|
7.6.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 147/5 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2023/1102
z dne 6. junija 2023
o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (1)(v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 11(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
1. POSTOPEK
1.1 Prejšnje preiskave in veljavni ukrepi
|
(1) |
Po protidampinški preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1629/2004 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava). Po protisubvencijski preiskavi je Svet z Uredbo (ES) št. 1628/2004 (3) uvedel tudi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije. |
|
(2) |
Svet je po delnem vmesnem pregledu izravnalnih ukrepov, ki ga je začel po uradni dolžnosti, z Uredbo (ES) št. 1354/2008 (4) spremenil uredbi (ES) št. 1628/2004 in (ES) št. 1629/2004. |
|
(3) |
Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1186/2010 (5) podaljšal protidampinške ukrepe. Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 1185/2010 (6) podaljšal izravnalne ukrepe. |
|
(4) |
Po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/422 (7) podaljšala protidampinške ukrepe. Po pregledu zaradi izteka izravnalnih ukrepov je Komisija z Izvedbeno uredbo (EU) 2017/421 (8) podaljšala izravnalne ukrepe. |
|
(5) |
Trenutno veljavni protidampinški ukrepi so stopnji dajatve v višini 9,4 % in 0 % na uvoz od poimensko navedenih izvoznikov ter stopnja dajatve v višini 8,5 % na uvoz od vseh drugih družb iz Indije. |
1.2 Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa
|
(6) |
Po objavi obvestila o bližnjem izteku (9) je Komisija prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. |
|
(7) |
Zahtevek za pregled so 9. decembra 2021 vložili proizvajalci Unije, ki predstavljajo približno 90 % celotne proizvodnje nekaterih sistemov grafitnih elektrod v Uniji (v nadaljnjem besedilu: vložniki). Zahtevek za pregled je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije. |
1.3 Začetek pregleda zaradi izteka ukrepa
|
(8) |
Komisija je po posvetovanju z odborom, ustanovljenim na podlagi člena 15(1) osnovne uredbe, ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, zato je 9. marca 2022 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (10) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), začela pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (v nadaljnjem besedilu: zadevna država) na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe. |
1.4 Ločena preiskava v zvezi s protisubvencijskimi ukrepi, uvedenimi na uvoz izdelka, ki se pregleduje
|
(9) |
Komisija je z obvestilom, objavljenim 9. marca 2022 (11) v Uradnem listu Evropske unije, v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 (12) začela tudi pregled zaradi izteka veljavnih dokončnih protisubvencijskih ukrepov za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Unijo. |
1.5 Obdobje preiskave v zvezi s pregledom in obravnavano obdobje
|
(10) |
Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje). |
1.6 Zainteresirane strani
|
(11) |
Komisija je v obvestilu o začetku pozvala zainteresirane strani, da se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in indijske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju. |
|
(12) |
Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o začetku preiskave ter zahtevati, da jih zasliši Komisija in/ali pooblaščenec za zaslišanje v trgovinskih postopkih. |
1.7 Vzorčenje
|
(13) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe. |
1.7.1 Vzorčenje proizvajalcev Unije
|
(14) |
Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je izbrala začasni vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji. Ta vzorec je zajemal tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 61 % ocenjene celotne proizvodnje v Uniji in 64 % ocenjenega obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca. Komisija ni prejela pripomb. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije. |
1.7.2 Vzorčenje uvoznikov
|
(15) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. |
|
(16) |
Javil se ni noben uvoznik. |
1.7.3 Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov v Indiji
|
(17) |
Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Komisija je pravočasno prejela odgovor za vzorčenje od dveh proizvajalcev sistemov grafitnih elektrod v Indiji, in sicer družbe HEG Limited in družbe Graphite India Limited, zato vzorčenje ni bilo potrebno. Komisija se je odločila preiskati ta dva proizvajalca izvoznika, ki sta predložila zahtevane informacije. |
1.8 Izpolnjeni vprašalniki in navzkrižno preverjanje na daljavo
|
(18) |
Ob začetku so bili vprašalniki na voljo v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in na spletišču GD za trgovino (13). |
|
(19) |
Izpolnjene vprašalnike so poslali trije vzorčeni proizvajalci Unije. Noben od proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Noben od uporabnikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika ali se javil med preiskavo. |
|
(20) |
Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:
|
2. IZDELEK, KI SE PREGLEDUJE, IN PODOBNI IZDELEK
2.1 Izdelek, ki se pregleduje
|
(21) |
Izdelek, ki se pregleduje, so grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 in ex 8545 90 90 (oznaki TARIC 8545110010 in 8545909010) (v nadaljnjem besedilu: izdelek, ki se pregleduje, ali GES). |
2.2 Podobni izdelek
|
(22) |
Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in v prejšnjih pregledih zaradi izteka ukrepa, je ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa potrdila, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter so namenjeni enakim osnovnim uporabam:
|
|
(23) |
Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. |
3. DAMPING
|
(24) |
Komisija je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe proučila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping iz Indije po izteku veljavnega ukrepa nadaljeval ali ponovil. |
3.1 Uvodne opombe
|
(25) |
V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da se bo damping po izteku obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil. |
|
(26) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 19 noben od proizvajalcev izvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov in v skladu s členom 18 osnovne uredbe je morala analiza Komisije temeljiti na dostopnih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe. |
|
(27) |
Indijski organi so bili ustrezno obveščeni, da lahko Komisija zaradi nesodelovanja indijskih proizvajalcev izvoznikov uporabi člen 18 osnovne uredbe. V zvezi s tem ni prejela nobene pripombe. |
|
(28) |
Ugotovitve iz oddelkov 3 in 4 zato temeljijo na dostopnih dejstvih. V ta namen so bile uporabljene informacije iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa ter statistični podatki, ki so na voljo v podatkovni zbirki Eurostat in podatkovni zbirki Global Trade Atlas (14) (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka GTA) ter drugi javno dostopni viri. |
3.2 Normalna vrednost
|
(29) |
Na podlagi navedenega je Komisija računsko določila normalno vrednost na podlagi franko tovarna v skladu s členom 2 osnovne uredbe. |
|
(30) |
Normalna vrednost je temeljila na podatkih, ki so jih predložili vložniki, pridobljenih iz (i) Mordor Intelligence (15) in (ii) Valuates Reports (16). Oba vira sta navedla podobno povprečno domačo ceno GES v Indiji v višini 3 788 EUR na tono na ravni franko tovarna v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Ta cena je bila navzkrižno preverjena in je bila v skladu z ocenami na podlagi javno dostopnih cenovnih grafov, ki so bili v istem obdobju objavljeni na SteelMint.com (17) in ki kažejo povprečno ceno 3 630 EUR na tono. |
|
(31) |
Komisija je za določitev normalne vrednosti v višini 3 788 EUR na tono uporabila povprečno ceno dveh virov, ki so ju predložili vložniki. |
3.3 Izvozna cena
|
(32) |
Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Indije je bila izvozna cena določena na podlagi cen CIF iz podatkov Eurostata, popravljenih na raven cene franko tovarna. Kot je razvidno iz uvodne izjave 44, je bil obseg uvoza iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znaten, zato so se cene štele za reprezentativne. Cena CIF v višini 2 747 EUR na tono (18) je bila prilagojena za stroške pomorskega prevoza in zavarovanja, stroške notranjega prevoza v Indiji in carinskih postopkov v EU, tako da je znašala 2 558 EUR na tono na ravni franko tovarna. Prilagoditve so temeljile na podatkih OECD (19) in informacijah iz zahtevka za pregled. |
3.4 Primerjava in stopnja dampinga
|
(33) |
Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno primerjala na podlagi franko tovarna, kot je določeno zgoraj. |
3.5 Stopnja dampinga
|
(34) |
Na podlagi tega je tehtano povprečje stopenj dampinga, izraženo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za Indijo znašalo 44,7 %. Zato je bilo ugotovljeno, da se je damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. |
4. VERJETNOST NADALJEVANJA DAMPINGA
|
(35) |
Komisija je po ugotovitvi obstoja dampinga v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe preiskala verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru izteka ukrepov. |
|
(36) |
Preiskava je pokazala, da so indijske družbe v OPP na trg Unije še naprej uvažale po znatnih dampinških cenah ter da so obseg uvoza in tržne deleže ohranile na isti ravni kot v zadnjih dveh preiskavah v zvezi s pregledom. Poleg tega analiza obsega proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, obsega in cen izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, obstoječih ukrepov v drugih tretjih državah in privlačnosti trga Unije iz uvodnih izjav 107 do 115 tudi kaže, da bi se z dampinškim izvozom v primeru izteka veljavnosti sedanjih ukrepov verjetno še povečala njegova že tako znatna prisotnost na trgu Unije. Zato je bilo ugotovljeno, da v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga. |
5. ŠKODA
5.1 Opredelitev pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije
|
(37) |
Podoben izdelek je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Uniji proizvajalo sedem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. |
|
(38) |
Celotna proizvodnja Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila določena na 219 330 ton. Komisija je podatek pridobila na podlagi preverjenih izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije in podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in vložniki (20). Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, so trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali več kot 61 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. |
5.2 Potrošnja Unije
|
(39) |
Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Unije, namenjene za trg Unije, in obsega uvoza, pridobljenega iz statističnih podatkov Eurostata. |
|
(40) |
Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala na naslednji način: Preglednica 1 Potrošnja Unije (v tonah) (21)
|
||||||||||||||||||||||
|
(41) |
Potrošnja GES v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. Za leto 2018 je bila značilna velika potrošnja zaradi velikega povpraševanja jeklarske industrije EU, ki je okrevala po jeklarski krizi. Poleg tega so proizvajalci jekla v razmerah nenadnega zvišanja cen GES kopičili zaloge GES v pričakovanju dodatnega zvišanja. |
|
(42) |
Leta 2019 se je proizvodnja jekla iz elektroobločnih peči v primerjavi z letom 2018 zmanjšala (za 6,6 % po podatkih združenja Eurofer). Zato se je povpraševanje po GES zmanjšalo. Ker se je cena GES znatno znižala, se kopičenje zalog za industrijo v spodnjem delu verige ni več štelo za potrebno, saj porabnikov ni več skrbelo nadaljnje zvišanje cen. Posledično so proizvajalci jekla začeli zmanjševati zaloge GES. Poleg tega se je povpraševanje dodatno zmanjšalo, vendar tokrat začasno, in sicer leta 2020 po izbruhu COVID-19. |
5.3 Uvoz iz Indije
5.3.1 Obseg in tržni delež uvoza iz Indije
|
(43) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, je Komisija določila obseg uvoza iz Indije na podlagi statističnih podatkov Eurostata. Tržni delež je bil določen na podlagi potrošnje Unije, kot je navedena v uvodni izjavi 40. |
|
(44) |
Uvoz iz Indije se je gibal na naslednji način: Preglednica 2 Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(45) |
Uvoz izdelka, ki se pregleduje, iz zadevne države se je po zmanjšanju potrošnje EU v letih 2019 in 2020 zmanjšal, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je znova povečal. Na splošno se je v obravnavanem obdobju obseg uvoza s 5 802 ton leta 2018 povečal na 6 540 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. za 13 %. Uvoz GES iz Indije je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljal približno 16 % celotnega uvoza GES v Unijo, kar ustreza 5-odstotnemu tržnemu deležu. |
|
(46) |
Na splošno sta se uvoz iz Indije in njegov tržni delež v obravnavanem obdobju povečala. Kljub zmanjšanju potrošnje Unije se je obseg dampinškega uvoza iz Indije v obravnavanem obdobju še naprej povečeval (za 13 %), prodaja industrije Unije pa se je zmanjšala. |
5.3.2 Cene uvoza iz Indije in nelojalno nižanje prodajnih cen
|
(47) |
Povprečna cena uvoza iz Indije se je gibala na naslednji način: Preglednica 3 Uvozne cene (EUR/tono)
|
||||||||||||||||||||||
|
(48) |
Povprečna uvozna cena (22) GES iz Indije se je v obravnavanem obdobju znižala za 80 %, in sicer s 13 756 EUR/tono leta 2018 na 2 747 EUR/tono v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(49) |
Zaradi velikega povpraševanja po GES na svetovni ravni so indijske cene v prvi polovici obravnavanega obdobja presegle cene industrije Unije, nato pa so se med letoma 2018 in 2020 znižale za 60 % ter v letu 2020 in obdobju preiskave v zvezi s pregledom ves čas ostale nižje od cen Unije. |
|
(50) |
Ker indijski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je Komisija nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:
|
|
(51) |
Tako je povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen znašala 33,2 %. Te cene so se prav tako štele za razumen kazalnik prihodnjih možnih ravni cen v primeru razveljavitve ukrepov. |
|
(52) |
Indijska vlada je po razkritju trdila, da stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki jo je izračunala Komisija, ni reprezentativna, ker ne temelji na dejanskih tržnih cenah v Uniji. Po mnenju indijske vlade je dejstvo, da je prodaja družbe GrafTech Iberica potekala na podlagi dolgoročnih pogodb, povzročilo umetno visoko prodajno ceno, ki ne odraža tržne cene GES v Uniji. |
|
(53) |
Komisija se s to oceno ne strinja. Dolgoročne pogodbe niso redka poslovna praksa in poslovna odločitev, s katero se stranka zaveže določeni ravni cen v zameno za zanesljivost dobave. Glede na to, da so se dolgoročne pogodbe uporabljale pri poslovanju na zadevnem trgu, njihova prisotnost v vzorcu ne pomeni, da vzorec ni reprezentativen. Poleg tega je bil le del prodaje družbe GrafTech zajet v dolgoročnih pogodbah, medtem ko prodaja drugih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni bila zajeta v podobnih dolgoročnih pogodbah. Zato Komisija meni, da čeprav so dolgoročne pogodbe, ki jih je uporabljala družba GrafTech Iberica, reprezentativne za del trga, na splošno niso bistveno vplivale na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen. Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
5.3.3 Uvoz iz tretjih držav, razen Indije
|
(54) |
Izdelek, ki se pregleduje, se je iz drugih tretjih držav uvažal predvsem iz Kitajske, Mehike in Rusije. |
|
(55) |
Obseg uvoza iz drugih tretjih držav ter tržni deleži in cene so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 4 Uvoz iz tretjih držav razen iz Indije
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(56) |
Analiziran je bil vpliv uvoza iz drugih tretjih držav, saj je v OPP predstavljal približno 84 % celotnega uvoza GES v Unijo. Kljub vse manjši potrošnji se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav povečal za 19 %, in sicer s skoraj 29 000 ton leta 2018 na približno 35 000 ton v OPP. |
|
(57) |
Uvoz iz tretjih držav je delno sledil zmanjšanju potrošnje v letih 2019 in 2020, vendar se je hitro znova povečal, pri čemer je v OPP dosegel najvišjo raven, in sicer se je v primerjavi z letom 2018 povečal za 19 %. Povprečna cena uvoza iz drugih tretjih držav je sledila gibanju na svetovni ravni, saj se je med letom 2018 in OPP znižala za 72 %. |
|
(58) |
Veliko večino tega uvoza v OPP, tj. 76 %, je predstavljal uvoz iz Kitajske. Obseg uvoza iz drugih tretjih držav, razen Kitajske in Indije, se je v obravnavanem obdobju povečal za 22 %. Obseg uvoza GES iz Indije se je s 5 800 ton leta 2018 povečal na 6 500 ton v OPP, obseg uvoza GES iz Kitajske pa se je z 22 054 ton leta 2018 povečal na 26 065 ton v OPP, pri čemer se je tržni delež povečal za 25 % oziroma 31 %. |
|
(59) |
V istem obdobju so bile uvozne cene iz Kitajske nižje od cen indijskih izvoznikov in cen proizvajalcev Unije (razen leta 2018). |
|
(60) |
Poleg tega je Komisija 7. aprila 2022 (23) za uvoz GES iz Kitajske uvedla protidampinško dajatev (v razponu od 23 % do 74,9 %) (24). |
5.4 Gospodarski položaj industrije Unije
5.4.1 Splošne opombe
|
(61) |
Ocena gospodarskega položaja industrije Unije je vključevala vrednotenje vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. |
|
(62) |
Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je bilo za oceno gospodarskega položaja industrije Unije uporabljeno vzorčenje. |
|
(63) |
Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz odgovorov vzorčenih proizvajalcev na protidampinški vprašalnik in makroekonomskih podatkov, ki so jih predložili nevzorčeni proizvajalci in vložniki ter ki jih je navzkrižno preverila s podatki iz zahtevka za pregled. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije. |
|
(64) |
Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. |
|
(65) |
Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala. |
5.4.2 Makroekonomski kazalniki
5.4.2.1 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
(66) |
Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 5 Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(67) |
Po zmanjšanju potrošnje se je obseg proizvodnje industrije Unije med letoma 2018 in 2020 zmanjšal za 34 %, v OPP pa se je delno znova povečal, pri čemer je ostal pod ravnjo iz leta 2018. Na splošno se je obseg proizvodnje v obravnavanem obdobju zmanjšal za 13 %. |
|
(68) |
Zmanjšanje obsega proizvodnje je posledica zmanjšanja potrošnje skupaj z zmanjšanjem obsega prodaje v industriji Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 70. |
5.4.2.2 Obseg prodaje in tržni delež
|
(69) |
Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način: Preglednica 6 Obseg prodaje in tržni delež
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(70) |
Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %. Do leta 2020 se je postopno zmanjševal (za 38 %), nato pa se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom le delno znova povečal. Vendar to povečanje ni bilo v skladu s podobnim gibanjem, ki mu je sledila potrošnja Unije, tako da se je tržni delež industrije Unije na splošno zmanjšal, in sicer s 77 % leta 2018 na 70 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (zmanjšanje za 9 %), tržni delež uvoza iz Indije pa se je v istem obdobju povečal za 25 %. |
|
(71) |
V obravnavanem obdobju se je potrošnja GES v EU zmanjšala za 10 %. To zmanjšanje potrošnje za 15 000 ton je prizadelo le industrijo Unije, katere obseg prodaje se je zmanjšal za 21 000 ton. V istem obdobju se je obseg dampinškega uvoza iz Indije, Kitajske in drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju še naprej povečeval, in sicer za 13 %, 18 % oziroma 19 %. |
5.4.2.3 Rast
|
(72) |
Kot je pojasnjeno zgoraj, se je obseg prodaje industrije Unije v obravnavanem obdobju zmanjšal za 21 000 ton, uvoz pa se je povečal za več kot 6 200 ton. To je povzročilo 9-odstotno izgubo tržnega deleža industrije Unije v obravnavanem obdobju. Zato industrija Unije v obravnavanem obdobju ni beležila rasti. |
5.4.2.4 Zaposlenost in produktivnost
|
(73) |
Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 7 Zaposlenost in produktivnost
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(74) |
Število zaposlenih v industriji Unije je v obravnavanem obdobju ostalo razmeroma stabilno (v obravnavanem obdobju se je zmanjšalo za 2 %). Zato je glede na upad proizvodnje, pojasnjen v oddelku 5.4.2.1, produktivnost delovne sile industrije Unije, ki se meri kot obseg proizvodnje (v tonah) na zaposlenega, sledila enakemu gibanju, saj se je v istem obdobju zmanjšala za 11 %. |
5.4.2.5 Višina dampinške stopnje in okrevanje od preteklega dampinga
|
(75) |
Komisija je v uvodni izjavi 34 ugotovila, da se je damping iz Indije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadaljeval. Komisija je ugotovila tudi, da v primeru izteka ukrepov obstaja velika verjetnost nadaljevanja dampinga iz Indije. |
|
(76) |
Kljub protidampinškim ukrepom, ki se uporabljajo od leta 2009, se je obseg prodaje industrije Unije znatno zmanjšal, kar se kaže v zmanjšanju tržnega deleža v obravnavanem obdobju za 9 odstotnih točk. Zato ni bilo mogoče ugotoviti popolnega okrevanja od preteklega dampinga, tako da industrija Unije ostaja zelo ranljiva za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije. |
5.4.3 Mikroekonomski kazalniki
5.4.3.1 Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene
|
(77) |
Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način: Preglednica 8 Prodajne cene v Uniji
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(78) |
Prodajne cene so se med letoma 2018 in 2019 zvišale za 13 %, nato pa so se leta 2020 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom močno znižale na raven, ki je za 45 % nižja od ravni iz leta 2018. |
|
(79) |
Stroški proizvodnje so se povečali, pri čemer so najvišjo raven dosegli leta 2020, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se začeli zniževati. To gibanje je posledica znatnega zvišanja cene glavne surovine, tj. igelnega koksa. Cena igelnega koksa se je zaradi povečanega povpraševanja, ki ga je sprožila industrija litij-ionskih baterij, do leta 2019 stalno in znatno zviševala, šele leta 2020 pa se je začela zniževati. |
|
(80) |
Komisija je ob upoštevanju prodajnih cen industrije Unije ugotovila, da je bil del proizvodnje Unije (zlasti proizvodnja družb GrafTech Iberica in GrafTech France), ki predstavlja približno 50 % celotne prodaje in proizvodnje Unije, v določenem obsegu začasno zaščiten pred neposredno konkurenco na trgu, drugi del (druga dva vzorčena proizvajalca Unije) pa je bil neposredno izpostavljen dampinškemu indijskemu uvozu. |
|
(81) |
Razlog za to so bile dolgoročne pogodbe, ki so zajemale prodajo GES, ki ga je dobavljala družba GrafTech Iberica. Te dolgoročne pogodbe so bile sklenjeni v obdobju nenavadno visokih cen v letih 2017 in 2018. Te pogodbe so pogodbe o nakupu „vzemi ali plačaj“ z zagotovljeno količino blaga po določenih cenah, kupec pa se je zavezal, da bo kupil dogovorjene količine po vnaprej določeni in fiksni ceni, ob upoštevanju različnih pogodbenih pravic in obveznosti. Te pogodbe so bile sklenjene za obdobje treh do petih let. Videti je, da je bil velik del prodaje družbe GrafTech Iberica v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izveden v okviru teh dolgoročnih pogodb. Preiskava ni pokazala, da bi podobne dolgoročne pogodbe v obravnavanem obdobju zajemale še kakšnega drugega proizvajalca Unije. Glede na omejeno trajanje dolgoročnih pogodb je Komisija ugotovila, da je vpliv pogodb začasen. |
|
(82) |
Te dolgoročno pogodbe izvirajo iz obdobja velike nestanovitnosti cen v letih 2017 in 2018, ki je trajalo do leta 2019. V teh letih so se cene grafitnih elektrod na svetovni ravni znatno zvišale. Na to so vplivali številni dejavniki, med drugim povečano svetovno povpraševanje. Ključni razlog za povečanje povpraševanja, ki ga navaja industrija Unije, naj bi bil svetovni prehod v jeklarski industriji s plavžev na elektroobločne peči, v katerih se uporabljajo grafitne elektrode. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 79, so se zaradi nove konkurence za igelni koks (glavno surovino, ki se uporablja pri proizvodnji grafitnih elektrod) z industrijo litij-ionskih baterij povečali stroški surovin, ki so prispevali k nestanovitnosti cen. Za rešitev vprašanja nestanovitnosti cen so bile dolgoročne pogodbe za dobavo izdelka, ki se pregleduje in ga je dobavljala družba GrafTech Iberica, sklenjene za obdobje od treh do pet let. Namen je bil doseči stabilnejše cene v zameno za stalno dobavo, kot so jo zahtevale stranke. |
|
(83) |
Zato je lahko imela zaradi obstoječih dolgoročnih pogodb prodaja družbe GrafTech Iberica v OPP stabilno raven cen ([25–50] % nad povprečno prodajno ceno na enoto v Uniji) kljub splošnemu padcu cen, pred katerim ni bil zaščiten preostanek industrije Unije, ki ga dolgoročna pogodba ni zajemala. Komisija je na podlagi razpoložljivih informacij, kot so obseg prodaje izdelka, ki se pregleduje, za katerega se ne uporabljajo dolgoročne pogodbe in ki ga je dobavljala družba GrafTech Iberica, ter prodaje drugih dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, ocenila, da je bila povprečna cena na trgu, za katero niso veljali pogoji dolgoročnih pogodb, za približno [25–50] % nižja od povprečne prodajne cene na enoto v Uniji na celotnem trgu. Zato povprečna prodajna cena Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ne odraža natančno konkurenčnega položaja cen na trgu Unije, na katerega je znatno vplival poceni dampinški uvoz iz Indije in Kitajske. |
5.4.3.2 Stroški dela
|
(84) |
Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 9 Povprečni stroški dela na zaposlenega
|
||||||||||||||||||||||
|
(85) |
Povprečni stroški dela so se v obravnavanem obdobju nekoliko znižali. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se na splošno znižali za 5 %. Na to gibanje je vplivalo predvsem omejeno zmanjšanje števila zaposlenih, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 74. |
5.4.3.3 Zaloge
|
(86) |
Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način: Preglednica 10 Zaloge
|
||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(87) |
Zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben kazalnik škode v tem sektorju, saj proizvodnja in prodaja temeljita predvsem na naročilih, zaradi česar proizvajalci običajno vzdržujejo omejene zaloge. Zato so gibanja zalog navedena zgolj informativno. |
|
(88) |
Na zaloge je na splošno vplivalo zmanjševanje proizvodnje in prodaje industrije Unije. Končne zaloge kot delež proizvodnje so se v letih 2019 in 2020 znatno povečale (za 54 % oziroma 78 %), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa so se delno zmanjšale. Na splošno so se v obravnavanem obdobju končne zaloge v tonah povečale za 25 %. |
|
(89) |
Vendar so se ob upoštevanju podatkov dveh proizvajalcev Unije, ki nista sklenila dolgoročnih pogodb, njune zaloge v istem obdobju povečale za [35–45] %. |
5.4.3.4 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala
|
(90) |
Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način: Preglednica 11 Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(91) |
Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od te prodaje. |
|
(92) |
Po prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, navedeni v uvodni izjavi 1, pri kateri so bili uvedeni protidampinški ukrepi, se je položaj industrije Unije izboljšal, njena stopnja dobička pa je leta 2018 zaradi zvišanja cen, navedenega v oddelku 5.4.3.1, dosegla 75 %. Vendar se je položaj nato poslabšal, tako da se je stopnja dobička od leta 2018 zniževala in leta 2020 dosegla najnižjo raven (2 %), v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je delno znova zvišala (31 %), kar ustreza 58-odstotnemu znižanju v obravnavanem obdobju. |
|
(93) |
Vzrok za to znižanje je znatno zmanjšanje potrošnje Unije in obsega prodaje, ki ju je industrija Unije utrpela v korist dampinškega uvoza iz Indije in Kitajske, ki je z vstopom v Unijo izvajal znaten cenovni pritisk, pri čemer je nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije in silil del industrije Unije, ki ni zajet v dolgoročnih pogodbah, da zniža ravni svojih cen, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 83. |
|
(94) |
Kot je navedeno zgoraj, je eden od vzorčenih proizvajalcev Unije, tj. družba GrafTech Iberica, prodal večino svoje količine v okviru dolgoročnih pogodb. Zato je svoje izdelke prodajal po stabilnih cenah in v OPP (do izteka dolgoročnih pogodb; številne od teh pogodb so se iztekle do konca leta 2021, druge pa do konca leta 2022) se je ta prodaja še vedno štela za delno zaščiteno pred zunanjimi dejavniki, kot je splošno nižanje cen. |
|
(95) |
Vendar je položaj pri drugih dveh vzorčenih proizvajalcih Unije drugačen. Z izjemo družbe GrafTech Iberica mikrokazalniki kažejo drugačno sliko, saj se je dobičkonosnost prodaje v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom s [+70 do +80] % leta 2018 zmanjšala na [0 do +10] %. |
|
(96) |
Neto denarni tok je sposobnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Glede na zmanjševanje dobička industrije Unije se je denarni tok v obravnavanem obdobju zmanjšal za 68 %. |
|
(97) |
Naložbe so se v obravnavanem obdobju zaradi še vedno pozitivnega denarnega toka povečale za 25 %, predvsem zaradi prizadevanj industrije Unije, da bi racionalizirala svojo proizvodnjo ter povečala učinkovitost in produktivnost pri spopadanju z vse večjim poceni uvozom. V istem obdobju pa se je donosnost naložb, ki je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, zmanjšala za 79 % in se je torej gibala enako kot dobičkonosnost. |
|
(98) |
Podobno gibanje, kot je pojasnjeno zgoraj, je mogoče opaziti ob upoštevanju podatkov dveh proizvajalcev Unije, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nista prodajala v okviru dolgoročnih pogodb. V istem obdobju sta se donosnost naložb in denarni tok zmanjšala na [0 do +10] %. |
|
(99) |
Ker se dobičkonosnost in donosnost naložb zmanjšujeta, bodo vzorčeni proizvajalci Unije vse težje zbirali kapital za prihodnje naložbe. Zaradi tako hitrega upada donosnosti naložb je bolj ogrožena zmožnost vzorčenih proizvajalcev za zbiranje kapitala v prihodnosti. |
5.4.4 Sklepi o škodi
|
(100) |
Preiskava je pokazala, da so ukrepi industriji Unije omogočili, da je v celotnem obravnavanem obdobju vsaj delno ohranila znaten tržni delež. Večina kazalnikov škode je pokazala, da je bil gospodarski položaj industrije Unije težaven. Kot je pojasnjeno zgoraj, je ta negativni razvoj dogodkov posledica zmanjšanja potrošnje skupaj s posledicami izbruha COVID-19 in dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije, ki sta v istem obdobju povečali tržni delež v škodo industrije Unije, katere tržni delež se je zmanjšal. Položaj se je še poslabšal zaradi močnega povečanja dampinškega uvoza iz Kitajske in Indije. Industrija Unije se je na te izzive odzvala z nižanjem cen in zmanjševanjem dobička, ki pa je v obravnavanem obdobju kljub temu ostal pozitiven. |
|
(101) |
Zmanjšali so se zlasti proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež, prav tako so se znižale prodajne cene, kar je negativno vplivalo na produktivnost in dobičkonosnost. Zaradi povečanega cenovnega pritiska dampinškega uvoza iz Indije in Kitajske je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene, kar je negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost, ki se je v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. Tudi hitro zmanjševanje donosnosti naložb negativno vpliva na zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala in naložb. |
|
(102) |
Po drugi strani je industrija Unije kljub zmanjševanju še vedno ohranila velik obseg prodaje in precejšen tržni delež. Podobno je dobičkonosnost kljub negativnemu gibanju ostala pozitivna v celotnem obravnavanem obdobju. Zato je Komisija ugotovila, da je bila industrija Unije v obravnavanem obdobju izpostavljena nekaterim negativnim gibanjem, zaradi česar se je v letu 2021 znašla v na splošno ranljivem položaju, vendar v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. |
|
(103) |
Indijska vlada je po razkritju trdila, da so višje cene surovin zaradi vojaške agresije Ruske federacije proti Ukrajini eden glavnih dejavnikov za zmanjšano dobičkonosnost industrije Unije. |
|
(104) |
Ta trditev ni podprta z nobenim dokazom. Do vojaške agresije in spremljajočih geopolitičnih razmer je prišlo po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tj. februarja 2022, zato niso vplivale na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju. Ta trditev se je zato štela za neutemeljeno. |
6. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE
|
(105) |
Komisija je v uvodni izjavi 102 ugotovila, da industrija Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ni utrpela znatne škode. Zato je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ocenila, ali v primeru izteka ukrepov obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Indije. |
|
(106) |
Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Indije, je upoštevala naslednje elemente: (i) obseg proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, (ii) obseg in cene izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, (iii) obstoječe ukrepe v drugih tretjih državah, (iv) privlačnost trga Unije ter (v) verjetne ravni cen uvoza iz Indije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov. |
6.1 Proizvodna zmogljivost in prosta zmogljivost
|
(107) |
Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled zaradi izteka ukrepa (25) je bila skupna indijska zmogljivost proizvodnje GES v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ocenjena na približno 160 000 ton, proizvodnja na približno 121 000 ton, prosta zmogljivost pa na približno 39 000 ton. Ocenjena prosta zmogljivost je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom predstavljala približno 29 % potrošnje Unije. |
|
(108) |
Poleg tega je iz informacij iz zahtevka (26) razvidno, da naj bi en indijski proizvajalec do začetka leta 2023 svojo zmogljivost še povečal za dodatnih 20 000 ton, s čimer se bo prosta zmogljivost povečala na 59 000 ton (43 % potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). Zato so na voljo zmogljivosti za znatno povečanje izvoznih količin v Unijo, zlasti ker ni kazalnikov, da bi lahko trgi tretjih držav ali notranji trg absorbirali morebitno dodatno proizvodnjo. |
6.2 Obseg in cene izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav
|
(109) |
Zaradi nesodelovanja in posledičnega neobstoja drugih zanesljivejših virov za opredelitev indijskega izvoza GES iz Indije v druge tretje države razen Unije je analiza temeljila na podatkih iz podatkovne zbirke GTA za oznako HS 8545 11. Ta oznaka HS je zajemala približno 82 % indijskega izvoza v Unijo (v primerjavi s podatki Eurostata o kodah TARIC), pod oznako HS 8545 90 pa v Unijo ni bil opravljen skoraj noben uvoz iz Indije. Podatki iz podatkovne zbirke GTA za HS 8545 11 so se zato šteli za najzanesljivejši vir za analizo trgov tretjih držav. |
|
(110) |
Za družbi GIL in HEG, znana proizvajalca GES v Indiji, je bilo ugotovljeno, da sta močno usmerjeni v izvoz, saj sta leta 2021 izvozili več kot 60 % svoje proizvodnje. Njuni glavni izvozni trgi so bili Turčija, Združene države Amerike, Unija in Egipt. Na splošno se je obseg izvoza iz Indije na svetovni ravni med letom 2018 in OPP zmanjšal za 14 %, na treh najpomembnejših izvoznih trgih (Turčija, Združene države Amerike in Egipt) pa se je povečal za 16 %. |
|
(111) |
Analiza izvoznih cen v deset najpomembnejših izvoznih držav Indije v OPP je pokazala, da je bila izvozna cena v Unijo na ravni indijske meje FOB (2 727 EUR/tono) višja kot izvozna cena v Egipt, Južno Korejo, Južno Afriko, Mehiko in Združene arabske emirate, medtem ko je bila nižja kot izvozna cena v Turčijo, Združene države Amerike, Saudovo Arabijo in Indonezijo. Vendar se je glede na izvozne omejitve, s katerimi se srečuje indijska industrija, kot je pojasnjeno v oddelku 6.3, in ob upoštevanju trenutne indijske proste zmogljivosti štelo, da bi bili indijski izvozniki v primeru izteka ukrepov motivirani za preusmeritev znatnega obsega izvoza iz tretjih držav na privlačnejši trg Unije. |
6.3 Obstoječi ukrepi v drugih tretjih državah
|
(112) |
Po uvedbi sankcij ZDA proti Iranu avgusta 2018 je Indija izgubila največjo namembno državo za izvoz GES (27). Pred sankcijami je bil Iran za Indijo med glavnimi tremi namembnimi državami za izvoz GES, saj je tja izvozila približno 9 000 ton/leto. Leta 2019 se je po uvedbi sankcij obseg izvoza iz Indije v Iran zmanjšal na skoraj nič ton, kar se ni spremenilo niti v naslednjih letih. |
|
(113) |
Poleg tega je Evrazijska gospodarska komisija do septembra 2023 podaljšala protidampinške ukrepe za uvoz GES iz Indije po stopnji 16,04 % za družbo HEG ter 32,83 % za družbo GIL in druge indijske proizvajalce. Ruska federacija, ena od članic Evrazijske gospodarske unije, je bila pomembna porabnica GES, saj je njena letna proizvodnja jekla v elektroobločnih pečeh leta 2019 znašala 24 milijonov ton. Indijski izvoz GES v Rusijo se je s približno 840 ton leta 2018 zmanjšal na nič ton v letih 2020 in 2021. Zato bodo ob že razpoložljivi prosti zmogljivosti omejeni potencialno razpoložljivi izvozni trgi za indijske proizvajalce, kar bo v primeru izteka ukrepov še povečalo privlačnost trga Unije. |
6.4 Privlačnost trga Unije
|
(114) |
Privlačnost trga Unije je bila dokazana z dejstvom, da so indijske GES kljub veljavnim protidampinškim in izravnalnim dajatvam še naprej vstopale na trg Unije. Indija je med obravnavanim obdobjem ostala druga največja država izvoznica v Unijo, takoj za Kitajsko. Kljub zmanjšanju med letoma 2019 in 2020 zaradi pandemije COVID-19 je Indija ohranila in povečala svoj izvoz v Unijo za od 5 800 ton leta 2018 do 6 500 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, tržni delež pa za od 4 % leta 2018 do 5 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. To je v enakem razponu obsega izvoza in tržnih deležev, kot so bili v Uniji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ugotovljeni v okviru dveh prejšnjih pregledov zaradi izteka ukrepa. Kot je navedeno v uvodni izjavi 51, je indijska izvozna cena v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znatno nelojalno nižala prodajne cene na trgu Unije. |
|
(115) |
Poleg tega glede na javne izjave družbe HEG ta proizvajalec meni, da je Unija pomemben izvozni trg, na katerem bi lahko ob odpravi protidampinških/protisubvencijskih ukrepov povečal svojo prisotnost (28). |
6.5 Verjetne ravni cen uvoza iz Indije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov
|
(116) |
Da bi Komisija ocenila vpliv prihodnjega uvoza na položaj industrije Unije, je ravni cen indijskega izvoza brez protidampinških dajatev štela za razumen kazalnik prihodnjih ravni cen za trg Unije. Na podlagi tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 51, je povprečna stopnja nelojalno nižanih prodajnih cen za izdelek, ki se pregleduje, znašala 33,2 %, zato se šteje za najboljši kazalnik verjetnih ravni cen brez protidampinških ukrepov. |
|
(117) |
Porabniki izdelka, ki se pregleduje, zaradi njegove intenzivne uporabe in hitre zamenjave običajno ohranjajo znatne zaloge izdelka za njegovo uporabo kot osnovne surovine. Zato je izdelek, ki se pregleduje, cenovno občutljiv. Porast uvoza po nizkih cenah bi industrijo Unije prisilil k dodatnemu nižanju cen, kot je to že storila, da bi konkurirala uvozu iz Indije in Kitajske, kot je pojasnjeno zgoraj v oddelku 5.4.3.1. |
|
(118) |
Poleg tega se od aprila 2022 za uvoz nekaterih GES iz Kitajske uporablja protidampinška dajatev iz uvodne izjave 58. Področje uporabe izdelka, na katerega se nanašajo te dajatve, v veliki meri zajema področje uporabe izdelka, ki ga zadeva ta preiskava, in sicer oznako TARIC 8545110010. Zato se pričakuje, da se bo kitajski tržni delež zmanjšal (z 20 % v obdobju preiskave v zvezi s pregledom). To bo še povečalo privlačnost trga Unije za dampinški/subvencionirani uvoz iz Indije. Glede na trenutno ali verjetno celo povečano prosto zmogljivost iz uvodne izjave 108 in brez konkurence kitajskih proizvajalcev izvoznikov obstaja velika verjetnost, da bodo indijski proizvajalci izvozniki v primeru izteka ukrepov znatno povečali svoj uvoz izdelka, ki se pregleduje, na trg Unije. |
|
(119) |
Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 81 do 83, na svetovni položaj industrije Unije močno vpliva poseben položaj družbe GrafTech Iberica, ki je začasen. Dolgoročne pogodbe so prenehale veljati (v veliki meri se je velika večina veljavnih dolgoročnih pogodb iztekla že leta 2022). Nekatere obstoječe dolgoročne pogodbe družbe GrafTech Iberica so bile po letu 2022 podaljšane za eno ali dve leti. Vendar so podaljšane dolgoročne pogodbe zajemale le manjši del skupne prodaje družbe GrafTech Iberica. Tudi če se vključijo podaljšane dolgoročne pogodbe, velika večina obsega prodaje družbe GrafTech Iberica ob koncu leta 2023 ne bo več zajeta v trenutnih dolgoročnih pogodbah. Ta delež se bo ob koncu leta 2024 še povečal. Poleg tega je Komisija ugotovila, da so se povprečne prodajne cene izdelkov družbe GrafTech Iberica v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 znižale (celo vključno s prodajo na podlagi dolgoročnih pogodb), kar kaže, da je prodajo družbe GrafTech Iberica prizadel uvoz grafitnih elektrod iz Indije in Kitajske po nizkih cenah. Zato bo družba GrafTech Iberica najpozneje do konca leta 2023 v enakem položaju kot drugi proizvajalci in bo v celoti izpostavljena vplivu vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Indije. To pomeni, da bi se gospodarski položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov še poslabšal. |
|
(120) |
Če bi se dobičkonosnost zmanjšala, industrija Unije ne bi mogla izvesti potrebnih naložb. Nazadnje bi to vodilo tudi v izgubo delovnih mest in tveganje ukinitve proizvodnih linij. |
|
(121) |
Indijska vlada je po razkritju trdila, da v tem primeru ni verjetnosti ponovitve škode, predvsem zato, ker je tržni delež uvoza iz Indije v Unijo le 5-odstoten, in da je kakršna koli škoda industriji Unije posledica uvoza iz Kitajske in ne uvoza iz Indije. Poleg tega je trdila, da so nizke uvozne cene iz Indije odziv na uvoz po nizkih cenah iz Kitajske. |
|
(122) |
Komisija je pri ugotavljanju, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, ki jo je prvotno povzročil dampinški uvoz iz Indije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106, upoštevala več elementov, kot so obseg proizvodnje in proste zmogljivosti v Indiji, obseg in cene izvoza iz Indije na trge drugih tretjih držav, obstoječi ukrepi v drugih tretjih državah, privlačnost trga Unije ter verjetne ravni cen uvoza iz Indije in njihov vpliv na položaj industrije Unije v primeru izteka ukrepov. Indijska vlada v svojih pripombah ni dvomila o analizi ali sklepih Komisije glede nobenega od teh elementov, razen glede elementa iz uvodne izjave 125. Komisija v nasprotju s tem, kar je indijska vlada navedla v svojih pripombah, svoje ugotovitve glede verjetnosti ponovitve škode ni utemeljila na tržnem deležu uvoza GES iz Indije v Unijo, ugotovljenem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. |
|
(123) |
Trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(124) |
Indijska vlada je nadalje trdila, da trg Unije za indijske proizvajalce izvoznike ni cenovno privlačen trg, saj so njihove izvozne cene v Unijo nižje od izvoznih cen GES v druge tretje države. |
|
(125) |
Komisija je v uvodni izjavi 111 priznala, da so indijske izvozne cene v nekatere tretje države višje od izvoznih cen v Unijo. Kljub temu so cene za nekatere druge izvozne trge, ki so pomembni za indijske proizvajalce izvoznike, nižje od cen za Unijo. Poleg tega je indijski izvoz, kot je pojasnjeno v oddelkih 6.1 do 6.5, v obravnavanem obdobju pridobil tržni delež v Uniji. Komisija je zato iz zgoraj navedenih razlogov ugotovila, da je ta trditev neutemeljena. |
6.6 Sklep
|
(126) |
Glede na navedeno je Komisija ugotovila, da bi se z iztekom ukrepov po vsej verjetnosti znatno povečal dampinški uvoz iz Indije po cenah, ki nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, s čimer bi se poslabšal gospodarski položaj industrije Unije. Zaradi tega bi se zelo verjetno ponovila znatna škoda, posledično pa bi bila sposobnost preživetja industrije Unije resno ogrožena. |
7. INTERES UNIJE
|
(127) |
Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na proučitvi zelo raznovrstnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov, distributerjev in uporabnikov. |
|
(128) |
Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. |
7.1 Interes industrije Unije
|
(129) |
Industrijo Unije sestavlja pet skupin, ki proizvajajo grafitne elektrode v Uniji. Vse skupine so v celoti sodelovale pri preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 14, je Komisija zbrala vzorec proizvajalcev Unije. Vanj so bili vključeni trije proizvajalci Unije, ki so izpolnili vprašalnik. Vzorec se je štel za reprezentativen za industrijo Unije. |
|
(130) |
Kot je že bilo navedeno, industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, je pa njen položaj negotov, kot so potrdila negativna gibanja kazalnikov škode. Z odpravo protidampinških dajatev bi se verjetno ponovila znatna škoda, zaradi česar bi se zmanjšali obseg prodaje in proizvodnje ter tržni delež, to pa bi povzročilo zmanjšanje donosnosti in izgubo delovnih mest. |
|
(131) |
Po drugi strani je industrija Unije dokazala, da je sposobna preživeti. Po zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa ji je uspelo izboljšati svoj položaj na trgu Unije pod poštenimi pogoji ter vlagati in poslovati z dobičkom, ki presega ciljni dobiček, določen v prvotni preiskavi. Z nadaljnjim izvajanjem ukrepov bi se na trgu Unije preprečila poplava uvoza iz Indije po nizkih cenah, industriji Unije pa bi se tako omogočilo, da ohrani trajnostne ravni cen in donosnosti, ki so potrebne za prihodnje naložbe. |
|
(132) |
Zato je Komisija na podlagi tega ugotovila, da je ohranitev protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije. |
7.2 Interes nepovezanih uvoznikov, trgovcev in uporabnikov
|
(133) |
Komisija je stopila v stik z vsemi znanimi nepovezanimi uvozniki, trgovci in uporabniki. Javila se ni nobena zainteresirana stran. |
|
(134) |
Ker niso sodelovali nobeni uvozniki, trgovci ali uporabniki, niso bile na voljo nobene informacije o vplivu dajatev na te strani. Vendar je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da morebiten vpliv na druge zainteresirane strani ni tak, da bi bilo treba šteti, da so ukrepi v nasprotju z interesom Unije, podobno pa je tudi prejšnja preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pokazala, da ohranitev ukrepov ne bi znatno negativno vplivala na položaj teh strani. |
|
(135) |
Komisija je na podlagi navedenega ugotovila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bistveno negativno vplivala na uvoznike, trgovce ali uporabnike. |
|
(136) |
Indijska vlada je po razkritju trdila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ni v interesu Unije. Trdila je, da je dejstvo, da je prodaja družbe GrafTech Iberica potekala na podlagi dolgoročnih pogodb, povzročilo umetno in protikonkurenčno visoko prodajno ceno, ki ne odraža tržne cene GES v Uniji. S posledicami te umetno visoke prodajne cene bi se soočili nadaljnji uporabniki v Uniji. |
|
(137) |
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 53, sklepanje dolgoročnih pogodb ni neobičajna poslovna praksa, ki se izvaja prostovoljno in pri kateri se obe stranki dogovorita o pogojih, saj domnevata, da bodo koristni. Zato Komisija meni, da dolgoročnih pogodb in iz njih izhajajočih cen ni mogoče šteti za protikonkurenčne. Poleg tega bo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 119, do konca leta 2023 prenehala veljati večina dolgoročnih pogodb, ki jih je podpisala družba GrafTech Iberica, in družba GrafTech Iberica bo v enakem položaju kot drugi proizvajalci ter bo v celoti izpostavljena vplivu vse večjega obsega dampinškega uvoza iz Indije. |
|
(138) |
Ta trditev je bila zato zavrnjena. |
|
(139) |
Indijska vlada je nadalje trdila, da nadaljevanje dajatev ne bi bilo v interesu Unije, saj se bo vpliv teh dajatev prenesel na stranke. |
|
(140) |
Ta argument se je štel za neutemeljenega. Komisija je v uvodnih izjavah 134 in 135 ocenila interes uporabnikov in ugotovila, da ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov ne bi bistveno negativno vplivala na uporabnike. |
7.3 Sklep o interesu Unije
|
(141) |
Na podlagi navedenega je Komisija ugotovila, da v interesu Unije ni utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih ukrepov za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije. |
8. PROTIDAMPINŠKI UKREPI
|
(142) |
Komisija na podlagi svojih sklepov glede nadaljevanja dampinga iz Indije, verjetnosti ponovitve škode, ki jo povzroča dampinški uvoz iz Indije, in interesa Unije ugotavlja, da bi bilo treba protidampinške ukrepe za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije ohraniti. |
|
(143) |
Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“. |
|
(144) |
Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo. |
|
(145) |
Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države. |
|
(146) |
Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, se uporabljajo izključno za uvoz izdelka, ki se pregleduje, s poreklom iz Indije, ki ga proizvajajo poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz izdelka, ki se pregleduje in ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanj se ne bi smela uporabljati nobena od individualnih stopenj protidampinške dajatve. |
|
(147) |
Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (29). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno pravico do izkoriščanja ugodnosti stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena. |
|
(148) |
Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno priporočilo za ohranitev veljavnosti obstoječih ukrepov. Določen je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju. Prejeta ni bila nobena pripomba. |
|
(149) |
V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (30) je obrestna mera, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca. |
|
(150) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz grafitnih elektrod, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,65 g/cm3 ali več in električne upornosti 6,0 μ.Ω.m ali manj, ter šobe, ki se uporabljajo za take elektrode, ne glede na to, ali so uvožene skupaj ali ločeno, in se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8545 11 00 in ex 8545 90 90 (oznaki TARIC 8545110010 in 8545909010), s poreklom iz Indije.
2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporabljajo za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelek iz odstavka 1, ki ga proizvajajo spodaj navedene družbe, so:
|
Družba |
Protidampinški ukrepi |
Dodatna oznaka TARIC |
|
Graphite India Limited (GIL), 31 Chowringhee Road, Kolkatta – 700016, West Bengal |
9,4 |
A530 |
|
HEG Limited, Bhilwara Towers, åA-12, Sector-1, Noida – 201301, Uttar Pradesh |
0 |
A531 |
|
Vse druge družbe |
8,5 |
A999 |
3. Pogoj za uporabo individualnih stopenj dajatve, določenih za družbe iz odstavka 2, je, da se carinskim organom držav članic predloži veljaven trgovinski račun, ki vsebuje izjavo z datumom in podpisom uradnika subjekta, ki izdaja tak račun, ter njegovim imenom in funkcijo, in sicer: „Podpisani potrjujem, da je (količina) (zadevnega izdelka), prodanega za izvoz v Evropsko unijo, ki ga zajema ta račun, proizvedla družba (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v Indiji. Izjavljam, da so informacije na tem računu popolne in točne.“ Če tak račun ni predložen, se uporabi dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.
4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinami.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 6. junija 2023
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.
(2) Uredba Sveta (ES) št. 1629/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 10).
(3) Uredba Sveta (ES) št. 1628/2004 z dne 13. septembra 2004 o uvedbi dokončnih izravnalnih dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 295, 18.9.2004, str. 4).
(4) Uredba Sveta (ES) št. 1354/2008 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1628/2004 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in Uredbe (ES) št. 1629/2004 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL L 350, 30.12.2008, str. 24).
(5) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1186/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 17).
(6) Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 1185/2010 z dne 13. decembra 2010 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 597/2009 (UL L 332, 16.12.2010, str. 1).
(7) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/422 z dne 9. marca 2017 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 64, 10.3.2017, str. 46).
(8) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/421 z dne 9. marca 2017 o uvedbi dokončne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 18 Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 64, 10.3.2017, str. 10).
(9) UL C 226, 14.6.2021, str. 3.
(10) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 113, 9.3.2022, str. 3).
(11) Obvestilo o začetku pregleda zaradi izteka protisubvencijskih ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije (UL C 113, 9.3.2022, str. 13).
(12) Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).
(13) https://tron.trade.ec.europa.eu/investigations/case-view?caseId=2585
(14) https://www.gtis.com/gta/
(15) https://www.mordorintelligence.com/
(16) https://reports.valuates.com/
(17) Ponudnik tržnih podatkov za proizvajalce jekla in uporabnike jekla: https://www.steelmint.com/intel/india-graphite-electrode-prices-inch-up-6-for-oct-dec-21-quarter-8571 in https://twitter.com/SteelMint/status/1400101045217357835, javno dostopne informacije so grafi z mesečnimi domačimi prodajnimi cenami za GES v Indiji, vendar je Komisija lahko te cene le ocenila, ni pa jih mogla natančno opredeliti.
(18) Uvozna cena brez carin in protidampinških/protisubvencijskih dajatev. Vir: Comext.
(19) Nabor podatkov: stroški mednarodnega prevoza in zavarovanja trgovine z blagom – OECD.
(20) Obseg proizvodnje temelji na podatkih EU27, saj je Združeno kraljestvo s 1. februarjem 2020 prenehalo biti del Evropske unije, prehodno obdobje za izstop Združenega kraljestva pa se je končalo 31. decembra 2020.
(21) Potrošnja temelji na podatkih EU-27, brez podatkov, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo.
(22) Uvozna cena brez carin in protidampinških/protisubvencijskih dajatev. Vir: Eurostat.
(23) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/558 z dne 6. aprila 2022 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 108, 7.4.2022, str. 20).
(24) Področje uporabe kitajske uredbe se nekoliko razlikuje od področja uporabe te uredbe, saj ne vključuje šob, vključuje pa tudi grafitne elektrode, ki se uporabljajo za električne peči, nasipne gostote 1,5 g/cm3 ali več, vendar manj kot 1,65 g/cm3, in električne upornosti 6,0 μΩ.m ali manj ali nasipne gostote 1,5 g/cm3 ali več in električne upornosti več kot 6,0 μΩ.m, vendar ne več kot 7,0 μΩ.m (oznaki TARIC 8545110010 in 8545110015).
(25) Javno dostopno letno poročilo družbe HEG v letu 2021 in predstavitev družbe GIL iz leta 2021.
(26) Letno poročilo družbe HEG za leto 2021, str. 2 in 11.
(27) Družbe, katerih sedež ni v ZDA, za transakcije z Iranom ne morejo več uporabljati ameriških dolarjev. Poleg tega se lahko zgodi, da tuje družbe, če bodo proti njim uvedene sankcije zaradi kršitve sankcij ZDA, ne bodo smele odpreti novih bančnih računov v ZDA, prav tako se bodo lahko srečevale z omejitvami glede posojil, licenc ter uvozno-izvoznih kreditov.
(28) Javno dostopen zapis konferenčnega klica družbe HEG iz leta 2021, ki so ga predložili vložniki. https://hegltd.com/wp-content/uploads/2021/06/ConferenceCallTranscript08062021.pdf.
(29) Evropska komisija, Generalni direktorat za trgovino, Direktorat G, Rue de la Loi 170, 1040 Bruselj, Belgija.
(30) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).