To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Nuits-Saint-Georges“

PDO-FR-A0579-AM02

Datum obvestila: 24. julij 2026

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

V točki 1 oddelka IV poglavja I specifikacije proizvoda:

—	je bilo dodano naslednje: navedba „po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024“, saj so bile upravne meje dveh občin preverjene po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024.

Enotni dokument je spremenjen v točki 6.

—	je bilo navedeno, da so zemljevidi, na katerih je prikazano geografsko območje, dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost INAO (Institut National de l’Origine et de la Qualité).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

2.   Razmejeno območje parcel

Ker je pristojni nacionalni odbor na seji 25. junija 2024 ponovno pregledal razmejeno območje parcel za pridelavo grozdja z označbo, je bil prejšnji datum odobritve iz točke 2(a) oddelka IV poglavja I nadomeščen s tem datumom.

Ker je pristojni nacionalni odbor na seji 25. junija 2024 ponovno pregledal posebno razmejeno območje parcel znotraj območja parcel označbe za pridelavo grozdja za vina, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, je bil prejšnji datum odobritve iz točke 2(b) oddelka IV poglavja I nadomeščen s tem datumom.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

3.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja I je bil seznam občin usklajen z uradnim geografskim kodeksom iz leta 2024, saj so bile nekatere občine od zadnje odobritve specifikacije proizvoda preimenovane ali združene.

Prvotne meje območja v neposredni bližini ostajajo nespremenjene.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

4.   Sprememba nadzornega organa

V skladu s spremenjenimi redakcijskimi pravili je bil oddelek II poglavja III specifikacije proizvoda spremenjen tako, da je v njem naveden pristojni nadzorni organ.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime ali imena

„Nuits-Saint-Georges“

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

• 22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS

2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina ali vin

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

To so suha mirna vina.

Bela vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Za bela vina, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, znaša najmanjši volumenski delež naravnega alkohola 11,5 %.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola vin največ 13,5 %.

Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, največ 14 %.

Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, imajo naslednjo najvišjo vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze):

1.	3 grame na liter

2.	ali 4 grame na liter, če je vsebnost skupnih kislin najmanj 55,10 miliekvivalenta na liter oziroma 4,13 grama na liter, izraženega kot vinska kislina (ali 2,7 grama na liter, izraženega kot H2SO4).

Druga analitska merila so skladna s predpisi EU.

Bela vina so uravnotežena, bogata in zelo elegantna.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

2.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

To so suha mirna vina.

Rdeča vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

Za rdeča vina, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, znaša najmanjši volumenski delež naravnega alkohola 11 %.

Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola vin največ 13,5 %.

Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, največ 14 %.

Rdeča vina ob polnjenju vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

Končna vina, pripravljena za dajanje na trg, imajo najvišjo vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) 2 grama na liter.

Druga analitska merila so skladna s predpisi EU.

Za rdeča vina je značilna žareča vijolična barva. Ko so vina mlada, se običajno čutijo note češnje, jagode in črnega ribeza. Med zorenjem dobijo polnost, ki je čutna in polnokrvna kot njihovi pridelovalci. Njihovo cvetico pogosto dopolnjujejo arome usnja, tartufov, krzna in divjačine.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: —

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Vinarske prakse

5.1   Posebni enološki postopki

1.   Posebni enološki postopek

—	Odvzemalne tehnike obogatitve so za rdeča vina dovoljene do koncentracije 10 %.

—	Prepovedana je uporaba lesenih trsk.

—	Po obogatitvi je volumenski delež skupnega alkohola vin največ 13,5 %.

—	Po obogatitvi znaša volumenski delež skupnega alkohola v vinih, za katera se lahko uporabi izraz „premier cru“, največ 14 %.

Poleg teh določb se pri vinarskih praksah za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije.

2.   Pridelovalna praksa

(a)   Gostota zasaditve

—	Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 9 000 trsov na hektar, pri čemer je največja razdalja med vrstami 1,25 metra, najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti pa 0,50 metra.

—	Vinske trte ni treba saditi v vrste, če se upošteva najmanjša gostota zasaditve in je razdalja med trsi večja od 0,50 metra.

(b)   Pravila rezi

Vina izvirajo iz vinskih trt, ki se obrežejo po tu navedenih določbah.

Splošne določbe

Bela vina

Trsi se obrežejo:

—	bodisi v kratko rez (kordonska gojitvena oblika royat in dvoramni kordon) z največ desetimi očesi na trs,

—	bodisi v dolgo rez na enojni guyot z največ osmimi očesi na trs.

Rdeča vina

Trsi se obrežejo z največ osmimi očesi na trs:

—	bodisi v kratko rez (na kordonsko gojitveno obliko royat, gojitveno obliko dvoramni kordon, kotlasto ali pahljačasto gojitveno obliko),

—	bodisi v dolgo rez na enojni guyot.

Posebne določbe

Obdobje vzgoje kordonske oblike je največ dve leti. V tem obdobju je dovoljena rez dvojni guyot z največ petimi očesi na vsakem šparonu.

Rez na enojni guyot se lahko prilagodi:

—	z drugim reznikom, ki omogoča izmenjavanje položaja šparona iz leta v leto,

—	s skrajšanim šparonom z največ tremi očesi in reznikom, omejenim na dve očesi.

Vinska trta se lahko ne glede na rez obreže na dodatna očesa pod pogojem, da je v fenološki fazi, ko ima trta 11 ali 12 listov, število enoletnih rodnih mladik na trs največ enako številu očes iz pravil rezi.

5.2   Največji donosi

1.	Največji donos za bela vina 64 hektolitrov na hektar

2.	Največji donos za rdeča vina 58 hektolitrov na hektar

3.	Največji donos za bela vina z izrazom „premier cru“ 62 hektolitrov na hektar

4.	Največji donos za rdeča vina z izrazom „premier cru“ 56 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in zorenje vin se opravijo na ozemlju naslednjih občin departmaja Côte-d’Or po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024: Nuits-Saint-Georges in Premeaux-Prissey.

7.   Sorte vinske trte

Chardonnay B

Pinot blanc B

Pinot gris G

Pinot noir N

8.   Opis povezave

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje leži na vinorodnem območju Côte de Nuits, katerega relief se v ravni črti razteza na približno 25 kilometrih v smeri sever–jug. To površje tektonskega izvora ločuje apnenčaste planote visokih vinorodnih bregov na zahodu, visoke med 400 in 500 metrov, od ravnine Bresse na vzhodu, ki je tektonski jarek iz terciarja na nadmorski višini približno 250 metrov ob vinorodnem bregu. Območje se razteza na ozemlju občin Nuits-Saint-Georges in Premeaux-Prissey, ki ležita med mestoma Dijon na severu in Beaune v departmaju Côte-d’Or v Burgundiji. Greben vinorodnega brega v občini Nuits-Saint-Georges na višini približno 150 metrov sestavljajo plasti bajocijskega in batonijskega apnenca (srednja jura), katerih ogrodje tvori zelo zbit apnenec, imenovan calcaire de Comblanchien. Med apnenčaste plasti je v spodnjem delu pobočja vrinjen sloj bajocijskega laporja (laporni apnenec), ki v površju ustvarja rahlo dvignjen predel. Pokrajino prekinja zaprta dolina, ki odvaja vodo iz zaledja in skozi katero teče presihajoči potok Meuzin. Na koncu pokrajine je velik aluvialni vršaj, ki ga delno prekriva občina Nuits-Saint-Georges. Apnenčasto podlago na pobočjih pogosto zakrivajo nanosi iz plazovin, gline in ilovice, ki so nastali s preperevanjem podtalja in površja nad njim. Sestava teh plasti je odvisna od njihove lege na pobočju. Na zgornjem pobočju je plast nanosov kamnita in tanka, ob vznožju pa bogata s finimi delci in debelejša (od nekaj deset centimetrov do enega metra). Na zgornjem pobočju se pojavlja značilna tvorba, in sicer plast krioklastičnega grušča na trdem apnencu. Grušč, ki je nastal med poledenitvami v kvartarju, ima odlično odcednost in je slabo rodoviten. Aluvialni vršaj potoka Meuzin sestavljajo apnenčaste in prodnate naplavinske formacije, ki dobro odvajajo vodo. Razmejene parcele za pridelavo grozdja ležijo na grebenu vinorodnega brega, na obeh straneh doline Meuzin, kjer so formacije na površini dovolj razvite, da omogočajo ukoreninjenje in ustrezno odtekanje, ter na zgornjem delu aluvialnega vršaja. Tla so slabo razvita in večinoma karbonatna, plitva in dobro odcedna, zlasti v apnenčasti podlagi. Sledijo reliefnemu zaporedju, ki sega od revnih in zelo apnenčastih tal na zgornjem pobočju prek z glino obogatenih tal nižje do razmeroma globokih tal (0,50 metra), ki so na površju vznožja in aluvialnem vršaju izprana. Podnebje je oceansko in sveže s celinskimi ali južnimi vplivi, ki prehajajo skozi Ronsko-Saonski jarek. Za regionalno oceansko podnebje je značilna zmerna in enakomerna količina padavin (približno 750 milimetrov na leto) brez močne poletne suše. Temperature so precej sveže, saj je letno povprečje 10,5 °C. Vinorodni breg leži vzhodno od masiva Morvan in burgundskih planot. Njegova zavetrna lega mu daje toplotno prednost, pa tudi za to regijo izrazito majhno količino padavin.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Občina Nuits-Saint-Georges je zgodovinsko vinogradniško središče. Leži v osrčju vinogradov vinorodnega brega, podobno kot sosednje mesto Beaune. Zdi se, da je bilo vinogradništvo v občini zelo dejavno že od visokega srednjega veka. Nekatere posebne vinorodne lege (crus) v občini slovijo že več stoletij. Danguy in Aubertin v svojem delu iz leta 1892 navajata, da vinogradi Saint-Georges obstajajo že od leta 1000. Vina, imenovana „Beaune“, ki so se dejansko pridelovala po vsem vinorodnem bregu, se že od 15. stoletja prodajajo po vsej Evropi. V času največjega razcveta Burgundskega vojvodstva so bila njegov zaščitni znak. Ta opojna rdeča vina z malo tanini, znana kot pinots vermeils (živo rdeči pinoti), so bila edina vina, primerna za prevoz. V 18. stoletju je v regiji prišlo do vzpona trgovcev vinogradnikov, s čimer so burgundska vina dobila novo identiteto in se razširila po vsej Evropi. V tem obdobju so se v občini Nuits pojavile trgovske hiše, ki so zaznamovale vinogradniško zgodovino regije. Občina Nuits se je nato uveljavila kot drugo središče trgovine z vini v Burgundiji, na pobočjih mesta Beaune. Vinorodni breg je trgovske hiše, ki so obvladovale velik del trga, oskrboval z vrhunskimi vini. Leta 1892 se je občina Nuits kot znak že uveljavljene podobe odličnosti preimenovala v Nuits-Saint-Georges, saj je svojemu imenu dodala še ime svoje najprestižnejše vinorodne lege (crus). Leta 1934 so bile geografske meje označbe porekla „Nuits-Saint-Georges“ določene s sodbo civilnega sodišča v Beaunu. Na podlagi te sodbe je bila takratna označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Nuits-Saint-Georges“ priznana z uredbo z dne 11. septembra 1936. Vinogradi in dejavniki, ki prispevajo k njihovi kakovosti, so bili predmet obsežnega preučevanja že od 18. stoletja dalje, pri čemer so številni avtorji pripravili razvrstitve burgundskih vinorodnih leg (crus). To delo je doseglo vrhunec leta 1860 z razvrstitvijo, ki jo je pripravil odbor za vinogradništvo okrožja Beaune. Za vsako pregledano občino je bil vsak climat (vinograd, običajno ime lieu-dit (parcele)), zasajen z žlahtno sorto, razvrščen na lestvici kakovosti. Leta 1943 je bil za občino Nuits-Saint-Georges priznan seznam climats, upravičenih do uporabe izraza „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega). To so bile najbolj cenjene lege, opredeljene zlasti leta 1860. Glavna sorta vinske trte, ki se goji v vinogradih, je pinot noir N. Goji se tudi sorta chardonnay B, vendar ta predstavlja le 2 % pridelanega grozdja in večinoma uspeva na območju Premeaux-Prissey. Vinska trta se goji v skladu z veljavnimi praksami v regiji Côte, zlasti z gostoto zasaditve več kot 9 000 trsov na hektar. Proizvajalci dobro vedo, kako občutljiva so njihova tla za erozijo, zato si skrbno prizadevajo za ohranjanje njihove celovitosti. Vina po tradiciji zorijo, kar jim daje primernost za staranje, ki se razlikuje po značilnostih letnika in climat. Leta 2009 so vinogradi obsegali približno 300 hektarjev, od tega je bilo 148 hektarjev razvrščenih kot „premier cru“. Povprečni letni obseg proizvodnje je znašal 13 400 hektolitrov. Proizvodnja belega vina, ki poteka na površini 6 hektarjev, predstavlja le približno 300 hektolitrov. Približno dve tretjini vin prodajo proizvajalci.

(c)   Informacije o kakovosti in lastnostih proizvoda

Za rdeča vina je značilna žareča vijolična barva. Ko so vina mlada, se običajno čutijo note češnje, jagode in črnega ribeza. Med zorenjem dobijo polnost, ki je čutna in polnokrvna kot njihovi pridelovalci. Njihovo cvetico pogosto dopolnjujejo arome usnja, tartufov, krzna in divjačine. Vina z izrazom „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega) so značilno močna in se ponašajo z izrazito taninsko strukturo. V steklenici se razvijajo dlje časa in imajo velik potencial za staranje. Bela vina so uravnotežena, bogata in zelo elegantna.

(d)   Medsebojni vzročni vplivi

Občina Nuits-Saint-Georges, ki leži v osrčju vinogradov Côte de Nuits, je gospodarsko v celoti usmerjena v vrhunska burgundska vina. Njenemu statusu prestolnice vinogradov Côte de Nuits se namreč pridruži še ugled njenega vinorodnega območja, ki se razprostira po širokem zahodnem pobočju in njegovem vznožju. Takšen svet omogoča večjo osvetljenost, zato se tla tudi zgodaj segrevajo. Na ravnini so pogoste jutranje meglice, ki pa ne dosežejo višje ležečih predelov. Zaradi pretežno apnenčaste podlage pobočja in podlage formacij na njegovem vznožju so tla dobro odcedna in zmerno rodovitna. Ta razporeditev ustvarja prvovrstno lego, na kateri lahko lokalna sorta pinot noir N v celoti izrazi svoj potencial. Takšna topla mezoklima in zmerna rodovitnost tal dajeta rdečim vinom uravnotežen, koncentriran značaj, ki se kaže v obstojnosti cele lestvice kompleksnih in razvijajočih se arom. Tudi sorta chardonnay B, ki izvira iz Burgundije, uspeva na nekaterih legah s pretežno lapornatimi tlemi. Med zorenjem se ohrani dovolj kislin, da so bela vina elegantna in obstojna. Proizvajalci si z vinogradniškimi in kletarskimi praksami prizadevajo poudariti posebnosti naravnega okolja „Nuits-Saint-Georges“. Veliko gostoto zasaditve, nadzorovani donos in skrbni postopek trganja dopolnjujejo tradicionalne tehnike vinifikacije in dolgotrajno zorenje v kleti. Pokrajina, kamninska raznolikost in pestrost tal, ki so se razvila tu, v vinih ustvarjajo vrsto različnih posebnosti, kar proizvajalce že več generacij spodbuja k razlikovanju med climats, ki sestavljajo vinorodno območje. Ustaljena praksa je bilo navajanje imena climat, s katerega je izviralo grozdje, na etiketah steklenic. Poleg tega je izraz „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega) omogočil poudarjanje najbolj znanih climats, ki so bili pogosto znani že od davnih časov. Leta 1816 je Jullien lieu-dit Saint-Georges v občini Nuits-Saint-Georges skupaj s Clos de Premeau uvrstil v prvi razred, preostale vinograde v obeh občinah pa v drugi razred. Leta 1860 je odbor za vinogradništvo okrožja Beaune približno 300 hektarjev v obeh občinah uvrstil med „vinograde za vrhunska vina“, pri čemer je bilo več kot 100,53 hektara uvrščenih v prvi razred. Ta razvrstitev je bila podlaga za poznejše priznanje climat kot „premier cru“ (vrhunska vinorodna lega). Leta 1934, ko so se v Burgundiji spoprijemali s hudimi gospodarskimi težavami, so nekateri proizvajalci iz občine Nuits skupaj ustanovili someljejsko bratovščino Confrérie des chevaliers du tastevin. To združenje, ki je pravzor vinskih bratovščin, je namenjeno promociji in širjenju burgundskih vin po vsem svetu. Združenje ima danes sedež zunaj mesta, v gradu Clos de Vougeot. Bratovščina je uspešno pripomogla k ohranjanju prestižne podobe burgundskih vin, njena prizadevanja pa so koristila tudi vinom „Nuits-Saint-Georges“. Ta so znana po vsem svetu, od najglobljih oceanov pa vse do Lune! Leta 1971 je odprava Apolla 15 na Luno namreč ponesla etiketo „Nuits-Saint-Georges“ za zvrstno vino Terre-Lune in po njem poimenovala enega od kraterjev na Luni Krater sv. Jurija (fr. saint Georges). Zaščitena označba porekla „Nuits-Saint-Georges“ je tudi botra jedrske podmornice Le Rubis. Rdeča vina „Nuits-Saint-Georges“ slovijo po vsem svetu.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, druge zahteve)

Označevanje

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

Ime zaščitene označbe porekla se lahko dopolni z izrazom „premier cru“ pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje zanj.

Ime zaščitene označbe porekla se pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje za izraz „premier cru“, lahko dopolni z izrazom „premier cru“, ki mu sledi ime enega od climats, naštetih v nadaljevanju.

Imenu zaščitene označbe porekla lahko pri vinih, ki izpolnjujejo proizvodne pogoje za izraz „premier cru“, sledi ime enega od climats, naštetih v nadaljevanju.

Seznam climats:

—	„Aux Argillas“

—	„Aux Boudots“

—	„Aux Bousselots“

—	„Aux Chaignots“

—	„Aux Champs Perdrix“

—	„Aux Cras“

—	„Aux Murgers“

—	„Aux Perdrix“

—	„Aux Thorey“

—	„Aux Vignerondes“

—	„Chaines Carteaux“

—	„Château Gris“

—	„Clos Arlot“

—	„Clos de la Maréchale“

—	„Clos des Argillières“

—	„Clos des Corvées“

—	„Clos des Corvées Pagets“

—	„Clos des Forêts Saint-Georges“

—	„Clos des Grandes Vignes“

—	„Clos des Porrets—Saint—Georges“

—	„Clos Saint-Marc“

—	„En la Perrière Noblot“

—	„La Richemone“

—	„Les Argillières“

—	„Les Cailles“

—	„Les Chabœufs“

—	„Les Crots“

—	„Les Damodes“

—	„Les Didiers“

—	„Les Hauts Pruliers“

—	„Les Perrières“

—	„Les Porrets-Saint-Georges“

—	„Les Poulettes“

—	„Les Procès“

—	„Les Pruliers“

—	„Les Saints-Georges“

—	„Les Terres Blanches“

—	„Les Vallerots“

—	„Les Vaucrains“

—	„Roncière“

—	„Rue de Chaux“

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, zajema ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2024:

—

departma Côte-d’Or: Agencourt, Aloxe-Corton, Ancey, Arcenant, Argilly, Autricourt, Auxey-Duresses, Baubigny, Beaune, Belan-sur-Ource, Bévy, Bissey-la-Côte, Bligny-lès-Beaune, Boncourt-le-Bois, Bouix, Bouze-lès-Beaune, Brion-sur-Ource, Brochon, Cérilly, Chamboeuf, Chambolle-Musigny, Channay, Charrey-sur-Seine, Chassagne-Montrachet, Châtillon-sur-Seine, Chaumont-le-Bois, Chaux, Chenôve, Chevannes, Chorey-lès-Beaune, Collonges-lès-Bevy, Combertault, Comblanchien, Corcelles-les-Arts, Corcelles-les-Monts, Corgoloin, Cormot-Vauchignon, Corpeau, Couchey, Curley, Curtil-Vergy, Daix, Dijon, Ebaty, Echevronne, Epernay-sous-Gevrey, Etrochey, Fixin, Flagey-Echézeaux, Flavignerot, Fleurey-sur-Ouche, Fussey, Gerland, Gevrey-Chambertin, Gilly-lès-Citeaux, Gomméville, Grancey-sur-Ource, Griselles, La-Rochepot, Ladoix-Serrigny, Lantenay, Larrey, L’Etang-Vergy, Levernois, Magny-lès-Villers, Mâlain, Marcenay, Marey-lès-Fussey, Marsannay-la-Côte, Massingy, Mavilly-Mandelot, Meloisey, Merceuil, Messanges, Meuilley, Meursanges, Meursault, Molesme, Montagny-lès-Beaune, Monthelie, Montliot-et-Courcelles, Morey-Saint-Denis, Mosson, Nantoux, Nicey, Noiron-sur-Seine, Nolay, Obtrée, Pernand-Vergelesses, Perrigny-lès-Dijon, Plombières-lès-Dijon, Poincon-lès-Larrey, Pommard, Pothières, Prusly-sur-Ource, Puligny-Montrachet, Quincey, Reulle-Vergy, Ruffey-lès-Beaune, Saint-Aubin, Saint-Bernard, Sainte-Colombe-sur-Seine, Sainte-Marie-la-Blanche, Saint-Philibert, Saint-Romain, Santenay, Savigny-lès-Beaune, Segrois, Tailly, Talant, Thoires, Valforêt (del ozemlja, ki ustreza nekdanji občini Clémencey), Vannaire, Velars-sur-Ouche, Vertault, Vignoles, Villars-Fontaine, Villebichot, Villedieu, Villers-la-Faye, Villers-Patras, Villy-le-Moutier, Vix, Volnay, Vosne-Romanée in Vougeot;

—

departma Rhône: Alix, Anse, Arnas, Bagnols, Beaujeu, Belleville-en-Beaujolais, Belmont-d’Azergues, Blacé, Bully, Cercié, Chambost-Allières, Chamelet, Charentay, Charnay, Châtillon, Chazay-d’Azergues, Chénas, Chessy, Chiroubles, Cogny, Corcelles-en-Beaujolais, Denicé, Dracé, Emeringes, Fleurie, Frontenas, Gleizé, Juliénas, Jullié, L’Arbresle, Lacenas, Lachassagne, Lancié, Lantignié, Le Breuil, Le Perréon, Légny, Les Ardillats, Létra, Limas, Lozanne, Lucenay, Marchampt, Marcy, Moiré, Montmelas-Saint-Sorlin, Morancé, Odenas, Pommiers, Porte des Pierres Dorées, Quincié-en-Beaujolais, Régnié-Durette, Rivolet, Saint-Etienne-des-Oullières, Saint-Georges-de-Reneins, Saint-Germain-Nuelles, Saint-Vérand, Saint-Clément-sur-Valsonne, Saint-Cyr-le-Chatoux, Saint-Didier-sur-Beaujeu, Sainte-Paule, Saint-Etienne-la-Varenne, Saint-Jean-des-Vignes, Saint-Julien, Saint-Just-d’Avray, Saint-Lager, Saint-Romain-de-Popey, Salles-Arbuissonnas-en-Beaujolais, Sarcey, Taponas, Ternand, Theizé, Val-d’Oingt, Vaux-en-Beaujolais, Vauxrenard, Vernay, Ville-sur-Jarnioux, Villefranche, Villié-Morgon in Vindry-sur-Turdine (del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Dareizé, Les Olmes in Saint-Loup);

—

departma Saône-et-Loire: Aluze, Ameugny, Azé, Barizey, Beaumont-sur-Grosne, Berzé-la-Ville, Berzé-le-Châtel, Bissey-sous-Cruchaud, Bissy-la-Mâconnaise, Bissy-sous-Uxelles, Bissy-sur-Fley, Blanot, Bonnay-Saint-Ythaire, Bouzeron, Boyer, Bray, Bresse-sur-Grosne, Burgy, Burnand, Bussières, Buxy, Cersot, Chagny, Chaintré, Châlon-sur-Saône, Chamilly, Champagny-sous-Uxelles, Champforgeuil, Chânes, Change, Chapaize, La Chapelle-de-Bragny, La Chapelle-de-Guinchay, La Chapelle-sous-Brancion, Charbonnières, Chardonnay, La Charmée, Charnay-lès-Mâcon, Charrecey, Chasselas, Chassey-le-Camp, Château, Châtenoy-le-Royal, Chaudenay, Cheilly-lès-Maranges, Chenôves, Chevagny-les-Chevrières, Chissey-lès-Mâcon, Clessé, Cluny, Cormatin, Cortambert, Cortevaix, Couches, Crèches-sur-Saône, Créot, Cruzille, Culles-les-Roches, Curtil-sous-Burnand, Davayé, Demigny, Dennevy, Dezize-lès-Maranges, Donzy-le-Pertuis, Dracy-lès-Couches, Dracy-le-Fort, Epertully, Etrigny, Farges-lès-Chalon, Farges-lès-Macon, Flagy, Fleurville, Fley, Fontaines, Fragnes-la-Loyère (del, ki ustreza nekdanji občini La Loyère), Fuissé, Genouilly, Germagny, Givry, Granges, Grévilly, Hurigny, Igé, Jalogny, Jambles, Jugy, Jully-lès-Buxy, La Vineuse-sur-Frégande (del, ki ustreza nekdanjim občinam Donzy-le-National, La Vineuse in Massy), Lacrost, Laives, Laizé, Lalheue, Leynes, Lournand, Lugny, Mâcon, Malay, Mancey, Martailly-lès-Brancion, Massilly, Mellecey, Mercurey, Messey-sur-Grosne, Milly-Lamartine, Montagny-lès-Buxy, Montbellet, Montceaux-Ragny, Moroges, Nanton, Ozenay, Paris-l’Hôpital, Péronne, Pierreclos, Plottes, Préty, Prissé, Pruzilly, Remigny, La Roche-Vineuse, Romanèche-Thorins, Rosey, Royer, Rully, Saint-Jean-de-Trézy, Saint-Albain, Saint-Ambreuil, Saint-Amour-Bellevue, Saint-Boil, Saint-Clément-sur-Guye, Saint-Denis-de-Vaux, Saint-Désert, Saint-Gengoux-de-Scissé, Saint-Gengoux-le-National, Saint-Germain-lès-Buxy, Saint-Gervais-sur-Couches, Saint-Gilles, Saint-Jean-de-Vaux, Saint-Léger-sur-Dheune, Saint-Mard-de-Vaux, Saint-Martin-Belle-Roche, Saint-Martin-du-Tartre, Saint-Martin-sous-Montaigu, Saint-Maurice-de-Satonnay, Saint-Maurice-des-Champs, Saint-Rémy, Saint-Sernin-du-Plain, Saint-Vallerin, Saint-Vérand, Saisy, La Salle, Salornay-sur-Guye, Sampigny-lès-Maranges, Sancé, Santilly, Sassangy, Saules, Savigny-sur-Grosne, Sennecey-le-Grand, Senozan, Sercy, Serrières, Sigy-le-Châtel, Sologny, Solutré-Pouilly, Saint-Maurice-lès-Couches, Saint-Pierre-de-Varennes, Saint-Symphorien-d’Ancelles, Taizé, Tournus, Uchizy, Varennes-lès-Mâcon, Vaux-en-Pré, Vergisson, Vers, Verzé, Le Villars, Vinzelles in Viré;

—

departma Yonne: Aigremont, Annay-sur-Serein, Arcy-sur-Cure, Asquins, Augy, Auxerre, Avallon, Bazarnes, Beine, Bernouil, Béru, Bessy-sur-Cure, Bleigny-le-Carreau, Censy, Chablis, Champlay, Champs-sur-Yonne, Chamvres, Charentenay, Châtel-Gérard, Chemilly-sur-Serein, Cheney, Chevannes, Chichée, Chitry, Collan, Coulangeron, Coulanges-la-Vineuse, Courgis, Cruzy-le-Châtel, Dannemoine, Deux-Rivières, Dyé, Epineuil, Escamps, Escolives-Sainte-Camille, Fleys, Fontenay-près-Chablis, Gy-l’Evêque, Héry, Irancy, Island, Joigny, Jouancy, Junay, Jussy, La-Chapelle-Vaupelteigne, Lichères-près-Aigremont, Lignorelles, Ligny-le-Châtel, Lucy-sur-Cure, Maligny, Mélisey, Merry-Sec, Migé, Molay, Molosmes, Montholon (samo del, ki ustreza ozemlju nekdanjih občin Champvallon, Villiers-sur-Tholon in Volgré), Montigny-la-Resle, Mouffy, Moulins-en-Tonnerrois, Nitry, Noyers, Ouanne, Paroy-sur-Tholon, Pasilly, Pierre-Perthuis, Poilly-sur-Serein, Pontigny, Préhy, Quenne, Roffey, Rouvray, Saint-Père, Sainte-Pallaye, Sarry, Senan, Serrigny, Saint-Bris-le-Vineux, Saint-Cyr-les-Colons, Sainte-Vertu, Tharoiseau, Tissey, Tonnerre, Tronchoy, Val-de-Mercy, Vallan, Venouse, Venoy, Vermenton, Vézannes, Vézelay, Vézinnes, Villeneuve-Saint-Salves, Villy, Vincelles, Vincelottes, Viviers in Yrouerre.

Pravni okvir

Nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja

Dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja

(a)	Ime climat, ki se lahko poveže z izrazom „premier cru“, sledi takoj za imenom zaščitene označbe porekla in se natisne s črkami, ki v višino in širino merijo največ toliko kot črke, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(b)

Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za ime parcele (lieu-dit) v zemljiški knjigi; — je to navedeno v prijavi pridelka. Črke za navedbo imena parcele (lieu-dit), vpisanega v katastru, v višino in širino merijo največ polovico velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene označbe porekla.

(c)	Pri označevanju vin z zaščiteno označbo porekla se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bourgogne“ ali „Grand Vin de Bourgogne“.

(d)	Kadar se na etiketi navede sorta vinske trte, ta ne sme biti v istem vidnem polju kot obvezne navedbe in se natisne s črkami, ki merijo največ 2 mm.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/boagri/document_administratif-b1623bde-4ee9-46cb-806e-556ec29a84a4

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.