To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Blaye“

PDO-FR-A0712-AM03

Datum sporočila: 13. januar 2025

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

Točka IV Geografsko območje v specifikaciji proizvoda je bila spremenjena po uradnem geografskem kodeksu, v katerem so določene in navedene občine po departmajih na nacionalni ravni. Ta redakcijska sprememba omogoča, da je geografsko območje navedeno po veljavni različici uradnega geografskega kodeksa, ki ga je objavil nacionalni statistični urad INSEE, in da je razmejitev geografskega območja pravno varna.

Spremenjena je bila točka 6 enotnega dokumenta.

2.   Razmejeno območje

Razmejeno območje parcel je bilo spremenjeno, da bi se uvedel postopek za opredelitev parcel, na katerih se pridobi grozdje.

Parcele opredeli strokovni odbor po merilih za njihovo lokacijo.

Vsak proizvajalec, ki želi imeti opredeljeno vinogradniško parcelo, mora zadevni skupini poslati zahtevek, ta pa bo kopijo zahtevka pred 31. marcem v letu trgatve posredovala nacionalnemu inštitutu za poreklo in kakovost.

Pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost na podlagi mnenja navedenega strokovnega odbora vsako leto odobri seznam novih opredeljenih parcel.

Seznami meril in opredeljenih parcel se lahko pridobijo pri nacionalnem inštitutu za poreklo in kakovost INAO ter pri ustreznem organu za zaščito in upravljanje.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Območje v neposredni bližini

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, je bilo črtano.

To vpliva na točko 9 enotnega dokumenta.

4.   Trsni izbor

Sorta cot N (ali malbec) je iz stranske sorte postala glavna sorta.

Pravila o sortnih deležih na vinogradniškem gospodarstvu so bila spremenjena.

Med gojenimi sortami vinske trte mora biti skupaj 85 % glavnih sort vinske trte, in ne več 50 %.

Predpisani delež stranskih sort vinske trte carmenère N in petit verdot N je bil črtan.

Spremenjena so bila tudi pravila o zvrščanju.

Pojasnjeno je bilo tudi, da označba sestoji iz zvrstnega vina iz vsaj dveh sort vinske trte z najmanj 50-odstotnim deležem merlota.

V skladu s tem so bila črtana pravila o deležu glavnih sort.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Gostota zasaditve

Spremenjeno je bilo pravilo o razmiku med vrstami, pravilo o razmiku med trsi pa je bilo črtano in nadomeščeno z novo določbo, da mora imeti vsak trs na voljo največ 1,67 m2 površine, ta površina pa se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti.

Vrednost 1,67 m2 je neposredno povezana z gostoto/ha. Najmanjša gostota zasaditve ni bila spremenjena.

To vpliva na točko 5.1.1 enotnega dokumenta.

6.   Vzgoja vinograda – kmetijsko-okoljske določbe

Dodane so bile naslednje okoljske določbe:

—	odmrle trse je treba odstraniti s parcel. Shranjevanje odmrlih trsov na parcelah je prepovedano,

—	kemično zatiranje plevela na ozarah je prepovedano,

—	popolno kemično zatiranje plevela na parcelah je prepovedano,

—	plastična zastirka je prepovedana,

—	vsak vinogradnik izračuna in evidentira svoj indeks pogostosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev,

—	prepovedano je kakršno koli bistveno spreminjanje morfologije podtalja, orne plasti ali elementov, ki omogočajo ohranjanje celovitosti in trajnosti tal parcele za pridelavo zaščitene označbe porekla, razen klasičnega globokega oranja.

Namen teh sprememb je boljše upoštevanje družbenega pričakovanja po zmanjšanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in večji okoljski prijaznosti.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Enološki postopki

Obogatitev je zdaj strogo prepovedana. Ta praksa, ki je bila prej dovoljena, se ni izvajala.

To vpliva na točko 5.1.3 enotnega dokumenta.

8.   Datum dajanja v promet med odobrenimi skladišči

Datum dajanja vin v promet med odobrenimi skladišči je bil črtan, da se omogoči pretok vin med vsemi izvajalci na območju.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Datum sprostitve v porabo

Datum 31. marec je bil nadomeščen s 1. aprilom.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

10.   Povezava

Enotni dokument je bil v delu s povezavo (točka 8) usklajen z delom o specifikaciji proizvoda. Oddelek o sortah vinske trte in zvrščanju je bil revidiran v skladu s spremembami specifikacije proizvoda.

11.   Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi o razmejenem območju in gostoti zasaditve, ki so prenehali veljati, so bili črtani. Črtana je bila tudi s tem povezana zahteva glede vodenja evidenc.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

12.   Prijavne obveznosti

Dodana je bila obveznost predhodne prijave del v skladu s kmetijsko-okoljsko določbo, ki se upošteva v primeru bistvene spremembe tal.

Odstopanji od obveznosti prijave pred prodajo neustekleničenega vina in pred pripravo za trg za stalne ali nestalne izvajalce sta bili črtani.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

13.   Preglednica glavnih točk, ki jih je treba preveriti

Preglednica je bila posodobljena na podlagi sprememb specifikacije proizvoda.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

14.   Podatki o nadzornem organu

Besedilo o nadzornem organu je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov. Ta sprememba je zgolj redakcijska.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

15.   Druge redakcijske spremembe

Besedilo specifikacije proizvoda je bilo prilagojeno s čisto redakcijskega vidika.

Sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Blaye

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.1   Oznaka kombinirane nomenklature

—	22 – PIJAČE, ALKOHOLNE TEKOČINE IN KIS 2204  – Vino iz svežega grozdja, vključno ojačena vina; grozdni mošt, razen tistega iz tarifne številke 2009

4.   Opis vina

KRATEK OPIS

Vina so mirna in suha rdeča vina. Najmanjši delež naravnega alkohola je 12 vol. %, največji delež skupnega alkohola po obogatitvi pa 14 vol. %. Vsaka tržena serija vina vsebuje največ 0,3 g/l jabolčne kisline. Vsaka tržena serija vina vsebuje največ 3 g/l fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze). Vsaka serija vina, ki se trži neustekleničeno, vsebuje največ 13,27 meq/l hlapnih kislin. Vsaka serija vina, ki se trži neustekleničeno, vsebuje največ 140 mg/l skupnega žveplovega dioksida.

Ta mirna rdeča vina se pridelajo predvsem iz sorte merlot N, ki je dobro prilagojena glinasto-apnenčastim pobočjem, na katerih doseže veliko zrelost. Daje krepka in okrogla vina z močno rdečo barvo, pogosto z intenzivnimi aromatičnimi notami po rdečem jagodičju, ki med staranjem pogosto razvijejo pridih začimb.

Zvrščanje z drugimi glavnimi sortami, in sicer cabernet franc N in cabernet sauvignon N, doda svežino in strukturo ter tako okrepi potencial za staranje in aromatično kompleksnost vin. Sorta cot N (ali malbec), ki je prav tako glavna sorta, daje vina, ki so še posebno primerna za staranje ter so bogata s tanini, koncentrirana, močna in zelo obarvana, z notami po začimbah in črnem jagodičju.

Stranske sorte, kot sta carmenère N ali petit verdot N, pa prispevajo k bogatosti in kompleksnosti teh vin.

Splošne analitske lastnosti

—	Največji delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najmanjši delež skupnega alkohola (v vol. %): —

—	Najnižja vsebnost skupnih kislin: v miliekvivalentih na liter

—	Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter): —

—	Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter): —

5.   Enološki postopki

5.1   Posebni enološki postopki

1.

Gostota zasaditve Pridelovalna praksa Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 6 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami je največ 2 m. Vsak trs ima na voljo največ 1,67 m2 površine, ta površina pa se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med trsi v isti vrsti.

2.

Pravila rezi Pridelovalna praksa Rez vinske trte se izvede najpozneje na stopnji razvitih listov (fenofaza 9 po Lorenzu). Dovoljeni sta samo kratka ali dolga rez, pri čemer je lahko največ: — 45 000 očes na hektar za sorto merlot N, — 50 000 za druge sorte. Trs ima lahko največ 10 očes.

3.

Obogatitev Posebni enološki postopek Obogatitev je prepovedana.

5.2   Največji donosi

1.

60 hektolitrov na hektar.

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija, obdelava in donegovanje vina potekajo na ozemlju naslednjih občin:

departma Gironde

Anglade, Berson, Blaye, Braud-et-Saint-Louis, Campugnan, Cars, Cartelègue, Cavignac, Cézac, Civrac-de-Blaye, Cubnezais, Donnezac, Etauliers, Eyrans, Fours, Générac, Laruscade, Marcenais, Marsas, Mazion, Plassac, Pleine-Selve, del občine Pugnac, ki je pripadal občini Lafosse pred njuno združitvijo 1. julija 1974, Reignac, Saint-Androny, Saint-Aubin-de-Blaye, Saint-Christoly-de-Blaye, Saint-Ciers-sur-Gironde, Saint-Genès-de Blaye, Saint-Girons-d’Aiguevives, Saint-Mariens, Saint-Martin-Lacaussade, Saint-Palais, Saint-Paul, Saint Savin, Saint-Seurin-de-Cursac, Saint-Vivien-de-Blaye, Saint-Yzan-de-Soudiac, Saugon in Val de Livenne.

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet sauvignon N

Carménère N

Cot N – malbec

Merlot N

Petit verdot N

8.   Opis povezave

8.1   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje zaščitene označbe porekla „Blaye“ leži v severnem delu departmaja Gironde, in sicer na desnem bregu ustja reke Gironde. Ta regija ima zaradi rečnega ustja, morskega zraka, ki prihaja z oceana, in dolgega obdobja osončenosti (240 dni na leto) zmerno podnebje in zelo ugodne razmere za vinogradništvo. To geografsko območje zajema 40 občin iz treh nekdanjih kantonov Blaye, Saint-Ciers-sur-Gironde in Saint-Savin.

Zaradi oceanskega podnebja, ki ga v posameznih letih spremljajo deževna jesenska obdobja nizkega zračnega pritiska ali pa vroče in zelo sončne pozne jeseni, ima vsak letnik izrazito svoje posebnosti.

Na območju Blaya se svet deli na tri sklope: del rečnega ustja z apnenčastimi pobočji, s katerih voda na zahodu in jugozahodu odteka v kratko in gosto omrežje vodotokov, notranji del z bolj glinasto planoto, s katere voda na severu odteka v dolgo omrežje vodotokov, zaradi česar je krajina nekoliko razdrobljena, in bolj peščeno zaledje na severu in vzhodu, v katerem je le nekaj kratkotrajnih vodotokov brez večjega vpliva na značilnosti zemeljskega površja.

Geološka raznolikost regije se kaže v naravi tal. Apnenčasta podlaga je sestavljena iz plitke plasti rjave prsti, ki ima nizko vsebnost gline in je pogosto vrste rendzina. Na planoti je rjava prst bolj glinasta, na pobočjih pa bolj peščena. Peščena in gramozna tla na severu in vzhodu geografskega območja so pretežno siva do črna ter kisla, njihova podlaga pa je pogosto železova in neprepustna. Ti podzoli se med seboj razlikujejo. Različne teksture tal na geografskem območju označbe „Blaye“ so bile natančno opredeljene z raziskavo tal, ki je bila izvedena maja 2015.

Na geografskem območju označbe „Blaye“ sta tako dve glavni vrsti krajine. Vinogradništvo je močno prisotno na planotah in pobočjih, ki prevladujejo v rečnem ustju. Okoli mesta Blaye in njegove citadele so po vinorodnem območju posejana podeželska mesteca, vasi in zaselki, nekaj manjših gozdnih območij pa je pretežno v dolinah. Na planotah vzhodnega dela se poleg gojenja vinske trte ukvarjajo z živinorejo. Vinogradi so pogosteje zasajeni na jasah po resavah ali ob morskih borih.

8.2   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradništvo so že v antiki uvedli Rimljani, ki so se naselili na tem območju in začeli razvijati trgovino z vinom. V hitro rastočih vinogradniških območjih vzdolž obale rečnega ustja so izkoriščali dinamičen in cvetoč pomorski promet.

V srednjem veku so bili vinogradi samo v bližini pristanišča Blaye. Pod Ludvikom XIV. so strateški položaj mesta Blaye okrepili z gradnjo citadele, ki jo je zasnoval Sébastien Le Prestre de Vauban. Zaradi nove vojaške vloge tega mesta je bila trgovska dejavnost v regiji močno motena.

V 18. stoletju, ko je na tem območju spet zavladal relativni mir, so s preskušanjem novih sort vinske trte, optimiziranih pridelovalnih praks in inovativnih enoloških postopkov, kot je staranje v sodih in nato v steklenicah s tehniko žveplove sveče (fr. allumette hollandaise, „holandska vžigalica“) s stenjem, prepojenim z žveplom (ENJALBERT, H. La naissance des grands vins et la formation du vignoble moderne de Bordeaux: 1647–1767 (Nastanek velikih vin in oblikovanje sodobnega vinogradniškega območja Bordeauxa: 1647–1767), 1978), oživili trg z vinom, kar je prineslo novo blaginjo.

V 19. stoletju so tudi vinograde v tej regiji prizadele bolezni in škodljivci (pepelovka, peronospora in trtna uš). Proizvodnja vina „Blaye“ se je tako leta 1853 močno zmanjšala na 10 % običajnega pridelka. Na začetku 20. stoletja je civilno sodišče v Blayu po postopku zoper lastnika zemljišča s sodbo z dne 18. julija 1929 opredelilo označbo „Blaye“ ali „Blayais“ za rdeča in bela vina, pridelana v treh kantonih Blaye, Saint-Ciers-sur-Gironde in Saint-Savin. Geografsko območje je bilo potrjeno z uredbo z dne 11. septembra 1936, s katerim je bila priznana označba „appellation d’origine contrôlée“ (kontrolirana označba porekla) „Blaye“ ali „Blayais“.

Po zmanjšanju števila zahtevkov ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je Syndicat viticole des appellations „Blaye“ et „Premières Côtes de Blaye“ (zveza vinogradnikov z območij Blaye in Premières Côtes de Blaye) opravil pregled proizvodnih pogojev. Ti proizvodni pogoji so bili najprej določeni z listino in nato v specifikaciji proizvoda.

8.3   Medsebojni vzročni vplivi

V tej okoljsko in krajinsko raznoliki regiji, ki leži na stičišču departmajev Gironde, Charente in Charente Maritime, so vinogradniki sčasoma uspešno oblikovali skupno identiteto. Čeprav so na podlagi lokalnega znanja in izkušenj prvotno proizvajali rdeča in bela vina, so vinogradi od priznanja označb zasajeni predvsem z rdečimi sortami.

Med starimi bordojskimi vinogradi je bilo treba sorte z označbo „Blaye“, gojene v oceanskem podnebju, od 18. stoletja gojiti na kolje. Zatem sta bila uvedena splošna uporaba brajd in natančno obrezovanje, ki omogoča dobro razporeditev grozdja ter zadostno listno površino za fotosintezo in s tem optimalno zrelost.

Tla, na katerih so za to regijo trsi zelo gosto zasajeni, so primerno odcedna (naravno ali z umetnim odvajanjem vode), vinom pa dajejo krepak in okrogel značaj.

Parcele, ki so bile na podlagi natančne opredelitve tal na območju označbe skrbno izbrane predvsem na planotah ali pobočjih, omogočajo optimizacijo lastnosti lokalnih sort, izbranih skozi zgodovino zaradi obstojnosti in primernosti za staranje, saj se iz njih proizvedena vina prevažajo na dolgih razdaljah. Zaradi doseganja zadostne letine in posledično velikega deleža grozdja brez preobremenitve trsov je gostota zasaditve velika.

Vina zorijo najmanj do 15. marca leta, ki sledi letu trgatve. To dolgo obdobje zorenja je nujno za njihovo stabilizacijo, staranje in donegovanje.

„Blaye“ je zdaj dragulj v vrsti zaščitenih označb porekla kantona Nord-Gironde.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Večja geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla AOC se lahko navede večja geografska enota „Vin de Bordeaux“ ali „Grand Vin de Bordeaux“.

Črke za večjo geografsko enoto v višini in širini merijo največ dve tretjini velikosti črk imena kontrolirane označbe porekla AOC.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-7b05ccc5-8789-4e3c-abea-2774b314886b

---

(1)   UL L 9, 11.1.2019, str. 2.