudi ugotavljam, da je zakonodajalec Unije, kadar je želel preprečiti takšno razdrobljenost, to izrecno storil.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Gre za sklicevanje na pravila člena 12 Uredbe št. 883/2004 o napotitvi, v skladu s katerimi za osebo, ki opravlja dejavnost zaposlene osebe v državi članici v imenu delodajalca, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>ki tam običajno opravlja dejavnosti in jo ta delodajalec napoti v drugo državo članico, da opravlja delo v imenu tega delodajalca, še naprej velja zakonodaja prve države članice, če predvideno trajanje takega dela ne presega štiriindvajset mesecev in če oseba ni poslana, da nadomesti drugo osebo<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="201C" ID="QE0027"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>Namen te določbe, ki naj bi preprečila, da bi podjetje s sedežem na ozemlju države članice svoje delavce, za katere običajno velja zakonodaja o socialni varnosti te države članice, moralo prijaviti v sistem socialne varnosti druge države članice, v katero so napoteni, da bi opravljali delo za določen čas,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Glej sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20210603">3. junija 2021</DATE>, <NAME.CASE>TEAM POWER EUROPE</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑784/19</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:427">EU:C:2021:427</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20181025">25. oktobra 2018</DATE>, <NAME.CASE>Walltopia</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑451/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:861">EU:C:2018:861</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> je očitno derogativen in izjemne narave ter se zato ne more uporabljati po<?PAGE NO="12"?> analogiji za primere, ki v njej niso izrecno predvideni. Vendar pa se nanaša na primere, za katere je, za razliko od primerov iz postopka v glavni stvari, značilen obstoj neprekinjenega delovnega razmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>Poleg tega menim, da iz navedene sodbe Franzen ni mogoče izpeljati ničesar v prid uporabi zakonodaje države članice zaposlitve tudi po prenehanju delovnega razmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>V točki 50 navedene sodbe je kot pogoj za uporabo zakonodaje države članice zaposlitve navedeno, da zadevna oseba <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>opravlja svojo poklicno dejavnost na ozemlju te države članice<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Poleg tega je Sodišče v točkah 51 in 52 navedene sodbe obravnavani primer razlikovalo od tistih, ki so bili predmet nekaterih prejšnjih sodb<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sklicevalo se je na sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980611">11. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Kuusijärvi</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑275/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:279">EU:C:1998:279</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0039">39</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041111">11. novembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Adanez-Vega</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑372/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:705">EU:C:2004:705</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> in v katerih je prišlo do dokončnega ali začasnega prenehanja delovnega razmerja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Zlasti v točki 52 je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>obdobja, ko se delo v okviru začasne zaposlitve ne opravlja, ni mogoče obravnavati kot začasno prenehanje dela<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, saj <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je delovno razmerje […] trajalo pet let brez prekinitve<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da je Sodišče štelo neprekinjen obstoj delovnega razmerja za bistveno okoliščino, medtem ko je menilo, da dejanski način opravljanja dela ni pomemben – kot v sodbi z dne <DATE ISO="19900503">3. maja 1990</DATE>, Kits van Hejningen<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19900503">3. maja 1990</DATE>, <NAME.CASE>Kits van Heijningen</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑2/89</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1990:183">EU:C:1990:183</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>). V točkah 14 in 15 te sodbe je Sodišče ugotovilo, da člen 13(2)(a) Uredbe 1408/71 ne razlikuje <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>med zaposlitvijo s polnim in krajšim delovnim časom<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/>. Zato je Sodišče odločilo, da v skladu s členom 13(2)(a) Uredbe št. 1408/71 za osebo, ki spada na področje uporabe te uredbe in ki na ozemlju države članice opravlja dejavnost zaposlene osebe za krajši delovni čas, velja zakonodaja te države tako ob dnevih, ko opravlja to dejavnost, kot tudi ob dnevih, ko je ne opravlja.</P></NOTE> – saj se pravo države zaposlitve lahko uporablja tudi za priložnostne zaposlitve in zaposlitve s krajšim delovnim časom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Zato je razumljivo, da je Sodišče v tej zadevi presodilo, da se člen 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 uporablja tudi v dneh, ko se priložnostna storitev ni opravljala, saj je v primeru, ki ga je obravnavalo, za razliko od predmetne zadeve, zaposlitev obstajala ves čas.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Dodatna potrditev moje trditve izhaja tudi iz sodbe z dne <DATE ISO="20170913">13. septembra 2017</DATE>, X<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20170913">13. septembra 2017</DATE>, <NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑569/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:673">EU:C:2017:673</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, ki se prav tako nanaša na Uredbo št. 1408/71, vendar jo je, kot že omenjeno, mogoče prenesti na Uredbo 883/2004 – v zvezi z osebo, zaposleno na Nizozemskem, ki se je z delodajalcem dogovorila za neplačani dopust in je med tem dopustom še dodatno opravljala dejavnost zaposlene osebe v drugi državi članici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>V točki 24 te sodbe je navedeno, da <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>kadar oseba ohrani status zaposlenega delavca v času neplačanega dopusta, ki ji ga je odobril delodajalec, ta oseba opravlja dejavnost zaposlene osebe v smislu naslova II Uredbe št. 1408/71, čeprav se v tem obdobju ne izvajajo glavne obveznosti iz delovnega razmerja<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Ta navedba po mojem mnenju potrjuje, da je za uporabo načela <HT TYPE="ITALIC">lex loci laboris</HT> vedno potreben obstoj delovnega razmerja, ne glede na morebitno začasno prenehanje posameznih obveznosti, ki iz njega izhajajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V tem smislu glej tudi sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Szpunarja v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>X</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑569/15</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:181">EU:C:2017:181</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>, točke od 31 do 36).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Nazadnje menim, da položaja, v katerem sta bili osebi X in Y v času vmesnih prekinitev, ni mogoče uvrstiti na področje uporabe člena 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 (kot tudi ne na področje uporabe člena 11(2) te uredbe) in da se zato pravo države zaposlitve za te položaje ne more uporabiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>Prav tako ni sporno, da zadevni osebi nista bili v položaju iz člena 11(3)(b), (c) in (d) Uredbe št. 883/2004, ki se nanaša na javne uslužbence, osebe, ki prejemajo dajatve za brezposelnost, in osebe, vpoklicane ali ponovno vpoklicane na služenje vojaškega roka ali na civilno služenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Glede na navedeno je mogoče sklepati, da zadevne hipoteze spadajo na področje uporabe določbe člena 11(3)(e), ki se uporablja za vse osebe, za katere se ne uporabljajo točke od (a) do (d) te določbe<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190508">8. maja 2019</DATE>, <NAME.CASE>SF</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑631/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:381">EU:C:2019:381</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, in zlasti za osebe, ki so dokončno prenehale opravljati vsakršno poklicno dejavnost, in za tiste, ki so poklicno dejavnost prenehale opravljati le začasno<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej sodbo z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20041111">11. novembra 2004</DATE>, <NAME.CASE>Adanez-Vega</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑372/02</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2004:705">EU:C:2004:705</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Ponavljam, da je ta ugotovitev v skladu s ciljem določb naslova II Uredbe št. 883/2004, katerih namen je zagotoviti, da za zadevne osebe velja socialna zakonodaja ene same države članice, ne pa zagotoviti plačilo dajatev socialne varnosti, ki je še naprej odvisno od izpolnjevanja vsebinskih pogojev, ki jih določi država članica, katere zakonodaja se uporablja v tem primeru.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>Nacionalno sodišče bo seveda moralo ta načela uporabiti v praksi, jih uporabiti v konkretnem primeru in razlagati nacionalno zakonodajo v skladu s pravom EU.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Na podlagi vseh zgoraj navedenih ugotovitev Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je v predhodno odločanje postavilo Centrale Raad van Beroep (pritožbeno sodišče za zadeve s področja socialnega varstva in javnih uslužbencev, Nizozemska), odgovori, kot sledi:</TXT><P>Člen 11(3)(a) Uredbe št. 883/2004 je treba razlagati tako, da za delavca s stalnim prebivališčem v državi članici, ki običajno dela v drugi državi članici, ne velja zakonodaja države zaposlitve v obdobjih, ko v skladu z zakonodajo o socialni varnosti te države nima veljavne pogodbe o zaposlitvi in ne opravlja nobenega dela, ki bi se v skladu z zakonodajo te države članice lahko štelo za dejavnost zaposlene ali samozaposlene osebe. V teh obdobjih se v skladu s členom 11(3)(e) Uredbe št. 883/2004 uporablja zakonodaja države stalnega prebivališča.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>