<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><CONCLUSION NNC="YES" xmlns:fmx="http://opoce" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:noNamespaceSchemaLocation="http://formex.publications.europa.eu/schema/formex-05.58-20161101.xd"><BIB.CONCLUSION><REF.CASE FILE="n.a."><NO.CASE>C-741/19</NO.CASE></REF.CASE><NO.CELEX>62019CC0741</NO.CELEX><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2021:164">EU:C:2021:164</NO.ECLI><NO.SEQ>0001</NO.SEQ><PAGE.FIRST.ECR>1</PAGE.FIRST.ECR><PAGE.SEQ>1</PAGE.SEQ><PAGE.LAST.ECR>25</PAGE.LAST.ECR><PAGE.TOTAL>25</PAGE.TOTAL></BIB.CONCLUSION><CURR.TITLE><PAGE.HEADER><P><HT TYPE="SC">Sklepni predlogi M. Szpunarja – Zadeva C‑741/19</HT></P><P><HT TYPE="SC">Republika Moldavija</HT></P></PAGE.HEADER></CURR.TITLE><TITLE><TI><P><HT TYPE="UC">Sklepni predlogi generalnega pravobranilca</HT></P><P><HT TYPE="UC">Macieja Szpunarja</HT>,</P><P>predstavljeni <DATE ISO="20210303">3. marca 2021</DATE><NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0001"><P>Jezik izvirnika: francoščina.</P></NOTE></P></TI><STI><P><HT TYPE="BOLD">Zadeva C‑741/19</HT></P><P>Republika Moldavija</P><P>proti</P><P>družbi Komstroy, pravni naslednici družbe Energoalians</P><P><HT TYPE="NORMAL">(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija))</HT></P></STI></TITLE><INTERMEDIATE><INDEX IDX.CLOSE="“" SEPARATOR=" – " IDX.OPEN="„"><KEYWORD>Predhodno odločanje</KEYWORD><KEYWORD>Pogodba o energetski listini</KEYWORD><KEYWORD>Pojem <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0001" REF.END="QE0001"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0001" CODE="2018" ID="QE0001"/></KEYWORD><KEYWORD>Spori med investitorjem in pogodbenico</KEYWORD><KEYWORD>Položaj, ki je povsem zunaj pravnega reda Unije</KEYWORD><KEYWORD>Pristojnost Sodišča</KEYWORD></INDEX></INTERMEDIATE><CONTENTS.CONCLUSION><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">I.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Uvod</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0001"><NO.P>1.</NO.P><TXT>Določbe Pogodbe o energetski listini<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0002"><P>Podpisana v Lizboni <DATE ISO="19941217">17. decembra 1994</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 1, str. 199) in v imenu Evropske unije odobrena s Sklepom Sveta in Komisije z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> o Pogodbi o energetski listini in Protokolu k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, ki so ju sklenile Evropske skupnosti (98/181/ES, ESPJ, Euratom) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 24).</P></NOTE> (v nadaljevanju: PEL) so bile – odkar jo je pred skoraj 30 leti podpisala Evropska unija – predmet vprašanj za predhodno odločanje le dvakrat, in to vključno s to zadevo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0003"><P>Drugi zadevi, ki se nanašata na razlago PEL, sta združeni zadevi Federazione nazionale delle imprese elettrotecniche ed elettroniche (Anie) in drugi (C‑798/18 in C‑799/18), ki sta pred Sodiščem še v teku.</P></NOTE> Ta zadeva je torej edinstvena, najprej ker se z njo Sodišču ponuja dobrodošla priložnost, da se izreče o pomenu določb, ki do zdaj še niso bile razložene.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0002"><NO.P>2.</NO.P><TXT>Dalje, spor, v okviru katerega se postavljajo zadevna vprašanja za predhodno odločanje, ne zadeva niti Unije niti držav članic: poteka med Republiko Moldavijo in ukrajinsko družbo, zato se na prvi pogled zdi, da ni povezan z Unijo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0003"><NO.P>3.</NO.P><TXT>Nazadnje, po moji analizi bi morala ta zadeva Sodišče pripeljati do tega, da se izreče o pomembnem vprašanju, to je združljivosti mehanizma reševanja sporov, uvedenega s PEL, s pravom Unije, po zgledu sodbe Achmea<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0004"><P>Sodba z dne <DATE ISO="20180306">6. marca 2018</DATE> (C‑284/16, v nadaljevanju: sodba <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Achmea</NAME.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:158">EU:C:2018:158</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="2"?><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">II.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pravni okvir</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">PEL</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0004"><NO.P>4.</NO.P><TXT>Unija je PEL podpisala <DATE ISO="19941217">17. decembra 1994</DATE>, v njenem imenu pa je bila odobrena s Sklepom 98/181. Pogodbenice PEL so tudi vse države članice razen Italijanske republike in 28 tretjih držav.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0005"><NO.P>5.</NO.P><TXT>V uvodu PEL je navedeno:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0002" REF.END="QE0002"/>Pogodbenice te pogodbe,</P><P>[…]</P><P>ob upoštevanju Evropsko energetsko listino, ki je bila sprejeta v Sklepnem dokumentu haaške konference o Evropski energetski listini, podpisanem v Haagu <DATE ISO="19911217">17. decembra 1991</DATE>;</P><P>[…]</P><P>v želji izvajati temeljno zamisel pobude Evropske energetske listine, to je pospešiti gospodarsko rast z ukrepi za liberalizacijo naložb v energetiko in trgovine z energijo;</P><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0002" CODE="201C" ID="QE0002"/></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0006"><NO.P>6.</NO.P><TXT>PEL je sestavljena iz uvoda in osmih delov. Deli I, II, III in V so naslovljeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0003" REF.END="QE0003"/>Opredelitev pojmov in namen<QUOT.END REF.START="QS0003" CODE="201C" ID="QE0003"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0004" REF.END="QE0004"/>Trgovina<QUOT.END REF.START="QS0004" CODE="201C" ID="QE0004"/>, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0005" REF.END="QE0005"/>Pospeševanje in varstvo naložb<QUOT.END REF.START="QS0005" CODE="201C" ID="QE0005"/> ter <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0006" REF.END="QE0006"/>Reševanje sporov<QUOT.END REF.START="QS0006" CODE="201C" ID="QE0006"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0007"><NO.P>7.</NO.P><TXT>Člen 1 PEL, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0007" REF.END="QE0007"/>Opredelitev pojmov<QUOT.END REF.START="QS0007" CODE="201C" ID="QE0007"/>, določa:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0008" REF.END="QE0008"/>V tej pogodbi:</P><P>[…]</P><P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>6.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0009" REF.END="QE0009"/>Naložba<QUOT.END REF.START="QS0009" CODE="2018" ID="QE0009"/> pomeni vsako vrsto sredstev, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom kak investitor, in vključuje:</TXT><P>[…]</P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>denarne terjatve in zahtevke za izvajanje pogodbenih storitev, ki imajo gospodarsko vrednost in so povezane z naložbo;</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(f)</NO.P><TXT>vsako pravico, zagotovljeno […] [s] pogodbo, […] za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki.</TXT><P>[…]</P><?PAGE NO="3"?><P><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0010" REF.END="QE0010"/>Naložba<QUOT.END REF.START="QS0010" CODE="2018" ID="QE0010"/> se nanaša na vsako naložbo, ki je povezana z gospodarsko dejavnostjo v energetiki, in na naložbe ali vrste naložb, ki jih je pogodbenica na svojem območju označila kot <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0011" REF.END="QE0011"/>projekte za učinkovito izvajanje [Evropske energetske] [l]istine<QUOT.END REF.START="QS0011" CODE="2018" ID="QE0011"/> in o tem obvestila Sekretariat.</P></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>7.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0012" REF.END="QE0012"/>Investitor<QUOT.END REF.START="QS0012" CODE="2018" ID="QE0012"/> pomeni:</TXT><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>za pogodbenico</TXT><P><LIST TYPE="roman"><ITEM><NP><NO.P>(i)</NO.P><TXT>fizično osebo, ki ima državljanske pravice ali državljanstvo pogodbenice ali pa ima stalno prebivališče v tej državi pogodbenici v skladu z njeno ustrezno zakonodajo;</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(ii)</NO.P><TXT>družbo ali drugo organizacijo, organizirano v skladu z njeno ustrezno zakonodajo v tej pogodbenici;</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>za <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0013" REF.END="QE0013"/>tretjo državo<QUOT.END REF.START="QS0013" CODE="2018" ID="QE0013"/>, fizično osebo, družbo ali drugo organizacijo, ki <HT TYPE="ITALIC">mutatis mutandis</HT> izpolnjuje pogoje iz pododstavka (a) za pogodbenico.</TXT></NP></ITEM></LIST></P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>8.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0014" REF.END="QE0014"/>Uresničiti naložbe<QUOT.END REF.START="QS0014" CODE="2018" ID="QE0014"/> ali <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0015" REF.END="QE0015"/>uresničevanje naložb<QUOT.END REF.START="QS0015" CODE="2018" ID="QE0015"/> pomeni začetek izvajanja nove naložbe, pridobitev vseh ali dela obstoječih naložb ali prehod na druga področja naložbene dejavnosti.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P><LIST TYPE="ARAB"><ITEM><NP><NO.P>10.</NO.P><TXT><QUOT.START CODE="201A" ID="QS0016" REF.END="QE0016"/>Območje<QUOT.END REF.START="QS0016" CODE="2018" ID="QE0016"/> pomeni za državo pogodbenico:</TXT></NP></ITEM></LIST></P><P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>ozemlje pod njeno suverenostjo, pri čemer se razume, da to ozemlje vključuje kopno, notranje vode in teritorialno morje,</TXT><P>in</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>pod pogoji mednarodnega pomorskega prava in v skladu z njim morje, morsko dno in njegovo podzemlje, na katerih pogodbenica uresničuje suverene pravice in so pod njeno jurisdikcijo.</TXT><P>Za regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica, območje pomeni območja držav članic te organizacije po določbah, vsebovanih v sporazumu o ustanovitvi te organizacije.</P></NP></ITEM></LIST><P>[…]<QUOT.END REF.START="QS0008" CODE="201C" ID="QE0008"/></P></P></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0008"><NO.P>8.</NO.P><TXT>Člen 26 PEL, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0017" REF.END="QE0017"/>Reševanje sporov med investitorjem in pogodbenico<QUOT.END REF.START="QS0017" CODE="201C" ID="QE0017"/>, določa:</TXT><P><QUOT.S LEVEL="1"><PARAG IDENTIFIER="026.001"><NO.PARAG><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0018" REF.END="QE0018"/>1.</NO.PARAG><ALINEA>Spori med pogodbenico in investitorjem druge pogodbenice v zvezi z naložbo druge pogodbenice na območju prve pogodbenice, ki zadevajo domnevno kršitev obveznosti prve pogodbenice iz dela III, se, če je mogoče, rešujejo po mirni poti.</ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.002"><NO.PARAG>2.</NO.PARAG><ALINEA><P>Če spora v treh mesecih od datuma, ko je ena od strank v sporu zahtevala mirno rešitev spora, ne bi bilo mogoče rešiti v skladu z določbami iz odstavka 1, lahko investitor, ki je stranka v sporu, po svoji izbiri preda spor v reševanje:</P><LIST TYPE="alpha"><ITEM><NP><NO.P>(a)</NO.P><TXT>rednim sodiščem ali upravnim sodiščem pogodbenice v sporu;</TXT><?PAGE NO="4"?><P>[ali]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(b)</NO.P><TXT>v skladu s kakršnim koli ustreznim in vnaprej dogovorjenim postopkom za reševanje spora; […]</TXT><P>[ali]</P></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>(c)</NO.P><TXT>v skladu z odstavki v nadaljevanju tega člena.</TXT></NP></ITEM></LIST><P>[…]</P></ALINEA></PARAG><PARAG IDENTIFIER="026.006"><NO.PARAG>6.</NO.PARAG><ALINEA>Razsodišče, ustanovljeno po odstavku 4, odloča o spornih zadevah v skladu s to pogodbo in veljavnimi pravili in načeli mednarodnega prava.</ALINEA><ALINEA>[…]<QUOT.END REF.START="QS0018" CODE="201C" ID="QE0018"/></ALINEA></PARAG></QUOT.S></P></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Francosko pravo</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0009"><NO.P>9.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1520 francoskega zakonika o civilnem postopku je ničnostna tožba zoper arbitražno odločbo, izdano v Franciji, med drugim dopustna le, če se je arbitražno sodišče napačno izreklo za pristojno ali nepristojno.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">III.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Dejansko stanje v sporu o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0010"><NO.P>10.</NO.P><TXT>Družba Ukrenergo, ukrajinska proizvajalka električne energije, je na podlagi dveh pogodb, sklenjenih 1. in <DATE ISO="19990224">24. februarja 1999</DATE>, prodajala električno energijo družbi Energoalians, ukrajinski distributerki električne energije, ki jo je nato prodajala naprej družbi Derimen Properties Limited (v nadaljevanju: Derimen), registrirani na Britanskih Deviških otokih, ta pa jo je naprej prodajala družbi Moldtranselectro, moldavskemu javnemu podjetju. Količine električne energije, ki jih je bilo treba dobaviti, so bile vsak mesec določene neposredno med družbo Moldtranselectro in družbo Ukrenergo, ki je to električno energijo dobavila pod pogoji <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0019" REF.END="QE0019"/>DAF Incoterms 1990<QUOT.END REF.START="QS0019" CODE="201C" ID="QE0019"/>, to je do meje med Ukrajino in Moldavijo na ukrajinski strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0011"><NO.P>11.</NO.P><TXT>Električna energija je bila dobavljena v letih 1999 in 2000, razen od maja do julija 1999. Družbi Energoalians je morala za vsakomesečno dobavo plačevati družba Derimen, ta pa je morala prejeti plačilo od družbe Moldtranselectro. Cene, ki so veljale za plačilo, so bile določene z aneksi k pogodbi z dne <DATE ISO="19990224">24. februarja 1999</DATE>, v skladu s katerimi je bila cena, ki jo je družbi Derimen plačala družba Moldtranselectro, približno dvakrat višja od tiste, ki jo je družba Derimen plačala družbi Energoalians.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0012"><NO.P>12.</NO.P><TXT>Družba Derimen je družbi Energoalians plačala ceno za vso kupljeno električno energijo, medtem ko je družba Moldtranselectro družbi Derimen plačala le delno.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0013"><NO.P>13.</NO.P><TXT>Družba Derimen je s pogodbo z dne <DATE ISO="20000530">30. maja 2000</DATE> svojo terjatev do družbe Moldtranselectro prenesla na družbo Energoalians.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="5"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0014"><NO.P>14.</NO.P><TXT>Družba Moldtranselectro je svoj dolg delno poravnala s tem, da je na družbo Energoalians prenesla več terjatev, ki jih je imela. Družba Energoalians je poplačilo preostanka svoje terjatve nato zaman poskušala doseči v postopkih pred moldavskimi in ukrajinskimi sodišči.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0015"><NO.P>15.</NO.P><TXT>Ker so po mnenju družbe Energoalians nekatera ravnanja Republike Moldavije pomenila resne kršitve obveznosti na podlagi PEL, je ta družba sprožila arbitražni postopek, predviden v členu 26 te pogodbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0016"><NO.P>16.</NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Ad hoc</HT> arbitražno sodišče se je z odločbo, izdano v Parizu <DATE ISO="20131025">25. oktobra 2013</DATE> z večino glasov, izreklo za pristojno, in ker je menilo, da je Republika Moldavija kršila svoje obveznosti, ki izhajajo iz PEL, ji je naložilo plačilo določenega zneska družbi Energoalians na podlagi te pogodbe. Predsednik <HT TYPE="ITALIC">ad hoc</HT> arbitražnega sodišča je glede pristojnosti arbitražnega sodišča podal ločeno odklonilno mnenje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0017"><NO.P>17.</NO.P><TXT>Republika Moldavija je zoper to odločbo vložila ničnostno tožbo, pri čemer je navajala kršitev določbe javnega reda, in sicer določbe v zvezi s pristojnostjo <HT TYPE="ITALIC">ad hoc</HT> arbitražnega sodišča v skladu s členom 1520 francoskega zakonika o civilnem postopku.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0018"><NO.P>18.</NO.P><TXT>Cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija) je s sodbo z dne <DATE ISO="20160412">12. aprila 2016</DATE> odločbo razveljavilo, ker se je arbitražno sodišče napačno izreklo za pristojno. Presodilo je, da se spor med družbo Energoalians in Republiko Moldavijo nanaša na terjatev, ki jo je družba Derimen prenesla in katere edini predmet je bila prodaja električne energije. Zaradi neobstoja kakršnega koli vložka pa se ta terjatev po njegovem mnenju ni mogla šteti za naložbo v smislu PEL in zato ni mogla biti podlaga za pristojnost arbitražnega sodišča.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0019"><NO.P>19.</NO.P><TXT>Cour de cassation (kasacijsko sodišče, Francija) je po pritožbi, ki jo je vložila družba Komstroy, ki je z aktom o prenosu z dne <DATE ISO="20141006">6. oktobra 2014</DATE> postala pravna naslednica družbe Energoalians, s sodbo z dne <DATE ISO="20180328">28. marca 2018</DATE> v celoti razveljavilo sodbo z dne <DATE ISO="20160412">12. aprila 2016</DATE> in stranke napotilo pred cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu) v drugačni sestavi.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0020"><NO.P>20.</NO.P><TXT>Republika Moldavija pred zadnjenavedenim trdi, da bi se moralo arbitražno sodišče izreči za nepristojno zaradi neobstoja <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0020" REF.END="QE0020"/>naložbe<QUOT.END REF.START="QS0020" CODE="201C" ID="QE0020"/> v smislu PEL, ki bi jo podjetje iz pogodbenice PEL <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0021" REF.END="QE0021"/>uresničilo<QUOT.END REF.START="QS0021" CODE="201C" ID="QE0021"/> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0022" REF.END="QE0022"/>na območju<QUOT.END REF.START="QS0022" CODE="201C" ID="QE0022"/> Moldavije. Trdi, da terjatev, ki jo je družba Energoalians pridobila od družbe Derimen, ni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0023" REF.END="QE0023"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0023" CODE="201C" ID="QE0023"/> v smislu člena 26(1) PEL ob upoštevanju člena 1, točka 6, te pogodbe in zato ne more biti predmet arbitražnega postopka, ki je predviden le za del III PEL, ki se nanaša ravno na naložbe. Dalje, tudi če se predpostavi, da bi ta terjatev lahko pomenila naložbo, te ne bi <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0024" REF.END="QE0024"/>uresničilo<QUOT.END REF.START="QS0024" CODE="201C" ID="QE0024"/> podjetje iz pogodbenice, ker je družba Derimen podjetje z Britanskih Deviških otokov. Nazadnje, zadevna terjatev naj bi se vsekakor nanašala na prodajo električne energije, ki ni bila izvedena <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0025" REF.END="QE0025"/>na območju<QUOT.END REF.START="QS0025" CODE="201C" ID="QE0025"/> Moldavije, ker je bila električna energija prodana in pripeljana le do meje med Ukrajino in Moldavijo na ukrajinski strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0021"><NO.P>21.</NO.P><TXT>Družba Komstroy pa meni, da je bilo arbitražno sodišče pristojno na podlagi člena 26 PEL, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe, saj se je obravnavala naložba, uresničena na območju Moldavije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="6"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0022"><NO.P>22.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju navedenega je cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:</TXT><QUOT.S LEVEL="1"><LIST TYPE="OTHER"><ITEM><NP><NO.P><QUOT.START CODE="201E" ID="QS0026" REF.END="QE0026"/>1.</NO.P><TXT>[Ali je treba člen 1, točka 6, PEL] razlagati tako, da je terjatev na podlagi pogodbe o prodaji električne energije, ki ni povezana z nobenim vložkom vlagatelja v državi gostiteljici, lahko <QUOT.START CODE="201A" ID="QS0027" REF.END="QE0027"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0027" CODE="2018" ID="QE0027"/> v smislu tega člena?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>2.</NO.P><TXT>[Ali je treba člen 26(1) PEL] razlagati tako, da je to, da vlagatelj iz pogodbenice pridobi terjatev, nastalo pri gospodarskem subjektu, ki ni iz ene od držav pogodbenic, naložba?</TXT></NP></ITEM><ITEM><NP><NO.P>3.</NO.P><TXT>[Ali je treba člen 26(1) PEL] razlagati tako, da je terjatev, ki jo ima vlagatelj na podlagi pogodbe o prodaji električne energije, dobavljene do meje države gostiteljice, lahko naložba, uresničena na območju druge pogodbenice, če vlagatelj na ozemlju zadnjenavedene države ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti?<QUOT.END REF.START="QS0026" CODE="201C" ID="QE0026"/></TXT></NP></ITEM></LIST></QUOT.S></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0023"><NO.P>23.</NO.P><TXT>Pisna stališča so predložile Republika Moldavija, nemška, španska in poljska vlada ter Evropska komisija.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0024"><NO.P>24.</NO.P><TXT>Na obravnavi, ki je potekala <DATE ISO="20201117">17. novembra 2020</DATE>, so bila ustno predstavljena stališča v imenu Republike Moldavije, družbe Komstroy, francoske, nemške, španske, italijanske, madžarske, nizozemske, poljske, finske in švedske vlade ter Sveta Evropske unije in Komisije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">IV.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Analiza</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0025"><NO.P>25.</NO.P><TXT>Obravnavana zadeva je nova. Po eni strani se vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, nanašajo na razlago nekaterih določb PEL, o katerih Sodišče do zdaj še ni odločalo. Po drugi strani spor o glavni stvari poteka med tretjo državo, ki ni v Uniji, Republiko Moldavijo, in podjetjem iz še ene tretje države, Ukrajine.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0026"><NO.P>26.</NO.P><TXT>Zato bi se lahko podvomilo o pristojnosti Sodišča, da odgovori na postavljena vprašanja, ker gre za razlago mednarodne konvencije v okviru spora, ki ima vsaj na prvi pogled značilnosti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0028" REF.END="QE0028"/>povsem zunanjega<QUOT.END REF.START="QS0028" CODE="201C" ID="QE0028"/> položaja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0027"><NO.P>27.</NO.P><TXT>Zato moram pred vsebinsko obravnavo vprašanj za predhodno odločanje (B) najprej preučiti, ali je podana pristojnost Sodišča (A).</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">A.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Pristojnost Sodišča</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0028"><NO.P>28.</NO.P><TXT>Najprej poudarjam, da člen 267 PDEU določa, da je Sodišče pristojno za predhodno odločanje o razlagi aktov institucij Unije, pri čemer se razume, da je mednarodni sporazum, ki ga je sklenil Svet, v skladu s členoma 217 in 218 PDEU tak akt. Ker so določbe takega sporazuma od začetka njegove veljavnosti sestavni del pravnega reda Unije, je Sodišče pristojno za predhodno odločanje v zvezi z razlago tega sporazuma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0005"><P>Sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19740430">30. aprila 1974</DATE>, <NAME.CASE>Haegeman</NAME.CASE> (<NO.CASE>181/73</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1974:41">EU:C:1974:41</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0002">2</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0004">4</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE>, <NAME.CASE>Andersson in Wåkerås-Andersson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0026">26</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180607">7. junija 2018</DATE>, <NAME.CASE>KP</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑83/17</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:408">EU:C:2018:408</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0024">24</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="7"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0029"><NO.P>29.</NO.P><TXT>Ker je bila PEL podpisana in odobrena v imenu Unije, jo je treba šteti za akt, ki so ga sprejele institucije Unije, v smislu člena 267 PDEU. Na prvi pogled je torej Sodišče pristojno za odločanje o določbah PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0030"><NO.P>30.</NO.P><TXT>Vendar taka ugotovitev ni dovolj za zagotovitev pristojnosti Sodišča. Zadeva v glavni stvari namreč ne vključuje niti Unije niti držav članic. Zato je treba preučiti, ali ta element lahko vpliva na pristojnost Sodišča za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sodna praksa v zvezi z razlago določb mednarodnega sporazuma glede njihove uporabe zunaj pravnega reda Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0031"><NO.P>31.</NO.P><TXT>Iz sodne prakse izhajajo nekatera pojasnila glede pristojnosti Sodišča za razlago mednarodnega sporazuma. Zlasti v sodbah Andersson in Wåkerås‑Andersson<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0006"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter Salzmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0007"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> je Sodišče v zvezi z določbami sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne <DATE ISO="19920502">2. maja 1992</DATE> (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 12, zvezek 2, str. 24, v nadaljevanju: Sporazum EGP) presodilo, da Sodišče ni pristojno za odločanje o razlagi nekega sporazuma glede njegove uporabe v tretjih državah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0032"><NO.P>32.</NO.P><TXT>Če bi se ta sodna praksa uporabila za zadevo v glavni stvari, bi se moralo Sodišče izreči za nepristojno za odločanje o razlagi PEL v zvezi s sporom med družbo iz tretje države in drugo tretjo državo. Vendar menim, da v tem primeru takšna rešitev ni pravilna.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0033"><NO.P>33.</NO.P><TXT>Ugotovitve, do katere je Sodišče prišlo v sodbah Andersson in Wåkerås‑Andersson<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0008"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter Salzmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0009"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, in sicer da ni pristojno za razlago določb Sporazuma EGP, ni mogoče razumeti ločeno, ne da bi se preučili razlogi, ki so pripeljali do take ugotovitve. Njegovo sklepanje temelji na dveh elementih.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0034"><NO.P>34.</NO.P><TXT>Po eni strani je Sodišče izpostavilo, da njegova pristojnost za razlago določb prava Unije velja le za Unijo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0010"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE>, <NAME.CASE>Andersson in Wåkerås-Andersson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Salzmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Povedano drugače, Sodišče se ne šteje za pristojno za razlago določb, ki se uporabljajo zunaj pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0035"><NO.P>35.</NO.P><TXT>Po drugi strani je nepristojnost Sodišča utemeljena tudi s tem, da je v samem besedilu Sporazuma EGP pristojnost za razlago določb tega sporazuma dodeljena Sodišču Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta),<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0011"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE>, <NAME.CASE>Andersson in Wåkerås-Andersson</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0029">29</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE>, <NAME.CASE>Salzmann</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0067">67</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> kar zadeva njegovo uporabo zunaj pravnega reda Unije, pri čemer se zagotovi, da je taka razlaga v skladu s sodno prakso Sodišča. Iz določb Sporazuma EGP namreč izhaja, da jih je treba zaradi tesnih povezav tega sporazuma s pravnim redom Unije, ker so po vsebini enake ustreznim pravilom iz pogodb in aktov, sprejetih za njegovo izvajanje, razlagati v skladu s sodno prakso Sodišča.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0012"><P>Glej člen 6 Sporazuma EGP in petnajsti odstavek preambule tega sporazuma. V zvezi s tem glej tudi Baudenbacher, C., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0029" REF.END="QE0029"/>The Relationship Between the EFTA Court and the Court of Justice of the European Union<QUOT.END REF.START="QS0029" CODE="201C" ID="QE0029"/>, v: Baudenbacher, C., (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The Handbook of EEA Law</HT>, Springer, 2016, str. od 179 do 194.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="8"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0036"><NO.P>36.</NO.P><TXT>Glede razlogovanja Sodišča v sodbah Andersson in Wåkerås-Andersson<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0013"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter Salzmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0014"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> se mi torej zdi, da ga je vodil cilj mehanizma predhodnega odločanja, ki ga določa člen 267 PDEU, katerega namen je ravno to, da se preprečijo razhajanja pri razlagi prava Unije v okviru njenega pravnega reda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0015"><P>Sodbi z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20080612">12. junija 2008</DATE>, <NAME.CASE>Gourmet Classic</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑458/06</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2008:338">EU:C:2008:338</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0020">20</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110721">21. julija 2011</DATE>, <NAME.CASE>Kelly</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑104/10</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:506">EU:C:2011:506</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0060">60</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), ter mnenje 1/09 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110308">8. marca 2011</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:123">EU:C:2011:123</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0083">83</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0037"><NO.P>37.</NO.P><TXT>Tak cilj je poleg tega omogočil utemeljitev pristojnosti Sodišča za razlago določb prava Unije v okviru sporov, ki se ne nanašajo strogo na pravni red Unije. Sodišče je med drugim v sodbi Hermès presodilo, da obstaja jasen interes Unije, da se določba, ki se lahko uporablja tako za zadeve, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, kot za zadeve, ki nanj ne spadajo, ne glede na okoliščine, v katerih naj bi se uporabila, razlaga enotno, da bi se izognili prihodnjim različnim razlagam. Zato se je razglasilo za pristojno za razlago določbe mednarodnega sporazuma, katerega pogodbenica je Unija, v položaju, ki ne spada na področje uporabe prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0016"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19980616">16. junija 1998</DATE>, <NAME.CASE>Hermès</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑53/96</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1998:292">EU:C:1998:292</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0038"><NO.P>38.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah sodb Andersson in Wåkerås-Andersson<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0017"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter Salzmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0018"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ni mogoče razumeti tako, da se z njima sistematično izključuje pristojnost Sodišča za razlago določb prava Unije v okviru sporov, ki se ne navezujejo na pravni red Unije. Ta pristojnost je namreč na splošno priznana, če se določba, katere razlaga se zahteva, uporablja tako v položajih, ki spadajo na področje uporabe prava Unije, kot v položajih, ki nanj ne spadajo.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Posebnosti PEL in njihov vpliv na uporabo sodne prakse, ki se nanaša nanje, v obravnavani zadevi</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0039"><NO.P>39.</NO.P><TXT>PEL ima poleg tega nekatere posebnosti, in sicer z dveh vidikov, zaradi katerih je ni mogoče preprosto primerjati s Sporazumom EGP, ki se preučuje v sodni praksi, ki sem jo navedel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0040"><NO.P>40.</NO.P><TXT>Na prvem mestu, PEL ne določa nobenega sodišča, ki bi bilo pristojno za enotno razlago njenih določb v skladu z razlago, ki jo Sodišče poda v okviru svojega pravnega reda. PEL se namreč razlaga le v primeru, ko spore rešujejo različna arbitražna ali državna sodišča pogodbenic, ki zato ne morejo preprečiti razlik pri razlagi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0019"><P>Dokaz tega so polemike v arbitražni sodni praksi glede razlage pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0030" REF.END="QE0030"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0030" CODE="201C" ID="QE0030"/>, ki je predmet teh vprašanj za predhodno odločanje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0041"><NO.P>41.</NO.P><TXT>Na drugem mestu, kot sta navedli nemška vlada v pisnem stališču in Komisija na obravnavi, je PEL – čeprav je večstranski sporazum – sestavljena iz sklopa dvostranskih obveznosti med pogodbenicami, med katerimi so Unija in države članice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0020"><P>Ki so, razen Italijanske republike, pogodbenice PEL.</P></NOTE> Obveznosti, uvedene s PEL, v bistvu omogočajo varstvo naložb, ki jih investitorji iz ene pogodbenice uresničujejo v drugi pogodbenici.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0021"><P>Glej na primer člen 10(1) PEL: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0031" REF.END="QE0031"/>Vsaka pogodbenica […] spodbuja in ustvarja ustaljene, nepristranske, ugodne in pregledne razmere za investitorje drugih pogodbenic za uresničevanje naložb na svojem območju.<QUOT.END REF.START="QS0031" CODE="201C" ID="QE0031"/></P></NOTE> Kršitev ene od teh obveznosti torej ne pomeni, da lahko vse pogodbenice vedno terjajo odškodnino, saj se te obveznosti izvajajo le dvostransko, med dvema pogodbenicama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0022"><P>V zvezi z dvostranskimi obveznostmi v okviru večstranskih sporazumov glej sodbo Meddržavnega sodišča z dne <DATE ISO="19700205">5. februarja 1970</DATE> v zadevi Barcelona Traction, Light and Power Company, Limited (Belgija proti Španiji), CIJ Recueil, 1970, str. 3, točki 33 in 35.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="9"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0042"><NO.P>42.</NO.P><TXT>PEL tako določa sklop dvostranskih obveznosti, katerih cilj je na področju, ki ga pokriva, urejati odnose med pogodbenicami na eni strani ter investitorji iz ene pogodbenice in pogodbenico, na območju katere so bile naložbe uresničene, na drugi strani. Iz tega izhaja, da bi se s temi obveznostmi lahko teoretično prav tako urejali odnosi med državami članicami v sami Uniji in bi se zato lahko uporabljale v okviru pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0043"><NO.P>43.</NO.P><TXT>S tema posebnostma PEL v primerjavi s Sporazumom EGP se tako omejuje možnost, da bi se rešitev, sprejeta v sodbah Andersson in Wåkerås-Andersson<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0023"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19990615">15. junija 1999</DATE> (<NO.CASE>C‑321/97</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1999:307">EU:C:1999:307</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0028">28</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ter Salzmann<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0024"><P>Sodba z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20030515">15. maja 2003</DATE> (<NO.CASE>C‑300/01</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2003:283">EU:C:2003:283</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0066">66</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE>, glede nepristojnosti Sodišča za razlago mednarodnega sporazuma uporabila v položajih, ki so zunaj pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0044"><NO.P>44.</NO.P><TXT>V obravnavani zadevi predložitveno sodišče prosi Sodišče za razlago določb mednarodnega sporazuma, ki se v sporih zunaj Unije ne razlagajo enotno in v skladu s sodno prakso Sodišča ter ki bi se načeloma lahko uporabile tudi v položajih znotraj pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0045"><NO.P>45.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da ni mogoče izključiti interesa Unije, da se določbe PEL razlagajo enotno. Na podlagi tega sklepam, da bi bilo treba v teh okoliščinah priznati pristojnost Sodišča za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje v obravnavani zadevi.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Dvomi glede uporabe določb PEL v pravnem redu Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0046"><NO.P>46.</NO.P><TXT>Naj na tem mestu to trditev še omilim. Taka ugotovitev velja le, če se določbe, katerih razlaga se zahteva, dejansko lahko uporabijo v pravnem redu Unije. Če ni tako, interesa Unije za njihovo enotno razlago ni niti ni Sodišče pristojno za to razlago.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0047"><NO.P>47.</NO.P><TXT>Po eni strani je s členom 26 PEL uveden mehanizem reševanja sporov med investitorji iz pogodbenice in pogodbenico, ki omogoča uporabo arbitražnega sodišča. V zvezi s tem je Sodišče v sodbi Achmea<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0025"><P>Točka 60 in izrek.</P></NOTE> presodilo, da uporaba arbitražnega sodišča, vzpostavljenega na podlagi sporazuma o varstvu in pospeševanju naložb, sklenjenega med državama članicama, v pravnem redu Unije ni dovoljena. Zdi se mi, da v teh okoliščinah iz te sodbe izhaja, da se člen 26 PEL nikoli ne uporablja v pravnem redu Unije, tako da Sodišče ni pristojno za razlago te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0048"><NO.P>48.</NO.P><TXT>Vendar PEL ni povsem primerljiva z dvostranskim sporazumom o naložbah (v nadaljevanju: DSN), ki se preučuje v sodbi Achmea, in ima nekatere posebnosti, ki jih je treba upoštevati, da bi bilo mogoče celovito odgovoriti na vprašanje, ali je mehanizem reševanja sporov, ki ga določa, združljiv s pravom Unije. Zato Sodišče pozivam, naj izkoristi to priložnost in preuči posledice te sodbe za uporabo člena 26 PEL, saj je ta analiza potrebna za ugotovitev pristojnosti Sodišča, da odgovori na vprašanja za predhodno odločanje v zvezi z razlago te določbe.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0049"><NO.P>49.</NO.P><TXT>Po drugi strani se v sodbi Achmea sicer ni obravnavalo splošnejše vprašanje, ali so vsebinske določbe sporazumov o varstvu in pospeševanju naložb združljive s pravom Unije, kadar se z njimi urejajo odnosi med državami članicami. Vendar je ta sodba izpostavila težave, povezane z obstojem takih sporazumov, kadar se uporabljajo v Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0026"><P>Glej v tem smislu Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne <DATE ISO="20180719">19. julija 2018</DATE> o zaščiti naložb znotraj EU, COM(2018) 547 final.</P></NOTE> Postavlja se namreč vprašanje, ali se je na vsebinske določbe mogoče sklicevati v sporu med investitorjem iz ene države članice in<?PAGE NO="10"?> drugo državo članico pred sodišči zadnjenavedene. Zato je treba preveriti, ali se lahko po zgledu sodbe Achmea vsebinske določbe PEL štejejo za nezdružljive s pravom Unije in jih zato ni mogoče uporabljati v njenem pravnem redu.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0050"><NO.P>50.</NO.P><TXT>S takim preverjanjem se bosta lahko opredelila interes Unije za enotno razlago določb PEL in pristojnost Sodišča za odgovor na zadevna vprašanja za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba mehanizma reševanja sporov, določenega v členu 26(1) PEL, v pravnem redu Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0051"><NO.P>51.</NO.P><TXT>Vprašanje, ali so mehanizmi za reševanje sporov iz sporazumov, ki zavezujejo države članice Unije, združljivi s pravom Unije, je že več let v središču živahnih razprav v pravni teoriji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0027"><P>V zvezi s pravno teorijo pred sodbo Achmea glej med drugim Eilmansberger, T., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0032" REF.END="QE0032"/>Bilateral investment Treaties and EU Law<QUOT.END REF.START="QS0032" CODE="201C" ID="QE0032"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, 2009, zv. 46, št. 2, str. od 383 do 429; Hindelang, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0033" REF.END="QE0033"/>Circumventing Primacy of EU Law and the CJEU’s Judicial Monopoly by Resorting to Dispute Resolution Mechanisms Provided for in Inter-se Treaties? The Case of Intra-EU Investment Arbitration<QUOT.END REF.START="QS0033" CODE="201C" ID="QE0033"/>, <HT TYPE="ITALIC">Legal Issues of Economic Integration</HT>, 2012, zv. 39, št. 2, str. od 179 do 206; in Miron, S., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0034" REF.END="QE0034"/>The Last Bite of the BITs – Supremacy of EU Law versus Investment Treaty Arbitration<QUOT.END REF.START="QS0034" CODE="201C" ID="QE0034"/>, <HT TYPE="ITALIC">European Law Journal</HT>, 2013, zv. 20, št. 3, str. od 332 do 345.</P></NOTE> in tudi v praksi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0028"><P>Za ponazoritev glej Vattenfall AB in drugi proti Nemčiji (zadeva ICSID št. ARB/12/12), sklep v zvezi z družbo Achmea z dne <DATE ISO="20180831">31. avgusta 2018</DATE>; Masdar Solar &amp; Wind Cooperatief U.A. proti Kraljevini Španiji (zadeva ICSID št. ARB/14/1), odločba z dne <DATE ISO="20180516">16. maja 2018</DATE>; Noveregia II – Energy &amp; Environment (SCA) (Veliko vojvodstvo Luksemburg), SICAR proti Kraljevini Španiji (zadeva SCC št. 2015/063), odločba z dne <DATE ISO="20180215">15. februarja 2018</DATE>.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0052"><NO.P>52.</NO.P><TXT>Zadeva, v kateri je bila izdana sodba Achmea, naj bi odražala in po potrebi ponazarjala konfliktno razmerje med pravom Unije in pravom naložbene arbitraže.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0029"><P>Glej med drugim Gaillard., E., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0035" REF.END="QE0035"/>L’affaire Achmea ou les conflits de logiques<QUOT.END REF.START="QS0035" CODE="201C" ID="QE0035"/>, <HT TYPE="ITALIC">Revue critique de droit international privé</HT>, 2018, št. 3, str. 616; Hess, B., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0036" REF.END="QE0036"/>The Fate of Investment Dispute Resolution after the Achmea Decision of the European Court of Justice<QUOT.END REF.START="QS0036" CODE="201C" ID="QE0036"/>, Max Planck Institute Luxembourg for Procedural Law Research Paper Series, 2018, št. 3, str. 8, in Basedow, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0037" REF.END="QE0037"/>Achmea judgment and the applicability of the Energy Charter Treaty in Intra-EU Investment Arbitration<QUOT.END REF.START="QS0037" CODE="201C" ID="QE0037"/>, <HT TYPE="ITALIC">Journal of international economic Law</HT>, 2020, zv. 23, št. 1, str. od 271 do 292.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">1)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sodba Achmea</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0053"><NO.P>53.</NO.P><TXT>V sodbi Achmea<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0030"><P>Točka 60 in izrek.</P></NOTE> je Sodišče ugotovilo, da je treba člena 267 in 344 PDEU razlagati tako, da nasprotujeta določbi iz mednarodnega sporazuma, sklenjenega med državama članicama, v skladu s katero lahko vlagatelj iz ene od teh držav članic v primeru spora v zvezi z naložbami v drugi državi članici proti tej državi članici začne postopek pred arbitražnim sodiščem, katerega pristojnost se je ta država članica zavezala sprejeti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0054"><NO.P>54.</NO.P><TXT>Povedano drugače, Sodišče je presodilo, da klavzula o reševanju sporov iz DSN, sklenjenega med dvema državama članicama, ni združljiva s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0055"><NO.P>55.</NO.P><TXT>V tej sodbi je Sodišče svoje razlogovanje utemeljilo s temeljnimi in nespornimi načeli prava Unije. Najprej je poudarilo, da mednarodni sporazum ne sme posegati v ureditev pristojnosti, določeno s Pogodbama, in s tem v avtonomijo pravnega sistema Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0031"><P>Sodba Achmea, točka 32. Glej tudi mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0201">201</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE> Opozorilo je, da je avtonomija prava Unije utemeljena z bistvenimi značilnostmi Unije in njenega prava, ki se nanašajo zlasti na ustavno ureditev Unije in naravo navedenega prava,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0032"><P>Sodba Achmea, točka 33.</P></NOTE> za katero so značilni izvor tega prava iz avtonomnega vira, ki sta Pogodbi, njegova primarnost in neposredni učinek.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0033"><P>Sodba Achmea, točka 33.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="11"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0056"><NO.P>56.</NO.P><TXT>Nato je Sodišče pojasnilo, da pravo Unije tako temelji na osnovni premisi, da vsaka država članica z vsemi ostalimi državami članicami deli vrsto skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in priznava, da jih druge države članice delijo z njo. Poudarilo je tudi, da ta premisa pomeni in utemeljuje obstoj vzajemnega zaupanja med državami članicami pri priznavanju teh vrednot in torej pri spoštovanju prava Unije, s katerim se te vrednote izvajajo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0034"><P>Sodba Achmea, točka 34. Glej tudi mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0168">168</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0173">173</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> ter navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0057"><NO.P>57.</NO.P><TXT>Nazadnje je Sodišče opozorilo, da je bil zaradi ohranitve posebnih značilnosti in avtonomije pravnega reda Unije s Pogodbama uveden sodni sistem, katerega namen je zagotoviti skladnost in enotnost pri razlagi prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0035"><P>Sodba Achmea, točka 35. Glej tudi mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0174">174</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Poleg tega je navedlo, da je bistvo tega sistema postopek predhodnega odločanja, ki je določen v členu 267 PDEU in katerega namen je zagotoviti enotnost razlage prava Unije ter tako zagotoviti njegovo skladnost, polni učinek in avtonomijo ter, nazadnje, posebno naravo prava, uvedenega s Pogodbama.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0036"><P>Sodba Achmea, točka 37. Glej tudi mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0176">176</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0058"><NO.P>58.</NO.P><TXT>Na podlagi teh načel je Sodišče po eni strani poudarilo, da je moralo arbitražno sodišče, vzpostavljeno na podlagi zadevnih določb DSN, razložiti ali celo uporabiti pravo Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0037"><P>Sodba Achmea, točke od 39 do 42.</P></NOTE> Po drugi strani je presodilo, da zadevno arbitražno sodišče ne spada v sodni sistem Unije, tako da bi lahko mehanizem reševanja sporov iz DSN pomenil, da se pri obravnavi sporov – čeprav se lahko nanašajo na razlago ali uporabo prava Unije – ne zagotovi polna učinkovitost predpisov Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0038"><P>Sodba Achmea, točke od 42 do 56.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0059"><NO.P>59.</NO.P><TXT>Sodišče je poudarilo, da je tako, tudi če pravo držav članic določa možnost, da nacionalna sodišča opravijo nadzor nad arbitražno odločbo, ker je tak nadzor omejen in se lahko opravi le, če to dovoljuje nacionalno pravo. V tem smislu je Sodišče v sodbi Achmea razlikovalo med mehanizmom reševanja sporov iz sporazuma, ki zavezuje dve državi članici, in trgovinsko arbitražo, za katero je bilo ugotovljeno, da je združljiva s pravom Unije, ker lahko nacionalna sodišča v okviru nadzora nad arbitražnimi odločbami preučijo temeljne določbe prava Unije in so te po potrebi lahko predmet postopka predhodnega odločanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0039"><P>Sodba Achmea, točki 45 in 55.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0060"><NO.P>60.</NO.P><TXT>Poudarjam namreč, da obstaja temeljna razlika med tema mehanizmoma. S postopkom trgovinske arbitraže se predpostavlja, da vsaka stranka izvaja svojo avtonomijo. Vključuje sklenitev arbitražnega sporazuma, bodisi hkrati s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katere bodo z njo povezani spori predloženi v arbitražo, bodisi po nastanku spora. Povedano drugače, pristojnost sodišča v trgovinski arbitraži vedno izhaja iz arbitražnega sporazuma, ki se nanaša na spor, natančno opredeljen v tem sporazumu. Ni mogoče šteti, da pristojnost takega arbitražnega sodišča izhaja iz sistema sodnega varstva, ki ga zagotavlja država. Izhaja bolj iz avtonomije vsake stranke, vključene v trgovino.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0040"><P>Glej v tem smislu Basedow, J., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0038" REF.END="QE0038"/>EU Law in International Arbitration: Referrals to the European Court of Justice<QUOT.END REF.START="QS0038" CODE="201C" ID="QE0038"/>, <HT TYPE="ITALIC">Journal of International Arbitration</HT>, 2015, zv. 32, št. 4, str. od 367 do 386, zlasti str. 370.</P></NOTE> Iz te avtonomije namreč izhaja možnost, da se stranke odločijo za reševanje sporov s trgovinsko arbitražo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0061"><NO.P>61.</NO.P><TXT>Mehanizem reševanja sporov iz mednarodnega sporazuma pa sledi drugačni logiki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0041"><P>Glede izvirnosti mehanizma glej Kessedjian, C., in Pironon, V., <HT TYPE="ITALIC">Droit du commerce international</HT>, 2. izd., Thémis, PUF, 2020, str. 209.</P></NOTE> V tem primeru ta mehanizem pomeni splošno in stalno možnost arbitraže, ki jo nasprotna stranka lahko sprejme ali ne. Povedano drugače, s tem mehanizmom se država odpove možnosti, da spor med njo in investitorjem iz druge države članice, za katerega se uporablja ta sporazum,<?PAGE NO="12"?> obravnavajo državna sodišča. Ta odpoved je sistemska, saj se lahko nanaša na vse spore, za katere se uporablja ta sporazum. S tem država ustvari mehanizem sodnega varstva, ki je zunaj njenega sodnega sistema.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0062"><NO.P>62.</NO.P><TXT>Prav ta vidik mehanizmov naložbene arbitraže, določenih v sporazumih med državami članicami, Sodišče obravnava v sodbi Achmea: ni namreč dopustno, da bi lahko države članice na podlagi mednarodne zaveze iz sodnega sistema Unije sistematično izvzele nek sklop sporov, ki se nanašajo na razlago ali uporabo prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0063"><NO.P>63.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je Sodišče presodilo, da bi se lahko z zadevnim mehanizmom reševanja sporov – poleg načela vzajemnega zaupanja med državami članicami – poseglo v varstvo posebne narave prava, določenega s Pogodbama, ki se zagotavlja s postopkom predhodnega odločanja iz člena 267 PDEU, in da zato ta mehanizem ni v skladu z načelom lojalnega sodelovanja.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0042"><P>Sodba Achmea, točka 58.</P></NOTE> Po njegovi presoji iz tega izhaja, da mehanizem reševanja sporov iz zadevnega DSN, na podlagi katerega lahko vsak investitor iz države članice vloži postopek proti drugi državi članici pred arbitražnim sodiščem, posega v avtonomijo prava Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0043"><P>Sodba Achmea, točka 59.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0064"><NO.P>64.</NO.P><TXT>Končno je ta rešitev natančen izraz avtonomije prava Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0044"><P>Hess, B., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 8.</P></NOTE> ki sama temelji na obstoju vzajemnega zaupanja med državami članicami, ki si delijo sklop vrednot in priznavajo dejansko delitev teh vrednot. Tako morajo države članice – razen v izrednih okoliščinah – domnevati, da vse druge države članice Unije spoštujejo pravo Unije, vključno s temeljnimi pravicami, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred neodvisnim sodiščem, določeno v členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0045"><P>Mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0128">128</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR> in navedena sodna praksa).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0065"><NO.P>65.</NO.P><TXT>Povedano drugače, prav zato, ker je v pravnem redu Unije sprejeto in priznano, da države članice spoštujejo sklop vrednot in pravic, iz katerih izhajata pravna država in pravica do učinkovitega pravnega sredstva, je prav tako zagotovljeno, da so investitorji iz držav članic zagotovo zadostno zaščiteni<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0046"><P>Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne <DATE ISO="20180719">19. julija 2018</DATE> o zaščiti naložb znotraj EU, COM(2018) 547 final.</P></NOTE> v pravnem redu Unije, tako da ni treba uporabiti sistema zunaj sodnih sistemov držav članic.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0047"><P>Pri tem ne gre za zanikanje tega, da so arbitražna sodišča v naložbenem pravu lahko prispevala k spoštovanju pravne države. V zvezi s tem glej Sadowski, W., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0039" REF.END="QE0039"/>Protection of the rule of law in the European Union through investment treaty arbitration: Is judicial monopolism the right response to illiberal tendencies in Europe?<QUOT.END REF.START="QS0039" CODE="201C" ID="QE0039"/>, <HT TYPE="ITALIC">Common Market Law Review</HT>, 2018, št. 55, str. od 1025 do 1060. Vendar tak prispevek ni primerljiv z zagotavljanjem – med državami članicami Unije – priznavanja in spoštovanja temeljnih vrednot, na katerih temelji Unija, med katerimi sta spoštovanje pravne države in pravica do učinkovitega pravnega sredstva pred neodvisnim sodiščem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0066"><NO.P>66.</NO.P><TXT>Na pomembnost teh vrednot, zlasti pravne države, je Sodišče sicer opozorilo v različnih zadevah,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0048"><P>V mislih imam zlasti sodbe z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20180227">27. februarja 2018</DATE>, <NAME.CASE>Associação Sindical dos Juízes Portugueses</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑64/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2018:117">EU:C:2018:117</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0032">32</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0033">33</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190624">24. junija 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Neodvisnost vrhovnega sodišča)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑619/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:531">EU:C:2019:531</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0043">43</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0047">47</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>), in z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20191105">5. novembra 2019</DATE>, <NAME.CASE>Komisija/Poljska (Neodvisnost splošnih sodišč)</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑192/18</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:924">EU:C:2019:924</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0098">98</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> pri čemer je poudarilo vlogo institucij Unije, zlasti Komisije, ki morajo skrbeti za njihovo spoštovanje.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0067"><NO.P>67.</NO.P><TXT>S sodbo Achmea so se tako končala vprašanja o odnosih med pravom Unije in mehanizmi reševanja sporov iz DSN, sklenjenih med dvema državama članicama.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="13"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0068"><NO.P>68.</NO.P><TXT>Sicer pa so skoraj vse države članice pozneje upoštevale to odločitev, tako da so z različnimi izjavami<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0049"><P>Izjave predstavnikov vlad držav članic z dne 15. in <DATE ISO="20190116">16. januarja 2019</DATE> o pravnih posledicah sodbe Achmea, ki jo je izreklo Sodišče, in o zavarovanju naložb v Evropski uniji: &lt;https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/190117-bilateral-investment-treaties_en.pdf&gt;; &lt;https://2015-2019.kormany.hu/download/5/1b/81000/Hungarys%20Declaration%20on%20Achmea.pdf&gt;; in &lt;https://www.regeringen.se/48ee19/contentassets/d759689c0c804a9ea7af6b2de7327320/achmea-declaration.pdf&gt;.</P></NOTE> izrazile svoj namen, da odpovedo obstoječe DSN med državami članicami. Po teh izjavah je 23 držav članic <DATE ISO="20200505">5. maja 2020</DATE> sklenilo sporazum o prenehanju veljavnosti dvostranskih sporazumov o naložbah med državami članicami Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0050"><P>Sporazum o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih pogodb med državami članicami Evropske unije (<REF.DOC.OJ COLL="L" NO.OJ="169" PAGE.FIRST="1" DATE.PUB="2020">UL 2020, L 169, str. 1</REF.DOC.OJ>). Sporazum so sklenile vse države članice razen Irske, Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0069"><NO.P>69.</NO.P><TXT>Pojasniti moram še, da nezdružljivost mehanizma naložbene arbitraže, določenega z mednarodnim sporazumom, s pravom Unije izhaja neposredno iz načela primarnosti prava Unije. Iz tega izhaja njegova neuporaba v pravnem redu Unije brez kakršne koli časovne omejitve, tako da na tej podlagi ni mogoče priznati pristojnosti arbitražnega sodišča.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">2)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Obseg sodbe Achmea v zvezi s PEL</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0070"><NO.P>70.</NO.P><TXT>V sodbi Achmea pa niso obravnavana vsa vprašanja v zvezi z razmerjem med naložbeno arbitražo in pravom Unije. Natančneje, v tej zadevi je bil sporen dvostranski sporazum med dvema državama članicama. PEL pa je – čeprav določa podoben mehanizem reševanja sporov, kot je sporni mehanizem v sodbi Achmea, ker omogoča uporabo arbitražnega sodišča – večstranski sporazum, katerega pogodbenice so Unija in države članice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0071"><NO.P>71.</NO.P><TXT>Zaradi teh razlik je samodejna uporaba rešitve, sprejete glede DSN, za mehanizem reševanja sporov iz člena 26 PEL omejena. Poznejše izjave držav članic v zvezi s tem ponazarjajo ravno obstoječe razlike glede možnosti, da bi se obseg sodbe Achmea razširil na mehanizem reševanja sporov iz PEL,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0051"><P>Medtem ko so Kraljevina Belgija, Republika Bolgarija, Češka republika, Kraljevina Danska, Zvezna republika Nemčija, Republika Estonija, Irska, Helenska republika, Kraljevina Španija, Francoska republika, Republika Hrvaška, Italijanska republika, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Republika Poljska, Portugalska republika, Romunija, Slovaška republika ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska vsi menili, da je klavzula o reševanju sporov iz PEL nezdružljiva s pravom Unije, so Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republika Malta, Republika Slovenija, Republika Finska in Kraljevina Švedska izrecno izrazili zadržek glede možnosti uporabe rešitve, sprejete v tej sodbi, za mehanizem reševanja sporov iz PEL. Madžarska je menila, da te rešitve ni mogoče uporabiti za mehanizem reševanja sporov iz člena 26 PEL. Glej izjave predstavnikov vlad držav članic z dne 15. in <DATE ISO="20190116">16. januarja 2019</DATE> o pravnih posledicah sodbe Achmea, ki jo je izreklo Sodišče, in o zaščiti naložb v Evropski uniji: &lt;https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/190117-bilateral-investment-treaties_en.pdf&gt;; &lt;https://2015-2019.kormany.hu/download/5/1b/81000/Hungarys%20Declaration%20on%20Achmea.pdf&gt;; in &lt;https://www.regeringen.se/48ee19/contentassets/d759689c0c804a9ea7af6b2de7327320/achmea-declaration.pdf&gt;.</P></NOTE> in kar je pomembnejše, glede združljivosti člena 26 PEL s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0072"><NO.P>72.</NO.P><TXT>Zato je treba določiti, ali se razlogovanje Sodišča iz sodbe Achmea lahko uporabi glede združljivosti mehanizma reševanja sporov, določenega v členu 26 PEL. V zvezi s tem so francoska, nemška, španska, italijanska, nizozemska in poljska vlada ter Komisija trdile, da bi bilo treba tako rešitev sprejeti in da iz nezdružljivosti člena 26 PEL s pravom Unije izhaja neuporaba tega člena v pravnem redu Unije. Madžarska, finska in švedska vlada pa so na obravnavi zagovarjale zamisel, da se rešitev, sprejeta v sodbi Achmea, ne bi mogla uporabiti za mehanizem reševanja sporov iz člena 26 PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0073"><NO.P>73.</NO.P><TXT>Menim, da mehanizem reševanja sporov iz člena 26 PEL v delu, v katerem omogoča uporabo arbitražnega sodišča, zagotovo vodi k podobnemu rezultatu kot mehanizem reševanja sporov, ki je bil obravnavan v sodbi Achmea in je bil razglašen za nezdružljivega s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="14"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0074"><NO.P>74.</NO.P><TXT>Na prvem mestu moram navesti, da člen 26 PEL tako kot mehanizem reševanja sporov, obravnavan v sodbi Achmea, omogoča, da se arbitražnemu sodišču za naložbe predložijo spori, za katere je potrebna razlaga prava Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0075"><NO.P>75.</NO.P><TXT>Člen 26(6) PEL namreč določa, da arbitražno sodišče odloča o spornih zadevah v skladu s PEL ter <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0040" REF.END="QE0040"/>veljavnimi pravili in načeli mednarodnega prava<QUOT.END REF.START="QS0040" CODE="201C" ID="QE0040"/>. Toda v nasprotju s tem, kar trdita finska in švedska vlada, in kot je Sodišče odločilo v sodbi Achmea,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0052"><P>Točka 41.</P></NOTE> je treba ob upoštevanju narave in značilnosti prava Unije za to pravo šteti, da je del veljavnega prava v vseh državah članicah in da izhaja iz mednarodnega sporazuma med državami članicami. Na podlagi tega se lahko arbitražno sodišče, vzpostavljeno na podlagi člena 26 PEL, znajde v položaju, v katerem mora podati razlago prava Unije ali ga celo uporabiti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0076"><NO.P>76.</NO.P><TXT>Na drugem mestu menim, da je arbitražno sodišče, vzpostavljeno na podlagi člena 26 PEL, tudi v sporu, ki ga investitor iz države članice vloži proti drugi državi članici, zunaj sodnega sistema Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0053"><P>Čeprav pred sodbo Achmea v okviru svojih akademskih dejavnosti nisem vnaprej izključil nasprotnega mnenja, se zdaj glede tega strinjam z razlogovanjem Sodišča. Glej Szpunar, M., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0041" REF.END="QE0041"/>Referrals of Preliminary Questions by Arbitral Tribunals to the CJEU<QUOT.END REF.START="QS0041" CODE="201C" ID="QE0041"/>, v: Ferrari, F., (ur.), <HT TYPE="ITALIC">The Impact of EU Law on International Commercial Arbitration</HT>, Juris, 2017, str. od 85 do 124.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0077"><NO.P>77.</NO.P><TXT>To arbitražno sodišče namreč ni del sodnega sistema držav članic in prav s tem odstopanjem je utemeljen obstoj takega mehanizma reševanja sporov. Prav tako ni sodišče, ki bi bilo skupno več državam članicam, ker nima nobene povezave s sodnimi sistemi držav članic.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0078"><NO.P>78.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah arbitražnega sodišča, vzpostavljenega na podlagi člena 26 PEL, ni mogoče šteti za <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0042" REF.END="QE0042"/>sodišče države članice<QUOT.END REF.START="QS0042" CODE="201C" ID="QE0042"/> v smislu člena 267 PDEU in to sodišče pri Sodišču ne more vložiti predloga za sprejetje predhodne odločbe. Odločbe takega sodišča torej niso predmet mehanizmov, s katerimi bi se resnično zagotovil polni učinek predpisov Unije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0054"><P>Sodba Achmea, točka 43 in navedena sodna praksa.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0079"><NO.P>79.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da tako kot mehanizem reševanja sporov, za katerega je bilo v sodbi Achmea ugotovljeno, da ni združljiv s pravom Unije, člen 26 PEL v delu, v katerem omogoča uporabo arbitražnega sodišča, po mojem mnenju posega v avtonomijo prava Unije in zato prav tako ni združljiv s pravom Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0080"><NO.P>80.</NO.P><TXT>Te ugotovitve ni mogoče ovreči niti s posebnostmi PEL, zaradi katerih se je podvomilo o uporabi sodbe Achmea za mehanizem reševanja sporov, ki ga določa, niti z bolj nedavno sodno prakso Sodišča, na katero so se na obravnavi sklicevale zlasti madžarska, finska in švedska vlada.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">i)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Neobstoj vpliva posebnosti PEL v primerjavi z DSN</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0081"><NO.P>81.</NO.P><TXT>Res je, da je v nasprotju z DSN, kot je obravnavan v sodbi Achmea, Unija sama pogodbenica PEL in jo ta zato zavezuje. Poleg tega opozarjam, da je Sodišče v tej sodbi izrecno poudarilo, da je mehanizem reševanja sporov določen s sporazumom, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0043" REF.END="QE0043"/>ki ga ni sklenila Unija, ampak države članice<QUOT.END REF.START="QS0043" CODE="201C" ID="QE0043"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0055"><P>Sodba Achmea, točka 57.</P></NOTE> Ali to nujno pomeni, da se ista rešitev ne bi mogla uporabiti za mednarodni sporazum, ki so ga sklenile države članice <HT TYPE="ITALIC">in</HT> Unija? Menim, da ne.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="15"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0082"><NO.P>82.</NO.P><TXT>V zvezi s tem navajam, da ni sporno, da mednarodni sporazum, ki določa ustanovitev sodišča, pristojnega za razlago njegovih določb, in katerega odločbe zavezujejo institucije, vključno s Sodiščem, načeloma sicer ni nezdružljiv s pravom Unije. Pristojnost Unije na področju zunanjih odnosov in njena pristojnost za sklepanje mednarodnih sporazumov namreč nujno vsebujeta tudi možnost, da v zvezi z razlago in uporabo določb takih sporazumov zanjo veljajo odločbe sodišča, ki je bilo z njimi ustanovljeno ali določeno.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0056"><P>Mnenje 1/91 (Sporazum EGP – I) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="19911214">14. decembra 1991</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:1991:490">EU:C:1991:490</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0040">40</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0070">70</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>); mnenje 1/09 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20110308">8. marca 2011</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2011:123">EU:C:2011:123</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0074">74</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0076">76</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točki <REF.NP.ECR REF="NP0182">182</REF.NP.ECR> in <REF.NP.ECR REF="NP0183">183</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0083"><NO.P>83.</NO.P><TXT>Vendar se lahko taka možnost dopusti le, če se spoštuje avtonomija Unije in njenega pravnega reda.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0057"><P>Mnenje 2/13 z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20141218">18. decembra 2014</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2014:2454">EU:C:2014:2454</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0183">183</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>) in sodba Achmea, točka 57.</P></NOTE> Kot pa sem navedel v točkah 78 in 79 teh sklepnih predlogov, se z mehanizmom reševanja sporov iz člena 26 PEL v delu, v katerem omogoča uporabo arbitraže, posega prav v avtonomijo prava Unije. V teh okoliščinah dejstvo, da je Unija prav tako pogodbenica PEL, ne more vplivati na to ugotovitev.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="6"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">ii)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Razlika glede na mnenje 1/17</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0084"><NO.P>84.</NO.P><TXT>Nazadnje, madžarska, finska in švedska vlada so na obravnavi trdile, da je bila z mnenjem 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0058"><P>Mnenje z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> uvedena nova analiza mehanizmov reševanja sporov, ki so zunaj sodnega sistema Unije. Tak mehanizem naj sam po sebi ne bi bil nezdružljiv s pravom Unije, če ne omogoča, da sodišče zunaj sodnega sistema Unije razloži ali uporabi določbe prava Unije, in če z odločbami, ki jih izda to sodišče, ni mogoče preprečiti, da bi institucije Unije delovale v skladu z njenim ustavnim okvirom.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0085"><NO.P>85.</NO.P><TXT>Vendar take trditve niso prepričljive. Po eni strani, kot je navedeno v točkah 74 in 75 teh sklepnih predlogov, menim, da člen 26 PEL omogoča prav to, da arbitražno sodišče zunaj sodnega sistema Unije razloži ali uporabi določbe prava Unije. Člen 26 PEL se poleg tega razlikuje od mehanizma reševanja sporov, določenega s Celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljevanju: CETA), ker zadnjenavedeni določa izrecni pridržek glede razlage prava Unije,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0059"><P>Mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0131">131</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> takega pridržka pa na podlagi člena 26 PEL ni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0086"><NO.P>86.</NO.P><TXT>Po drugi strani moram zlasti opozoriti, da razlogovanje Sodišča v mnenju 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0060"><P>Mnenje z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> v zvezi z mehanizmom reševanja sporov iz CETE nikakor ne more vplivati na analizo člena 26 PEL. Kot je v tem mnenju opozorilo Sodišče, se vprašanje, ali je to, da se s sporazumom, ki med seboj zavezuje države članice, vzpostavlja ali ohranja sodišče za naložbe, združljivo s pravom Unije, razlikuje od vprašanja, ali je s tem pravom združljiva vzpostavitev takšnega sodišča s sporazumom med Unijo in tretjimi državami.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0061"><P>Mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada) z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0127">127</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Trditve madžarske, finske in švedske vlade bi bilo torej mogoče sprejeti le, če bi bili s PEL urejeni le odnosi med Unijo in tretjimi državami.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0087"><NO.P>87.</NO.P><TXT>Medtem ko morajo države članice spoštovati načelo vzajemnega zaupanja, pa namreč tako načelo nikakor ne velja v odnosih med Unijo in tretjimi državami. Natančneje, odnosi s tretjimi državami ne temeljijo na osnovni premisi, da vsaka država članica z vsemi ostalimi državami članicami deli vrsto skupnih vrednot in priznava, da jih druge države članice delijo z njo ter torej<?PAGE NO="16"?> spoštujejo pravo Unije, s katerim se te vrednote izvajajo. Kot je opozoril generalni pravobranilec Y. Bot, v okviru sporazuma s tretjimi državami posamezna pogodbenica namreč ne zaupa nujno sodnemu sistemu druge pogodbenice, da bo z njim zagotovljeno upoštevanje pravil iz sporazuma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0062"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota v mnenju 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:72">EU:C:2019:72</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0082">82</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Prav neobstoj vzajemnega zaupanja, kakršno obstaja v okviru Unije, je razlog, da se pogodbenice dogovorijo o nevtralnem mehanizmu reševanja sporov.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0063"><P>Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota v mnenju 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada, <REF.DOC.ECR><NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:72">EU:C:2019:72</NO.ECLI>, točka <REF.NP.ECR REF="NP0084">84</REF.NP.ECR></REF.DOC.ECR>). V zvezi s tem glej tudi Lenaerts, K., <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0044" REF.END="QE0044"/>Upholding the Rule of Law through Judicial Dialogue<QUOT.END REF.START="QS0044" CODE="201C" ID="QE0044"/>, <HT TYPE="ITALIC">Yearbook of European Law</HT>, 2019, zvezek 38, str. 12.</P></NOTE> Tak mehanizem, ki ni del nobene od dveh pogodbenic, omogoča vzpostavitev zaupanja med pogodbenicama glede uporabe sporazuma, ne da bi bilo mogoče to zaupanje zamešati z vzajemnim zaupanjem, ki ureja odnose znotraj pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0088"><NO.P>88.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah mnenje 1/17 (Sporazum CETA EU - Kanada)<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0064"><P>Mnenje z dne <REF.DOC.ECR><DATE ISO="20190430">30. aprila 2019</DATE> (<NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2019:341">EU:C:2019:341</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> ne vpliva na analizo – ob upoštevanju načel, sprejetih v sodbi Achmea – mehanizma reševanja sporov iz člena 26 PEL v delu, v katerem omogoča uporabo arbitražnega sodišča, ker se s tem sporazumom urejajo odnosi med državami članicami.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="5"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="ITALIC">3)</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="ITALIC">Sklep glede uporabe člena 26 PEL v pravnem redu Unije</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0089"><NO.P>89.</NO.P><TXT>Iz vsega navedenega izhaja, da mehanizem reševanja sporov iz člena 26 PEL po mojem mnenju ni združljiv s pravom Unije, ker omogoča, da arbitražno sodišče zunaj sodnega sistema Unije v primeru spora med investitorjem iz države članice in drugo državo članico razloži ali uporabi pravo Unije ter s tem poseže v načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami in v varstvo posebne narave prava, določenega s Pogodbama, pri čemer poseže v avtonomijo prava Unije. V tem okviru člena 26 PEL torej ni mogoče uporabiti v okviru pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0090"><NO.P>90.</NO.P><TXT>Vendar nemožnost, da investitor iz države članice uporabi arbitražo v sporu med njim in drugo državo članico, ne pomeni, da člena 26 PEL ni mogoče nikoli uporabiti v okviru pravnega reda Unije. Investitorji iz države članice bi lahko drugo državo članico načeloma še vedno tožili pred svojimi sodišči v zvezi s sporom iz te določbe.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0065"><P>Poleg tega ni mogoče izključiti, da je razlaga člena 26 PEL, ki jo poda Sodišče, morda nujna v okviru nadzora nacionalnih sodišč držav članic nad arbitražno odločbo, izdano v okviru spora med investitorjem iz tretje države in državo članico, v kateri so arbitri morda razlagali pravo Unije.</P></NOTE> Vendar je ta možnost odvisna od tega, ali lahko taki zahtevki temeljijo na vsebinskih določbah PEL in ali jih je torej mogoče uporabiti v pravnem redu Unije. Zdaj bom obravnaval to vprašanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Uporaba člena 1, točka 6, PEL v pravnem redu Unije</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0091"><NO.P>91.</NO.P><TXT>V členu 1, točka 6, PEL je opredeljen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0045" REF.END="QE0045"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0045" CODE="201C" ID="QE0045"/>, kakor se uporablja v določbah PEL, ta člen pa je vključen v del I PEL, naslovljen <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0046" REF.END="QE0046"/>Opredelitev pojmov in namen<QUOT.END REF.START="QS0046" CODE="201C" ID="QE0046"/>. Ta določba torej spada med uvodne določbe PEL, ki se splošneje nanašajo na opredelitev področja uporabe in namena besedila ter opredelitev pojmov, uporabljenih v njegovih določbah.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0092"><NO.P>92.</NO.P><TXT>Povedano drugače, člen 1, točka 6, PEL, ker določa vsebinsko področje uporabe PEL, povzroči tudi začetek uporabe vsebinskih določb PEL v zvezi z varstvom.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="17"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0093"><NO.P>93.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je uporaba te določbe v pravnem redu Unije odvisna predvsem od tega, ali je tudi vsebinska pravila, ki jih ta določba omogoča, mogoče uporabiti v pravnem redu Unije, tako da se investitorji države članice lahko nanje sklicujejo v primeru tožbe proti drugi državi članici pred sodišči te države.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0094"><NO.P>94.</NO.P><TXT>Čeprav to vprašanje v sodbi Achmea ni bilo rešeno, pa so se v njej razkrili nekateri dvomi glede možnosti uporabe vsebinskih določb sporazumov o pospeševanju in varstvu naložb na splošno ter še posebej PEL v Uniji.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0066"><P>Glej v zvezi s tem Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne <DATE ISO="20180719">19. julija 2018</DATE> o zaščiti naložb znotraj EU, COM(2018) 547 final.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0095"><NO.P>95.</NO.P><TXT>Vendar menim, da v okviru obravnavane zadeve in povsem teoretično ni mogoče podati gotovega odgovora na to vprašanje. S tem bi se namreč predpostavljala abstraktna in izčrpna analiza vseh prekrivanj, ki bi lahko obstajala med pravom Unije in PEL.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0067"><P>Za primer morebitnih prekrivanj med pogodbo o varstvu in pospeševanju naložb, sklenjenih med dvema državama članicama, in pravom Unije glej sklepne predloge generalnega pravobranilca M. Watheleta v zadevi <REF.DOC.ECR><NAME.CASE>Achmea</NAME.CASE> (<NO.CASE>C‑284/16</NO.CASE>, <NO.ECLI ECLI="ECLI:EU:C:2017:699">EU:C:2017:699</NO.ECLI></REF.DOC.ECR>).</P></NOTE> Vendar se mi ne zdi razumno, da bi se take analize lotili na stopnji preučevanja pristojnosti Sodišča za odgovor na vprašanja za predhodno odločanje in v okoliščinah obravnavane zadeve. Poudariti je treba tudi, da stranki o tem vprašanju nista razpravljali.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0068"><P>Čeprav je bilo strankama na obravnavi postavljeno vprašanje glede učinkov sodbe Achmea, pa se je razprava dotaknila le vpliva te sodbe na združljivost mehanizma reševanja sporov iz člena 26 PEL s pravom Unije. Poudarjam, da se ta sodba dejansko ne nanaša na združljivost materialnopravnih pravil, ampak zgolj na združljivost podobnega mehanizma iz DSN s pravom Unije.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0096"><NO.P>96.</NO.P><TXT>Poleg tega poudarjam, da je edini argument v zvezi z nezdružljivostjo vsebinskih določb PEL s pravom Unije, ki je jedrnato oblikovan v obravnavani zadevi, argument italijanske vlade in Komisije glede tega, da pravo Unije določa instrumente za varstvo naložb, ki so enakovredni instrumentom za varstvo naložb iz PEL. Vendar se mi na prvi pogled razlogi, iz katerih naj bi ta enakovrednost varstva sama po sebi pomenila nezdružljivost s pravom Unije, ne zdijo jasni.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0097"><NO.P>97.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah menim, da nezdružljivosti vsebinskih določb PEL, vključno s členom 1, točka 6, PEL, s pravom Unije na tej stopnji z gotovostjo ni mogoče niti izključiti niti sprejeti. Zato je treba domnevati, da je te določbe mogoče uporabiti v okviru pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">4.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Sklep glede pristojnosti Sodišča</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0098"><NO.P>98.</NO.P><TXT>Člen 26 PEL po mojem mnenju ni združljiv s pravom Unije v delu, v katerem določa uporabo arbitražnega sodišča, tako da se tak mehanizem reševanja sporov ne bi mogel uporabiti v okviru pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0099"><NO.P>99.</NO.P><TXT>Ker pa na tej stopnji ni mogoče izključiti, da se vsebinske določbe PEL, vključno s členom 1, točka 6, PEL, lahko uporabijo v pravnem redu Unije, je treba prav tako predpostavljati, da se lahko investitorji iz države članice na te določbe sklicujejo v okviru spora proti drugi državi članici pred sodišči zadnjenavedene iz člena 26 PEL. V teh okoliščinah je treba šteti, da se tako člen 1, točka 6, PEL kot člen 26 PEL lahko uporabljata v okviru pravnega reda Unije.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0100"><NO.P>100.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je gotovo v interesu Unije, da se te določbe razlagajo enotno, tako da bi Sodišče moralo biti pristojno, da odgovori na vsa vprašanja za predhodno odločanje.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><?PAGE NO="18"?><GR.SEQ LEVEL="2"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">B.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Vsebinska presoja</HT></TXT></NP></TI></TITLE><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">1.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Prvo vprašanje za predhodno odločanje: pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0047" REF.END="QE0047"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0047" CODE="201C" ID="QE0047"/> v smislu člena 1, točka 6, PEL</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0101"><NO.P>101.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu želi izvedeti, ali je treba člen 1, točka 6, PEL razlagati tako, da je terjatev na podlagi pogodbe o električni energiji, ki ni povezana z nobenim vložkom investitorja v državi gostiteljici, lahko naložba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0102"><NO.P>102.</NO.P><TXT>Na obravnavi je družba Komstroy trdila, da je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0048" REF.END="QE0048"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0048" CODE="201C" ID="QE0048"/> opredeljen v PEL in da ta opredelitev sama po sebi zadostuje, čeprav je podprta z neizčrpnim seznamom primerov sredstev, ki pomenijo naložbo v smislu PEL. Ta družba je trdila tudi, da je dobesedni pomen besedila člena 1, točka 6, PEL jasen, tako da ga ni treba razlagati niti se ni treba sklicevati na merila, ki niso povezana s podano opredelitvijo. Nazadnje, družba Komstroy trdi, da člen 1, točka 6, PEL določa, da se pogodbena terjatev lahko šteje za naložbo, saj so v členu 1, točka 6(c) in (f), PEL omenjene <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0049" REF.END="QE0049"/>denarne terjatve<QUOT.END REF.START="QS0049" CODE="201C" ID="QE0049"/> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0050" REF.END="QE0050"/>vsaka pravica[, zagotovljena] s pogodbo<QUOT.END REF.START="QS0050" CODE="201C" ID="QE0050"/>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0103"><NO.P>103.</NO.P><TXT>Republika Moldavija, španska, nizozemska in poljska vlada ter Komisija trdijo, da terjatve na podlagi prodajne pogodbe ni mogoče šteti za naložbo v smislu člena 1, točka 6, PEL. Trdijo, da čeprav člen 1, točka 6(c), PEL določa, da denarna terjatev pomeni naložbo, to drži le, če je ta terjatev <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0051" REF.END="QE0051"/>povezana z naložbo<QUOT.END REF.START="QS0051" CODE="201C" ID="QE0051"/>. Za terjatev na podlagi prodajne pogodbe pa ni mogoče šteti, da je <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0052" REF.END="QE0052"/>povezana z naložbo<QUOT.END REF.START="QS0052" CODE="201C" ID="QE0052"/>. Republika Moldavija poleg tega poudarja, da je treba upoštevati običajni pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0053" REF.END="QE0053"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0053" CODE="201C" ID="QE0053"/>, ki predpostavlja kapitalski vložek, ki ga v primeru pogodbene terjatve ni. Nazadnje, Republika Moldavija in Komisija poudarjata pomembnost razlikovanja med tem, kar izhaja iz trgovine, in tem, kar izhaja iz naložbe, pri čemer so le naložbe zavarovane z delom III PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0104"><NO.P>104.</NO.P><TXT>V skladu s členom 1, točka 6, PEL naložba pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0054" REF.END="QE0054"/>vsako vrsto sredstev, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom kak investitor<QUOT.END REF.START="QS0054" CODE="201C" ID="QE0054"/>. Tako PEL vsebuje nejasno opredelitev, za katero se na prvi pogled zdi, da je omejena le s predmetom dejavnosti, s katero je ta naložba povezana. V tej določbi je dodano, da mora biti naložba v smislu PEL povezana z gospodarsko dejavnostjo v energetiki.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0105"><NO.P>105.</NO.P><TXT>To opredelitev dopolnjuje neizčrpen seznam natančnih primerov naložb v smislu te določbe. Iz tega izhaja, kot trdi družba Komstroy, da če so zadevna sredstva jasno zajeta z eno od naložb, izrecno navedenih v členu 1, točka 6, PEL, razlaga te določbe načeloma ni potrebna.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0069"><P>V zvezi s tem glej v arbitražni sodni praksi Anatolie Stati, Gabriel Stati, Ascom Group SA in Terra Raf Trans Traiding Ltd proti Kazahstanu (zadeva stockholmske trgovinske zbornice (CSS) št. V 116/2010), odločba z dne <DATE ISO="20131219">19. decembra 2013</DATE>, točka 806, in v pravni teoriji Gaillard, E., <HT TYPE="ITALIC">Journal du droit international (Clunet)</HT>, 2019, št. 6, str. 160.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0106"><NO.P>106.</NO.P><TXT>Kar zadeva pogodbene terjatve, jih je mogoče uvrstiti v okvir opredelitve iz člena 1, točka 6, PEL, tako na podlagi člena 1, točka 6(c), kot člena 1, točka 6(f), PEL. Dejansko so zajete <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0055" REF.END="QE0055"/>denarne terjatve […], ki imajo gospodarsko vrednost in so povezane z naložbo<QUOT.END REF.START="QS0055" CODE="201C" ID="QE0055"/>,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0070"><P>Člen 1, točka 6(c), PEL.</P></NOTE> in <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0056" REF.END="QE0056"/>vsak[a] pravic[a], zagotovljen[a] […] [s] pogodbo, […] za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki<QUOT.END REF.START="QS0056" CODE="201C" ID="QE0056"/>.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0071"><P>Člen 1, točka 6(f), PEL.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0107"><NO.P>107.</NO.P><TXT>Vendar navajam, da čeprav ti določbi vsebujeta primere naložb v smislu PEL, prav tako določata dodatne pogoje za opredelitev naložbe. Po eni strani člen 1, točka 6(c), PEL določa, da je denarna terjatev naložba, če izhaja iz pogodbe, ki je tudi sama povezana z naložbo. Po drugi strani<?PAGE NO="19"?> člen 1, točka 6(f), PEL določa, da je vsaka pravica, zagotovljena s pogodbo, naložba, če je bila dodeljena za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki. Povedano drugače, terjatev na podlagi pogodbe ni samodejno naložba v smislu PEL, saj so v besedilu določene nekatere omejitve.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0108"><NO.P>108.</NO.P><TXT>Zaradi teh dodatnih pogojev je oteženo ali celo onemogočeno, da bi se vsaka pogodbena terjatev nedvoumno navezovala na eno ali drugo obliko naložbe v smislu člena 1, točka 6, PEL. Pogodbena terjatev, zlasti če izhaja iz pogodbe o prodaji električne energije, ne more biti nedvoumno zajeta s členom 1, točka 6(c) ali (f), PEL, ne da bi bilo pred tem opredeljeno, kaj pomenijo dodatni pogoji iz teh določb.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0109"><NO.P>109.</NO.P><TXT>Zato je treba ti določbi v skladu s členom 31(1) Dunajske konvencije<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0072"><P>Konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sklenjena na Dunaju <DATE ISO="19690523">23. maja 1969</DATE> (<HT TYPE="ITALIC">Recueil des Traités des Nations unies</HT>, zv. 1155, str. 353) https://treaties.un.org/doc/Publication/UNTS/Volume%201155/volume-1155-I-18232-French.pdf.</P></NOTE> <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0057" REF.END="QE0057"/>razlaga[ti] v dobri veri v skladu z običajnim pomenom izrazov v mednarodni pogodbi v njihovem kontekstu ter glede na njen predmet in namen<QUOT.END REF.START="QS0057" CODE="201C" ID="QE0057"/>.</TXT></NP.ECR><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">a)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 1, točka 6(c), PEL</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0110"><NO.P>110.</NO.P><TXT>V zvezi s členom 1, točka 6(c), PEL, ki določa, da mora terjatev izhajati iz pogodbe, povezane z naložbo, opozarjam na določeno dvoumnost. V tej določbi so namreč opredeljene denarne terjatve, ki se lahko štejejo za naložbe, s sklicevanjem na pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0058" REF.END="QE0058"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0058" CODE="201C" ID="QE0058"/>. Povedano drugače, pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0059" REF.END="QE0059"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0059" CODE="201C" ID="QE0059"/> je hkrati opredeljeni pojem in pojem, uporabljen za opredelitev. Člen 1, točka 6(c), PEL je v tem smislu krožen.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0073"><P>V zvezi s krožno naravo opredelitve naložbe glej Pyka, M., <HT TYPE="ITALIC">Pojęcie inwestycji w międzynarodowym arbitrażu inwestycyjnym</HT>, C. H. Beck, Varšava, 2018, str. 43 in 44.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0111"><NO.P>111.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah in da bi se izognili tej krožnosti, je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0060" REF.END="QE0060"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0060" CODE="201C" ID="QE0060"/> iz člena 1, točka 6(c), PEL mogoče razumeti le v smislu, ki se razlikuje od tistega, ki je naveden prav v tej določbi. Kot ugotavlja poljska vlada, je denarna terjatev naložba le, če izhaja iz pogodbe, ki je sama povezana z drugo naložbo v smislu PEL, ki ne spada na področje uporabe člena 1, točka 6(c), PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0112"><NO.P>112.</NO.P><TXT>Nobene od preostalih naložb iz člena 1, točka 6, PEL pa ni mogoče razumeti tako, da zajemajo dobavo električne energije, ki je predmet pogodbe, iz katere izhaja preučevana denarna terjatev. Nobeden od pododstavkov te določbe se ne nanaša na preprost trgovinski posel.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0074"><P>Glede možnosti, da se za dobavo električne energije šteje, da je zajeta s členom 1, točka 6(f), PEL, ki se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0061" REF.END="QE0061"/>vsako pravico, zagotovljeno […] [s] pogodbo, […] za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki<QUOT.END REF.START="QS0061" CODE="201C" ID="QE0061"/>, bi lahko obstajali dvomi. Tako razlogovanje je bilo sicer sprejeto v arbitražni sodni praksi; v zvezi s tem glej Petrobart Limited proti Kirgiški republiki (zadeva CSS št. 126/2003), odločba z dne <DATE ISO="20050329">29. marca 2005</DATE>, str. 72. Toda ob upoštevanju razlage, ki jo predlagam glede člena 1, točka 6(f), PEL, je treba tako možnost izključiti. Glej točko 121 in naslednje teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> Iz jezikovne razlage besedila člena 1, točka 6, PEL torej izhaja, da terjatev, ki izhaja iz pogodbe o dobavi električne energije in ne vsebuje nobenega vložka, ni denarna terjatev iz naslova pogodbe z ekonomsko vrednostjo, povezano z naložbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0113"><NO.P>113.</NO.P><TXT>Jezikovna razlaga člena 1, točka 6(c), PEL je dalje potrjena z upoštevanjem običajnega pomena pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0062" REF.END="QE0062"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0062" CODE="201C" ID="QE0062"/>, navedenega v tej določbi.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0075"><P>V pravni teoriji se zagovarja zamisel, da se je treba glede opredelitve pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0063" REF.END="QE0063"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0063" CODE="201C" ID="QE0063"/> iz člena 1, točka 6(c), PEL sklicevati le na običajni pomen tega pojma. Kot trdi poljska vlada v pisnih stališčih, naj bi se namreč v angleški različici PEL razlikovalo med angleškim pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0064" REF.END="QE0064"/>Investment<QUOT.END REF.START="QS0064" CODE="201C" ID="QE0064"/> v smislu PEL, z veliko začetnico, in angleškim pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0065" REF.END="QE0065"/>investment<QUOT.END REF.START="QS0065" CODE="201C" ID="QE0065"/> v običajnem pomenu, z malo začetnico. Torej, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0066" REF.END="QE0066"/>naložbe<QUOT.END REF.START="QS0066" CODE="201C" ID="QE0066"/>, ki se razlikujejo od <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0067" REF.END="QE0067"/>Naložb<QUOT.END REF.START="QS0067" CODE="201C" ID="QE0067"/>, zavarovanih s PEL, naj bi imele objektiven pomen, kot je naveden v točkah 114, 115 in 116 teh sklepnih predlogov. Ker člen 1, točka 6(c), PEL določa, da mora terjatev izhajati iz pogodbe, <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0068" REF.END="QE0068"/>povezane z naložbo<QUOT.END REF.START="QS0068" CODE="201C" ID="QE0068"/>, naj bi iz tega izhajalo, da bi se moral pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0069" REF.END="QE0069"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0069" CODE="201C" ID="QE0069"/> v tem primeru razumeti samo objektivno, s sklicevanjem na običajni pomen pojma. Glede tega glej Baltag, C., <HT TYPE="ITALIC">The Energy Charter Treaty: The Notion of Investor</HT>, Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn, 2012, str. 174. Vendar me ta argument, ki temelji le na tipografiji besedila, ki je niti ni v vseh jezikovnih različicah PEL, ne prepriča povsem.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><?PAGE NO="20"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0114"><NO.P>114.</NO.P><TXT>Kot trdita Republika Moldavija in Komisija, v vsakdanjem jeziku ta pojem običajno označuje transakcijo, sestavljeno iz finančnega vložka z določenim trajanjem in tveganjem.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0076"><P>Pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0070" REF.END="QE0070"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0070" CODE="201C" ID="QE0070"/> je v francoščini med drugim opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0071" REF.END="QE0071"/>uporaba denarja za pridobitev donosa<QUOT.END REF.START="QS0071" CODE="201C" ID="QE0071"/>, <HT TYPE="ITALIC">Dictionnaire de l’Académie française</HT>, 9. izd. V angleščini je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0072" REF.END="QE0072"/>investment<QUOT.END REF.START="QS0072" CODE="201C" ID="QE0072"/> opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0073" REF.END="QE0073"/>the act of putting money […] into something to make a profit<QUOT.END REF.START="QS0073" CODE="201C" ID="QE0073"/>. V zvezi z razvojem opredelitve tega pojma glej Gilles, A., <HT TYPE="ITALIC">La définition de l’investissement international</HT>, Larcier, Bruselj, 2012, str. 16 in naslednje.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0115"><NO.P>115.</NO.P><TXT>V istem smislu je bila v arbitražni sodni praksi poleg tega postopoma sprejeta objektivna opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0074" REF.END="QE0074"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0074" CODE="201C" ID="QE0074"/>, v skladu s katero naložba predpostavlja združitev treh elementov: vložek investitorja, določeno trajanje izvajanja in udeležbo pri tveganjih transakcije.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0077"><P>Glej Salini Costruttori S.p.A. in Italstrade S.p.A. proti Kraljevini Maroko (zadeva ICSID št. ARB/00/4), odločba z dne <DATE ISO="20010723">23. julija 2001</DATE>, 129 Journal du droit international 196 (2002), točka 52. V zvezi z analizo te sodne prakse glej Pyka, M., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. od 63 do 111, in Jeżewski, M., <HT TYPE="ITALIC">Międzynarodowe prawo inwestycyjne</HT>, C. H. Beck, Varšava, 2019, str. od 127 do 134.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0116"><NO.P>116.</NO.P><TXT>Čeprav se je ta opredelitev razvila v povezavi s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0075" REF.END="QE0075"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0075" CODE="201C" ID="QE0075"/> v Konvenciji o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, sprejeti v Washingtonu <DATE ISO="19650318">18. marca 1965</DATE>, se mi zdi, da kljub temu vsebuje bistvene elemente tega, kar bi lahko pomenilo naložbo, in se v tem smislu v pravni teoriji pogosto omenja pri splošni opredelitvi tega pojma.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0078"><P>Glej Baltag, C., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. od 167 do 183, ter Kessedjian, C., in Pironon, V., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 206.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0117"><NO.P>117.</NO.P><TXT>V skladu s tem pomenom pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0076" REF.END="QE0076"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0076" CODE="201C" ID="QE0076"/> je denarna terjatev torej naložba v smislu člena 1, točka 6, PEL, če izhaja iz pogodbe, ki je vključevala vložek domnevnega investitorja in pričakovanje dobička, ki ni zagotovljen. Ta pomen pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0077" REF.END="QE0077"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0077" CODE="201C" ID="QE0077"/>, kot ga določa člen 1, točka 6(c), PEL, se poleg tega pojavlja v arbitražni sodni praksi<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0079"><P>Glej zlasti Masdar Solar &amp; Wind Cooperatief U.A. proti Kraljevini Španiji (zadeva ICSID št. ARB/14/1), odločba z dne <DATE ISO="20180516">16. maja 2018</DATE>, točka 195 in naslednje, ter Isolux Netherlands, BV proti Kraljevini Španiji (zadeva CSS št. V 2013/153), odločba z dne <DATE ISO="20160717">17. julija 2016</DATE>, točka 683 in naslednje.</P></NOTE> in v pravni teoriji<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0080"><P>Glej Baltag, C., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. 178 in naslednje, in Audit, M., <HT TYPE="ITALIC">Journal de droit international (Clunet)</HT>, 2020, št. 3, str. 16.</P></NOTE>.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0118"><NO.P>118.</NO.P><TXT>Pogodba o dobavi električne energije pa je navadna trgovinska transakcija, ki ne more biti zajeta s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0078" REF.END="QE0078"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0078" CODE="201C" ID="QE0078"/>, ker ne vključuje niti vložka<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0081"><P>Družba Komstroy je na obravnavi navedla, da je vložek dobava električne energije. Vendar ta trditev ne more zadostovati za opredelitev pogodbe o dobavi električne energije kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0079" REF.END="QE0079"/>pogodbe, povezane z naložbo<QUOT.END REF.START="QS0079" CODE="201C" ID="QE0079"/>, saj to še ne pomeni, da obstaja tveganje v zvezi s pričakovanimi donosi na podlagi takega vložka.</P></NOTE> niti pričakovanja dobička na podlagi vložka. Tako menim, da terjatev, ki izhaja iz pogodbe o dobavi električne energije, ni povezana z naložbo in ne izpolnjuje pogoja iz člena 1, točka 6(c), PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0119"><NO.P>119.</NO.P><TXT>Nazadnje, taka razlaga pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0080" REF.END="QE0080"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0080" CODE="201C" ID="QE0080"/> v smislu člena 1, točka 6(c), PEL je potrjena s preučitvijo logike celotne PEL in sistema varstva naložb, ki ga ta uvaja. Kot poudarja Komisija, se v PEL razlikuje med pravili v zvezi s trgovino, ki so vključena v del II, ter pravili v zvezi s pospeševanjem in varstvom naložb, ki so vključena v del III. Navadna trgovinska transakcija torej ni sama po sebi primerljiva z naložbo, saj bi se sicer popolnoma izgubil pomen razlikovanja med tem, kar izhaja iz trgovine, ter tem, kar izhaja iz naložbe in na podlagi tega potrebuje posebno varstvo.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0082"><P>Zlasti z uporabo mehanizma reševanja sporov iz člena 26 PEL. Če imajo nekatere trgovinske transakcije včasih značilnosti, zaradi katerih so lahko opredeljene kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0081" REF.END="QE0081"/>naložbe<QUOT.END REF.START="QS0081" CODE="201C" ID="QE0081"/>, v zvezi s tem glej Pyka, M., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>., str. od 175 do 181. Menim, da taka analiza tu ne velja.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0120"><NO.P>120.</NO.P><TXT>Pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0082" REF.END="QE0082"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0082" CODE="201C" ID="QE0082"/> v smislu člena 1, točka 6(c), PEL se torej ne sme zamenjevati z navadno trgovinsko dejavnostjo, tako da z njim ne more biti zajeta terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije, ki ne vključuje vložka in pričakovanja dobička na podlagi tega vložka.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><?PAGE NO="21"?><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">b)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Člen 1, točka 6(f), PEL</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0121"><NO.P>121.</NO.P><TXT>Člen 1, točka 6(f), PEL se nanaša na <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0083" REF.END="QE0083"/>vsako pravico, zagotovljeno […] [s] pogodbo, […] za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki<QUOT.END REF.START="QS0083" CODE="201C" ID="QE0083"/>. V zvezi s tem opozarjam, da člen 1, točka 6, PEL že na splošno določa, da mora biti naložba v smislu PEL povezana z gospodarsko dejavnostjo v energetiki. Tako pogoja iz člena 1, točka 6(f), PEL ni mogoče razumeti enako, sicer bi tako pojasnilo izgubilo ves smisel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0122"><NO.P>122.</NO.P><TXT>Člen 1, točka 6(f), PEL se tako ne nanaša na vse pogodbene pravice v zvezi z gospodarsko dejavnostjo v energetiki, ampak določa dodaten pogoj, da se pogodbena pravica lahko šteje za zavarovano naložbo v smislu PEL. To izhaja iz samega besedila te določbe. Tako uporaba izraza <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0084" REF.END="QE0084"/>za izvajanje<QUOT.END REF.START="QS0084" CODE="201C" ID="QE0084"/> nakazuje, da mora biti zadevna pogodbena pravica dodeljena <HT TYPE="ITALIC">za namene</HT> izvajanja gospodarske dejavnosti v energetiki.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0083"><P>Taka razlaga sicer še jasneje izhaja iz angleške različice PEL: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0085" REF.END="QE0085"/>any right conferred […] by contract […] <HT TYPE="ITALIC">to undertake</HT> any economic activity in the energy sector<QUOT.END REF.START="QS0085" CODE="201C" ID="QE0085"/> (vsaka pravica, zagotovljena […] s pogodbo […], <HT TYPE="ITALIC">za opravljanje</HT> gospodarske dejavnosti v energetiki) (moj poudarek).</P></NOTE> S pogodbeno pravico mora biti omogočeno izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki, ki je brez nje upravičenec ne bi mogel izvajati. Povedano drugače, s pogodbeno pravico mora biti dovoljeno izvajanje te dejavnosti in ustvarjeni morajo biti pogoji za to dejavnost.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0084"><P>Tipičen primer take pogodbene pravice bi bila koncesija za upravljanje infrastrukture na ozemlju pogodbenice.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0123"><NO.P>123.</NO.P><TXT>Vendar če je pogodbena terjatev pravica, podeljena s pogodbo, se zanjo ne more šteti, da je z njo dovoljeno izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki, če je pridobljena <HT TYPE="ITALIC">po tem</HT>, ko je bila vložena pri prvotnem imetniku. V teh okoliščinah s terjatvijo njenemu imetniku ni podeljena pravica do izvajanja gospodarske dejavnosti v energetiki, ampak le pravica zahtevati plačilo zanjo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0124"><NO.P>124.</NO.P><TXT>Poleg tega, tudi če bi bilo treba upoštevati izvor terjatve, <HT TYPE="ITALIC">quod non</HT>, in sicer pogodbo o dobavi električne energije, menim, da bi bil dosežen enak rezultat. Čeprav pogodba o prodaji električne energije med dvema družbama omogoča, da ena od njiju dobavi električno energijo drugi, pa s to pogodbo ni dovoljeno izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki. Družba, ki dobavlja električno energijo, je namreč že v položaju, v katerem dobavlja zadevno električno energijo svoji sopogodbenici, tako da pogodba nikakor ne vsebuje dovoljenja ali pravice za izvajanje gospodarske dejavnosti v energetiki v državi gostiteljici.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0125"><NO.P>125.</NO.P><TXT>Taka terjatev zato po mojem mnenju ni zajeta s členom 1, točka 6(f), PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0126"><NO.P>126.</NO.P><TXT>Iz navedenega izhaja, da niti člena 1, točka 6(c), niti člena 1, točka 6(f), PEL ni mogoče razlagati tako, da je terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije, ki ni povezana z nobenim vložkom, naložba v smislu teh določb.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="4"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">c)</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Splošna opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0086" REF.END="QE0086"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0086" CODE="201C" ID="QE0086"/> v členu 1, točka 6, PEL</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0127"><NO.P>127.</NO.P><TXT>Dejstvo ostaja, da člen 1, točka 6, PEL določa tudi splošno opredelitev – čeprav nejasno – pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0087" REF.END="QE0087"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0087" CODE="201C" ID="QE0087"/> in da seznam naložb, ki ga vsebuje, ni izčrpen. Zato bi bilo mogoče zagovarjati zamisel, da bi terjatev, ki ni zajeta v členu 1, točka 6(c) in (f), PEL, vendarle lahko pomenila naložbo v smislu člena 1, točka 6, PEL, ker pomeni <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0088" REF.END="QE0088"/>sredst[va], ki jih ima neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom kak investitor<QUOT.END REF.START="QS0088" CODE="201C" ID="QE0088"/>.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="22"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0128"><NO.P>128.</NO.P><TXT>Taka utemeljitev ni prepričljiva. Kot sem poudaril,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0085"><P>Glej točko 107 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> so pogodbene terjatve edina sredstva, za katera člen 1, točka 6, PEL določa izrecne omejitve za to, da so priznane kot naložbe. Zato se torej ni mogoče sklicevati na splošno opredelitev pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0089" REF.END="QE0089"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0089" CODE="201C" ID="QE0089"/> samo zato, da bi se izognili omejitvam, ki jih določa člen 1, točka 6(c) in (f), PEL, razen če bi se zanikal obstoj točno teh določb in bi se podala razlaga <HT TYPE="ITALIC">contra legem</HT> pojma <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0090" REF.END="QE0090"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0090" CODE="201C" ID="QE0090"/> v smislu PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0129"><NO.P>129.</NO.P><TXT>Zato predlagam, da se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 1, točka 6, PEL razlagati tako, da terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije, ki ni povezana z nobenim vložkom, ni naložba v smislu te določbe.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">2.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Drugo vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0130"><NO.P>130.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 26(1) PEL razlagati tako, da je to, da podjetje iz države pogodbenice pridobi terjatev, nastalo pri gospodarskem subjektu, ki je iz tretje države glede na PEL, naložba.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0131"><NO.P>131.</NO.P><TXT>V zvezi s tem naj spomnim, da sporna terjatev izhaja iz pogodbenega razmerja med družbama Moldtranselectro in Derimen, pri čemer je zadnjenavedena registrirana na Britanskih Deviških otokih, to je tretji državi glede na PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0132"><NO.P>132.</NO.P><TXT>Člen 26(1) PEL omogoča reševanje sporov med pogodbenico in investitorjem iz druge pogodbenice, če se spor nanaša na naložbo, <HT TYPE="ITALIC">ki jo je uresničil ta investitor</HT>. Predložitveno sodišče se sprašuje o morebitnem vplivu izvora terjatve, če je ta terjatev prvotno nastala pri gospodarskem subjektu iz tretje države glede na PEL, na njeno opredelitev kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0091" REF.END="QE0091"/>naložba<QUOT.END REF.START="QS0091" CODE="201C" ID="QE0091"/> v smislu člena 26(1) PEL, s katerim se zahteva, da je tako naložbo uresničil investitor iz pogodbenice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0133"><NO.P>133.</NO.P><TXT>Najprej, navajam, da ob upoštevanju mojega predloga glede odgovora na prvo vprašanje ni treba odgovoriti na drugo vprašanje, saj zaradi nikalnega odgovora na prvo vprašanje ni treba ugotoviti, ali izvor terjatve vpliva na priznanje te terjatve kot naložbe, ki jo je uresničil investitor iz pogodbenice v smislu člena 26(1) PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0134"><NO.P>134.</NO.P><TXT>Zaradi izčrpnosti bom vseeno preučil drugo vprašanje za predhodno odločanje, če se Sodišče ne bi strinjalo z mojo analizo prvega vprašanja in bi ugotovilo, da je taka terjatev lahko naložba v smislu člena 1, točka 6, PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0135"><NO.P>135.</NO.P><TXT>Kot navaja predložitveno sodišče in kot poudarja Republika Moldavija, se je treba za ugotovitev, ali je naložbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0092" REF.END="QE0092"/>uresničil investitor iz pogodbenice<QUOT.END REF.START="QS0092" CODE="201C" ID="QE0092"/>, sklicevati na člen 1, točka 8, PEL, v katerem je opredeljen pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0093" REF.END="QE0093"/>uresničiti naložbe<QUOT.END REF.START="QS0093" CODE="201C" ID="QE0093"/>. Ta med drugim določa, da se naložba lahko uresniči s pridobitvijo vseh ali dela obstoječih naložb. Z njim pa se ne zahteva, da je zadevna obstoječa naložba prvotno nastala v državi pogodbenici PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0136"><NO.P>136.</NO.P><TXT>Vendar Republika Moldavija trdi, da tak pogoj obstaja. Po njenem mnenju je treba pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0094" REF.END="QE0094"/>obstoječa naložba<QUOT.END REF.START="QS0094" CODE="201C" ID="QE0094"/> razumeti v skladu z opredelitvijo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0095" REF.END="QE0095"/>naložbe<QUOT.END REF.START="QS0095" CODE="201C" ID="QE0095"/> iz člena 1, točka 6, PEL, ki določa, da mora imeti naložbo <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0096" REF.END="QE0096"/>neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom kak investitor<QUOT.END REF.START="QS0096" CODE="201C" ID="QE0096"/>. Ugotavlja, da je v členu 1, točka 7, PEL pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0097" REF.END="QE0097"/>investitor<QUOT.END REF.START="QS0097" CODE="201C" ID="QE0097"/> opredeljen kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0098" REF.END="QE0098"/>družb[a] ali drug[a] organizacij[a], organiziran[a] v skladu z […] ustrezno zakonodajo v […] pogodbenici<QUOT.END REF.START="QS0098" CODE="201C" ID="QE0098"/>. Tako trdi, da se, ker je gospodarski subjekt, prvotni imetnik zadevne terjatve, subjekt iz tretje države glede na<?PAGE NO="23"?> PEL, ta ne more šteti za investitorja v smislu člena 1, točka 7, PEL, tako da zadevna terjatev ne more pomeniti <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0099" REF.END="QE0099"/>obstoječe naložbe<QUOT.END REF.START="QS0099" CODE="201C" ID="QE0099"/>, ki jo je uresničila družba iz pogodbenice v smislu člena 1, točka 8, in člena 26(1) PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0137"><NO.P>137.</NO.P><TXT>Taka utemeljitev ni prepričljiva. Čeprav je treba sprejeti razlogovanje Republike Moldavije glede potrebe po sklicevanju na člen 1, točke od 6 do 8, PEL za opredelitev tega, kar je zajeto s pojmom <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0100" REF.END="QE0100"/>naložba, ki jo je uresničil<QUOT.END REF.START="QS0100" CODE="201C" ID="QE0100"/>, njen sklep izhaja iz nepopolnega branja teh členov.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0138"><NO.P>138.</NO.P><TXT>Ne samo, da člen 1, točka 8, PEL ne določa nobenega pogoja glede geografskega izvora obstoječe naložbe, kot sem navedel,<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0086"><P>Glej točko 135 teh sklepnih predlogov.</P></NOTE> ampak preučevane določbe tudi izrecno določajo, da tako naložbo lahko uresniči gospodarski subjekt iz tretje države glede na PEL. V členu 1, točka 7, PEL je namreč pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0101" REF.END="QE0101"/>investitor<QUOT.END REF.START="QS0101" CODE="201C" ID="QE0101"/> opredeljen tako v zvezi s pogodbenicami kot tudi v zvezi s tretjimi državami. Očitno je torej dopuščeno, da lahko investitor prihaja iz tretje države glede na PEL, ne da bi to pomenilo, da naložbe, ki jih uresniči, niso obstoječe naložbe v smislu PEL.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0087"><P>Naj pojasnim, da je naložba, ki jo je uresničil investitor iz tretje države glede na PEL, sicer dejansko naložba v smislu PEL, vendar ni naložba, ki je <HT TYPE="ITALIC">zavarovana</HT> z besedilom, saj se vsebinske določbe o pospeševanju in varstvu naložb izrecno in izključno nanašajo na naložbe investitorjev iz pogodbenic. Glej zlasti člen 10 PEL: <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0102" REF.END="QE0102"/>Vsaka pogodbenica […] spodbuja in ustvarja ustaljene, nepristranske, ugodne in pregledne razmere <HT TYPE="ITALIC">za investitorje drugih pogodbenic</HT> za uresničevanje naložb na svojem območju. Pri tem se tudi zavezuje, da <HT TYPE="ITALIC">za naložbe investitorjev drugih pogodbenic</HT> vedno zagotovi pošteno in nepristransko obravnavanje.<QUOT.END REF.START="QS0102" CODE="201C" ID="QE0102"/> (Moj poudarek).</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0139"><NO.P>139.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah dejstvo, da je terjatev nastala pri gospodarskem subjektu iz tretje države glede na PEL, nikakor ne vpliva na opredelitev te terjatve kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0103" REF.END="QE0103"/>obstoječe terjatve<QUOT.END REF.START="QS0103" CODE="201C" ID="QE0103"/>, ker je treba ta subjekt na podlagi PEL prav tako šteti za investitorja.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0140"><NO.P>140.</NO.P><TXT>Iz tega izhaja, da je treba pridobitev terjatve, ki je nastala pri gospodarskem subjektu iz tretje države glede na PEL, s strani subjekta iz pogodbenice šteti za pridobitev obstoječe terjatve in zato za terjatev, ki jo je uresničil investitor iz pogodbenice v smislu PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0141"><NO.P>141.</NO.P><TXT>Republika Moldavija, družba Komstroy in Komisija pa so izrazile pridržek v zvezi z možnostjo zlorabe prava v teh okoliščinah. Ni namreč mogoče izključiti, da terjatev, ki je nastala pri subjektu iz tretje države glede na PEL, investitor iz pogodbenice pridobi le za to, da bi izkoristil varstvo, podeljeno s PEL, zlasti zaradi izvajanja člena 26(1) PEL, da bi vložil tožbo proti pogodbenici, ki je sicer ne bi mogel.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0142"><NO.P>142.</NO.P><TXT>Čeprav taka možnost obstaja, ne more zadostovati za samodejno izključitev upravičenosti naložbe, pridobljene od subjekta iz tretje države glede na PEL, do varstva naložb, ki je podeljeno s postopkom reševanja sporov. Ne samo, da se mi taka razlaga ne zdi združljiva z določbami PEL, preučenimi zgoraj, ampak bi pomenila tudi, da nobena naložba, pridobljena od tujega subjekta, ne bi bila nikoli zavarovana na podlagi PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0143"><NO.P>143.</NO.P><TXT>V teh okoliščinah je obstoj zlorabe prava mogoče upoštevati le kazuistično in ne more upravičiti načela, v skladu s katerim naložbe, ki jo investitor iz pogodbenice pridobi od investitorja iz tretje države glede na PEL, ni mogoče šteti za naložbo, ki jo je uresničil prvonavedeni, v smislu člena 26(1) PEL. Predložitveno sodišče bo torej moralo preveriti razloge družbe Komstroy za pridobitev zadevne terjatve, da bo ugotovilo, ali je bil edini namen te pridobitve vložitev tožbe proti Republiki Moldaviji na podlagi PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0144"><NO.P>144.</NO.P><TXT>Zato v primeru, da se Sodišče ne bi strinjalo z mojo analizo v zvezi s prvim vprašanjem za predhodno odločanje, predlagam, da se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 26(1) PEL razlagati tako, da je pridobitev terjatve, ki je nastala pri investitorju iz tretje<?PAGE NO="24"?> države glede na PEL, naložba v smislu te določbe, razen če je edini namen take pridobitve, da se izkoristi varstvo, ki je podeljeno z določbami PEL, in predvsem omogoči vložitev tožbe proti pogodbenici pri arbitražnem sodišču, kar mora preveriti predložitveno sodišče.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="3"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">3.</HT></HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD"><HT TYPE="ITALIC">Tretje vprašanje za predhodno odločanje</HT></HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0145"><NO.P>145.</NO.P><TXT>Predložitveno sodišče želi s tretjim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu izvedeti, ali je treba člen 26(1) PEL razlagati tako, da je terjatev, ki jo ima investitor na podlagi pogodbe o prodaji električne energije, dobavljene do meje države gostiteljice, lahko naložba, uresničena na območju druge pogodbenice, če investitor na ozemlju te države ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0146"><NO.P>146.</NO.P><TXT>Tudi na tem mestu navajam, da je tretje vprašanje podredno. Če se namreč na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori tako, da terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije ni naložba, ni treba ugotoviti, ali je bila ta terjatev uresničena <HT TYPE="ITALIC">na območju</HT> druge pogodbenice.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0147"><NO.P>147.</NO.P><TXT>Zaradi izčrpnosti bom vseeno odgovoril na tretje vprašanje za predhodno odločanje, če se Sodišče ne bi strinjalo z mojo analizo prvega in drugega vprašanja ter bi ugotovilo, <HT TYPE="ITALIC">quod non</HT>, da je terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije naložba v smislu PEL.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0148"><NO.P>148.</NO.P><TXT>Republika Moldavija, ki jo pri tem podpirata španska vlada in Komisija, trdi, da na njenem ozemlju ni bila uresničena nobena naložba, ker je bila električna energija, dobavljena na podlagi pogodbe, iz katere izhaja terjatev, pripeljana le do meje med Ukrajino in Moldavijo na ukrajinski strani.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0149"><NO.P>149.</NO.P><TXT>Take trditve temeljijo na členu 1, točka 6(c), PEL, ki določa, da je denarna terjatev naložba, če izhaja iz pogodbe, ki je sama povezana z naložbo. Vendar se mi zdi, da se pri tem ne upošteva bistven element. Čeprav je namreč preučitev naložbe, s katero naj bi bila povezana pogodba, iz katere izhaja zadevna terjatev, pomembna za opredelitev terjatve kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0104" REF.END="QE0104"/>naložbe<QUOT.END REF.START="QS0104" CODE="201C" ID="QE0104"/>, je – ko je ta element ugotovljen – zadevna naložba le terjatev, ne da bi se bilo treba pozneje ponovno sklicevati na povezano naložbo.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0150"><NO.P>150.</NO.P><TXT>Naložba, ki je predmet spora in ki jo je treba na tej podlagi preučiti ob upoštevanju člena 26(1) PEL, torej ni dobava električne energije, predvidena s pogodbo, iz katere izhaja terjatev, ampak ta terjatev sama po sebi. Gre torej le za to, da se opredeli, ali se pridobitev take terjatve lahko šteje za naložbo na območju Moldavije, ne da bi bilo treba opredeliti, ali je pogodba, iz katere ta terjatev izhaja, povezana z naložbo, ki je sama uresničena na tem območju.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0151"><NO.P>151.</NO.P><TXT>Imetnik zadevne naložbe, to je terjatve do družbe, ustanovljene v Moldaviji, je v tem primeru ukrajinski investitor. V členu 1, točka 10, PEL je pojem <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0105" REF.END="QE0105"/>območje<QUOT.END REF.START="QS0105" CODE="201C" ID="QE0105"/> opredeljen preprosto kot <QUOT.START CODE="201E" ID="QS0106" REF.END="QE0106"/>ozemlje pod njeno suverenostjo<QUOT.END REF.START="QS0106" CODE="201C" ID="QE0106"/>. Iz tega izhaja, da se terjatev do družbe, ustanovljene na moldavskem ozemlju, lahko šteje za naložbo, uresničeno na območju te pogodbenice, pri čemer to, kje se nahaja dolžnik, zadostuje za to ugotovitev.</TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0152"><NO.P>152.</NO.P><TXT>Vsekakor bi bil rezultat enak, če bi bilo treba sprejeti trditev Republike Moldavije, da je treba preveriti tudi območje, na katerem je uresničena naložba, s katero je povezana pogodba, iz katere izhaja terjatev.</TXT></NP.ECR><?PAGE NO="25"?><NP.ECR IDENTIFIER="NP0153"><NO.P>153.</NO.P><TXT>Formalno je električna energija dejansko dobavljena do meje z Moldavijo. Toda in razen če bi uporabili pretirano formalistično rešitev, to ne spremeni dejstva, da je električna energija <HT TYPE="ITALIC">in fine</HT> oddana v moldavsko omrežje in da je ta okoliščina bistven element problema. Dejstvo, da jo je subjekt dobavil na eno ali drugo stran meje, ne more vplivati na ta izid.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0088"><P>Audit, M., <HT TYPE="ITALIC">op. cit</HT>.</P></NOTE> Dejansko je dobavljena električna energija vedno namenjena distribuciji na moldavskem ozemlju in torej na območju te pogodbenice.<NOTE TYPE="FOOTNOTE" NUMBERING="ARAB" NUMBERING.CONTINUED="YES" NOTE.ID="E0089"><P>In to še toliko bolj, ker je – kar zadeva električno energijo – povsem fiktivno zamisliti si dobavo do meje. Kot izhaja iz predložitvene odločbe, so električna omrežja Ukrajine in Moldavije medsebojno povezana in ni razumno šteti, da se električna energija dobavi na točko A in skladišči, dokler je na isti točki ne prevzame naslovnik.</P></NOTE></TXT></NP.ECR><NP.ECR IDENTIFIER="NP0154"><NO.P>154.</NO.P><TXT>Zato v primeru, da se Sodišče ne bi strinjalo z mojo analizo v zvezi s prvim in drugim vprašanjem za predhodno odločanje, predlagam, da se na tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba člen 26(1) PEL razlagati tako, da je terjatev, ki jo ima investitor iz pogodbenice do subjekta iz druge pogodbenice, naložba, ki jo je prvonavedeni uresničil na območju drugonavedene.</TXT></NP.ECR></GR.SEQ></GR.SEQ></GR.SEQ><GR.SEQ LEVEL="1"><TITLE><TI><NP><NO.P><HT TYPE="BOLD">V.</HT></NO.P><TXT><HT TYPE="BOLD">Predlog</HT></TXT></NP></TI></TITLE><NP.ECR IDENTIFIER="NP0155"><NO.P>155.</NO.P><TXT>Ob upoštevanju zgoraj navedenega Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki mu jih je predložilo cour d’appel de Paris (višje sodišče v Parizu, Francija), odgovori:</TXT><P>Člen 1, točka 6, Pogodbe o energetski listini, podpisane v Lizboni <DATE ISO="19941217">17. decembra 1994</DATE> in v imenu Evropske unije odobrene s Sklepom Sveta in Komisije z dne <DATE ISO="19970923">23. septembra 1997</DATE> o Pogodbi o energetski listini in Protokolu k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki, ki so ju sklenile Evropske skupnosti (98/181/ES, ESPJ, Euratom), je treba razlagati tako, da terjatev na podlagi pogodbe o dobavi električne energije, ki ni povezana z nobenim vložkom, ni naložba v smislu te določbe.</P></NP.ECR></GR.SEQ></CONTENTS.CONCLUSION></CONCLUSION>